1.   Vsaka država članica določi enega ali več organov za reševanje, ki so pristojni za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje, kot so določeni v tej uredbi.

Organi za reševanje so nacionalne centralne banke, pristojna ministrstva ali javni upravni organi ali drugi organi s pooblastili na področju javnega upravljanja.

2.   Organi za reševanje imajo strokovno znanje, vire in operativno zmogljivost za uporabo ukrepov za reševanje ter izvajanje svojih pooblastil s hitrostjo in prilagodljivostjo, ki sta potrebni za doseganje ciljev reševanja.

3.   Kadar so organu za reševanje, določenemu na podlagi odstavka 1 tega člena, dodeljene druge naloge, se vzpostavijo ustrezne strukturne ureditve, da se preprečijo navzkrižja interesov med funkcijami, ki so organu za reševanje dodeljene na podlagi te uredbe, in vsemi njegovimi drugimi funkcijami. Zlasti se vzpostavijo ureditve, tudi v zvezi z ločenim osebjem, linijami poročanja in postopkom odločanja organa za reševanje, s katerimi se zagotovi, da je ta organ dejansko operativno neodvisen od vseh nalog, ki jih lahko organ za reševanje kot pristojni organ CNS izvede na podlagi člena 22 Uredbe (EU) št. 648/2012, in od nalog, ki jih organ za reševanje lahko opravlja kot pristojni organ klirinških članov iz točke (c) člena 18(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

4.   Zahteve, navedene v odstavku 3, ne izključujejo združevanja linij poročanja na najvišji ravni organizacije, ki vključuje različne organe, pa tudi ne tega, da lahko osebje pod vnaprej določenimi pogoji opravlja druge funkcije, za katere je pristojen organ za reševanje, zaradi obvladovanja začasno povečanih delovnih obremenitev ali zato, da lahko organi za reševanje izkoristijo strokovno znanje skupnega osebja.

5.   Organi, ki na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 in te uredbe opravljajo funkcije nadzora in reševanja, ter osebe, ki opravljajo te funkcije v njihovem imenu, pri pripravi, načrtovanju in izvajanju odločitev v zvezi z reševanjem tesno sodelujejo, tako v primeru, ko sta organ za reševanje in pristojni organ ločena subjekta, kot v primeru, ko te funkcije izvaja en sam subjekt.

6.   Organi za reševanje sprejmejo in objavijo svoja notranja pravila za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 3, vključno s pravili o poslovni skrivnosti in izmenjavi informacij med različnimi področji funkcij.

7.   Države članice, v katerih ni bila ustanovljena nobena CNS, lahko odstopajo od zahtev iz odstavka 3, razen kar zadeva ureditve za preprečevanje navzkrižja interesov.

8.   Vsaka država članica določi eno ministrstvo, ki je odgovorno za izvajanje funkcij, ki so pristojnemu ministrstvu dodeljene na podlagi te uredbe.

9.   Kadar v državi članici organ za reševanje ni pristojno ministrstvo, organ za reševanje pristojno ministrstvo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o odločitvah, sprejetih na podlagi te uredbe, in, če v nacionalnem pravu ni določeno drugače, pred izvajanjem odločitev z neposrednim finančnim učinkom ali sistemskimi posledicami, ki bi lahko povzročile neposreden finančni učinek, pridobi njegovo odobritev.

10.   Države članice o organih za reševanje, določenih na podlagi odstavka 1, uradno obvestijo Komisijo in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

11.   Kadar država članica na podlagi odstavka 1 določi več kot en organ za reševanje, uradno obvestilo iz odstavka 10 vključuje naslednje:

12.   ESMA objavi seznam organov za reševanje in kontaktnih organov, o katerih je uradno obveščen na podlagi odstavka 10.

1.   Organ za reševanje CNS ustanovi kolegij za reševanje, ki ga tudi upravlja in mu predseduje, za opravljanje nalog iz členov 12, 15 in 16 ter za zagotovitev sodelovanja in usklajevanja z organi, ki so člani kolegija za reševanje, po potrebi pa tudi sodelovanja s pristojnimi organi in organi za reševanje iz tretjih držav.

Kolegiji za reševanje organom za reševanje in drugim zadevnim organom zagotovijo okvir, v katerem ti izvajajo naslednje naloge:

2.   Člani kolegija za reševanje so:

3.   ESMA, EBA in organi iz točk (d), (e), (k) in (l) odstavka 2 nimajo glasovalnih pravic v kolegijih za reševanje.

Kadar je ECB članica kolegija na podlagi točk (c) in (j) odstavka 2, ima dva glasova v kolegiju.

4.   Pristojni organi in organi za reševanje klirinških članov s sedežem v tretjih državah ter pristojni organi in organi za reševanje CNS iz tretjih držav, s katerimi je CNS sklenila dogovore o interoperabilnosti, so lahko povabljeni k sodelovanju v kolegiju za reševanje kot opazovalci. Pogoj za njihovo udeležbo je, da za navedene organe veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo, ki so po mnenju organa za reševanje CNS kot predsednika kolegija za reševanje enakovredne tistim iz člena 73.

Sodelovanje organov tretjih držav v kolegiju za reševanje je lahko omejeno na razpravo o nekaterih vprašanjih čezmejnega izvrševanja, ki lahko vključujejo:

5.   Organ za reševanje CNS kot predsednik kolegija za reševanje je odgovoren za naslednje naloge:

6.   Da se olajša opravljanje nalog, dodeljenih kolegiju, imajo člani kolegija iz odstavka 2 pravico prispevati k oblikovanju dnevnega reda sej kolegija, zlasti tako, da nanj dodajo točke.

7.   ESMA za zagotovitev doslednega in skladnega delovanja kolegijev za reševanje v vsej Uniji pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi vsebina pisnih dogovorov in postopkov za delovanje kolegijev za reševanje iz odstavka 1.

ESMA za pripravo teh regulativnih standardov upošteva zadevne določbe delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 88(7) Direktive 2014/59/EU.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   ESMA ustanovi odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor ESMA za reševanje) na podlagi člena 41 Uredbe (EU) št. 1095/2010 za pripravo odločitev, ki so v tej uredbi zaupane ESMA, razen odločitev, ki se sprejmejo na podlagi člena 11 te uredbe.

Odbor ESMA za reševanje spodbuja tudi pripravo in usklajevanje načrtov reševanja ter razvija metode za reševanje propadajočih CNS.

2.   Odbor ESMA za reševanje sestavljajo organi, določeni na podlagi člena 3(1).

Organi iz točk (i) in (v) člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010 so povabljeni k sodelovanju v odboru ESMA za reševanje kot opazovalci.

3.   ESMA za namene te uredbe sodeluje z Evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (23), ter EBA v okviru Skupnega odbora evropskih nadzornih organov, ustanovljenim s členom 54 Uredbe (EU) št. 1093/2010, členom 54 Uredbe (EU) št. 1094/2010 in členom 54 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.   Za namene te uredbe ESMA zagotovi, da so odbor ESMA za reševanje in druge funkcije, na katere se nanaša Uredba (EU) št. 1095/2010, strukturno ločeni.

1.   Pristojni organi, organi za reševanje in ESMA za namene te uredbe tesno sodelujejo. V fazi sanacije bi pristojni organ in člani nadzornega kolegija zlasti morali učinkovito sodelovati in komunicirati z organom za reševanje, da bi lahko slednji ukrepal pravočasno.

2.   Organ za reševanje CNS in organi za reševanje njegovih klirinških članov tesno sodelujejo, da se zagotovi neovirano reševanje.

3.   Pristojni organi in organi za reševanje za namene te uredbe sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi in organi za reševanje v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA brez odlašanja zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.

1.   Organi za reševanje, pristojni organi in ESMA si na lastno pobudo ali na zahtevo pravočasno izmenjujejo vse informacije, ki so pomembne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 organi za reševanje razkrijejo zaupne informacije, ki jih zagotovi organ tretje države, samo v primeru, kadar je navedeni organ za to dal predhodno pisno soglasje.

3.   Organi za reševanje pristojnemu ministrstvu zagotovijo vse informacije v zvezi z odločitvami ali ukrepi, o katerih je treba uradno obvestiti navedeno ministrstvo, se z njim glede njih posvetovati ali zanje dobiti njegovo soglasje.

1.   CNS pripravijo in posodabljajo načrt sanacije, v katerem določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru dogodkov, ki so povezani z neizpolnjevanjem obveznosti, in dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti, ter kombinacije obeh, da lahko v primeru znatnega poslabšanja finančnega stanja ali tveganja, da bodo kršene njihove kapitalske in bonitetne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, brez izredne javnofinančne pomoči ponovno vzpostavijo finančno trdnost in omogočijo nadaljnje zagotavljanje kritičnih funkcij.

2.   Ukrepi, vključeni v načrt sanacije:

3.   Načrt sanacije vključuje okvir kazalnikov, ki temeljijo na profilu tveganja CNS, s katerimi se opredelijo okoliščine, v katerih se sprejmejo ukrepi iz načrta sanacije. Kazalniki lahko kvalitativno ali kvantitativno kažejo finančno trdnost in sposobnost uspešnega poslovanja CNS ter bi morali omogočiti, da se sanacijski ukrepi sprejmejo dovolj zgodaj, da se zagotovi dovolj časa za izvedbo načrta.

4.   CNS vzpostavijo ustrezne ureditve za redno spremljanje kazalnikov iz odstavka 3. CNS poročajo svojim pristojnim organom o rezultatih tega spremljanja. Pristojni organi posredujejo nadzornemu kolegiju informacije, ki se jim zdijo pomembne.

5.   ESMA v sodelovanju z ESRB do 12. februarja 2022 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda smernice za določitev minimalnega seznama kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov iz odstavka 3 tega člena.

6.   CNS v svoja pravila delovanja vključijo določbe, v katerih opišejo postopke, ki jih bodo uporabile, kadar z namenom, da bi dosegle cilje sanacije, predlagajo:

O vseh odločitvah, sprejetih na podlagi tega odstavka, in utemeljitvah zanje je brez odlašanja uradno obveščen pristojni organ.

7.   Kadar CNS namerava uporabiti svoj načrt sanacije, pristojni organ uradno obvesti o naravi in razsežnosti težav, ki jih je ugotovila, tako da opiše vse pomembne okoliščine ter navede sanacijske ali druge ukrepe, ki jih namerava sprejeti za rešitev položaja, in predvideni časovni okvir za ponovno vzpostavitev svoje finančne trdnosti z uporabo navedenih ukrepov.

Kadar pristojni organ meni, da bi lahko imel sanacijski ukrep, ki ga CNS namerava sprejeti, znatne škodljive učinke na finančni sistem ali da bo verjetno neučinkovit, lahko od CNS zahteva, naj navedenega ukrepa ne sprejme.

Po uradnem obvestilu, prejetem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 6 tega člena, pristojni organ takoj oceni, ali okoliščine zahtevajo uporabo pooblastil za zgodnje posredovanje v skladu s členom 18.

8.   Pristojni organ nemudoma obvesti organ za reševanje in nadzorni kolegij, organ za reševanje pa nemudoma obvesti kolegij za reševanje o vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu z drugim pododstavkom odstavka 6 in prvim pododstavkom odstavka 7, ter o vseh naknadnih navodilih pristojnega organa v skladu z drugim pododstavkom odstavka 7.

Kadar je pristojni organ obveščen v skladu s prvim pododstavkom odstavka 7 tega člena, v največji možni meri omeji ali prepove vsakršno plačilo lastniških instrumentov in instrumentov, ki se obravnavajo kot lastniški, vključno z izplačilom dividend in odkupi vrednostnih papirjev s strani CNS, ne da bi to povzročilo dogodek, povezan z neizpolnitvijo obveznosti, in lahko omeji ali prepove vsa izplačila variabilnih plačil, kot so opredeljena v politiki prejemkov CNS na podlagi člena 26(5) Uredbe (EU) št. 648/2012, diskrecijske pokojninske pravice ali odpravnine za višje vodstvo, kot je opredeljeno v točki 29 člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012.

9.   CNS vsaj enkrat letno ter v vsakem primeru po vsaki spremembi svoje pravne ali organizacijske strukture, poslovanja ali finančnega položaja, ki bi lahko bistveno vplivala na navedene načrte ali kako drugače zahtevala njihovo prilagoditev, pregledajo, testirajo in po potrebi posodobijo svoje načrte sanacije. Pristojni organi lahko od CNS zahtevajo, naj svoje načrte sanacije posodabljajo pogosteje.

10.   Načrti sanacije se pripravijo v skladu z oddelkom A Priloge in upoštevajo vse relevantne odvisnosti znotraj skupine, ki ji pripada CNS. Pristojni organi lahko od CNS zahtevajo, naj v svoje načrte sanacije vključijo dodatne informacije. Pristojni organ CNS se, kadar je to ustrezno, posvetuje s pristojnim organom nadrejene družbe CNS.

11.   V načrtih sanacije:

12.   ESMA v sodelovanju z ESRB do 12. februarja 2022 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda smernice za natančnejšo določitev niza scenarijev, ki jih je treba obravnavati za namene iz odstavka 1 tega člena. ESMA pri izdaji takih smernic po potrebi upošteva nadzorno testiranje izjemnih situacij.

13.   Kadar je CNS del skupine in so sporazumi o podpori s strani matičnega podjetja ali skupine del načrta sanacije, so v načrtu sanacije obravnavani scenariji, v katerih izpolnjevanje teh sporazumov ni mogoče.

14.   V primeru dogodka, ki je ali ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, CNS uporabi dodaten znesek svojih predhodno financiranih lastnih namenskih sredstev, preden uporabi ureditve in ukrepe iz točke 15 oddelka A Priloge k tej uredbi. Ta znesek ne sme biti nižji od 10 % in ne višji od 25 % kapitalskih zahtev na podlagi tveganj, izračunanih v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

Za izpolnitev te zahteve lahko CNS uporabijo znesek kapitala, ki ga imajo – poleg svojih minimalnih kapitalskih zahtev –, da upoštevajo prag za priglasitev iz delegiranega akta, sprejetega na podlagi člena 16(3) Uredbe (EU) št. 648/2012.

15.   ESMA v tesnem sodelovanju z EBA in po posvetovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi metodologijo za izračun in vzdrževanje dodatnega zneska predhodno financiranih lastnih namenskih sredstev, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom 14. ESMA pri pripravi teh tehničnih standardov upošteva vse naslednje:

Kadar ESMA na podlagi meril iz točke (c) prvega pododstavka ugotovi, da je primerno, da nekateri CNS vložijo ta dodatni znesek predhodno financiranih lastnih namenskih sredstev v sredstva, ki niso sredstva iz člena 47(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, določi tudi:

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

16.   CNS razvije ustrezne mehanizme, da se v proces priprave načrta sanacije vključijo povezane infrastrukture finančnih trgov in deležniki, ki bi v primeru, da bi se ta načrt izvedel, prevzeli izgube, nosili stroške ali prispevali sredstva za kritje likvidnostnih primanjkljajev.

17.   Odbor CNS ob upoštevanju nasvetov odbora za tveganja v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 oceni in odobri načrt sanacije, preden ga predloži pristojnemu organu.

18.   Kadar se odbor CNS odloči, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja, v skladu s členom 28(5) Uredbe (EU) št. 648/2012 nemudoma obvesti pristojni organ in mu podrobno obrazloži svojo odločitev.

19.   Načrti sanacije se vključijo v korporacijsko strukturo upravljanja in splošni okvir obvladovanja tveganja CNS.

20.   Ukrepi iz načrtov sanacije, ki ustvarjajo finančne ali pogodbene obveznosti za klirinške člane in po potrebi za stranke in posredne stranke ter povezane infrastrukture finančnih trgov ali mesta trgovanja, so del pravil delovanja CNS.

21.   CNS zagotovijo, da so ukrepi, določeni v načrtih sanacije, izvršljivi kadar koli v vseh jurisdikcijah, v katerih se nahajajo klirinški člani, povezane infrastrukture finančnih trgov ali mesta trgovanja.

22.   Obveznost CNS, da v svoje načrte sanacije vključijo pravico do poziva k denarnemu plačilu za sanacijo in po potrebi do znižanja vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne velja za subjekte iz člena 1(4) in (5) Uredbe (EU) št. 648/2012.

23.   Klirinški člani svoje stranke jasno in pregledno obveščajo o tem, ali in kako lahko ukrepi iz načrta sanacije CNS vplivajo nanje.

1.   CNS svoje načrte sanacije predložijo pristojnemu organu.

2.   Pristojni organ vsak načrt brez nepotrebnega odlašanja pošlje nadzornemu kolegiju in organu za reševanje. Pristojni organ pregleda načrt sanacije ter v šestih mesecih po njegovi predložitvi in ob uskladitvi z nadzornim kolegijem v skladu s postopkom iz člena 11 oceni, v kakšnem obsegu izpolnjuje zahteve iz člena 9.

3.   Pri ocenjevanju načrta sanacije pristojni organ in nadzorni kolegij upoštevata naslednje dejavnike:

4.   Pri ocenjevanju načrta sanacije pristojni organ upošteva sporazume o podpori matičnega podjetja kot veljavne dele načrta sanacije le, kadar so ti sporazumi pogodbeno zavezujoči.

5.   Organ za reševanje preuči načrt sanacije, da bi v njem odkril morebitne ukrepe, ki bi lahko negativno vplivali na rešljivost CNS. Kadar organ za reševanje odkrije takšne ukrepe, o njih obvesti pristojni organ in v dveh mesecih po tem, ko pristojni organ posreduje posamezni načrt sanacije, pristojnemu organu predloži priporočila o tem, kako obravnavati negativni učinek navedenih ukrepov na rešljivost CNS.

6.   Kadar se pristojni organ odloči, da ne bo ukrepal na podlagi priporočil organa za reševanje na podlagi odstavka 5, mu to odločitev v celoti utemelji.

7.   Kadar se pristojni organ strinja s priporočili organa za reševanje ali ob uskladitvi z nadzornim kolegijem v skladu s členom 11 meni, da ima načrt sanacije bistvene pomanjkljivosti ali da obstajajo bistvene ovire za njegovo izvajanje, uradno obvesti CNS in ji omogoči, da predloži svoje mnenje.

8.   Pristojni organ lahko ob upoštevanju mnenja CNS od slednje zahteva, naj v dveh mesecih, ki se lahko z odobritvijo pristojnega organa podaljšata za en mesec, predloži spremenjen načrt, v katerem je prikazano, kako so navedene pomanjkljivosti ali ovire odpravljene. Spremenjeni načrt se oceni v skladu z odstavki 2 do 7.

9.   Kadar pristojni organ po posvetovanju z organom za reševanje in ob uskladitvi z nadzornim kolegijem v skladu s postopkom iz člena 11 meni, da spremenjeni načrt pomanjkljivosti in ovir ne odpravlja ustrezno, ali kadar CNS ni predložila revidiranega načrta, pristojni organ od CNS zahteva, naj v razumnem roku, kot ga opredeli pristojni organ, izvede določene spremembe načrta.

10.   Kadar pomanjkljivosti ali ovir ni mogoče ustrezno odpraviti z določenimi spremembami načrta, pristojni organ po posvetovanju z organom za reševanje in ob uskladitvi z nadzornim kolegijem v skladu s postopkom iz člena 11 od CNS zahteva, naj v razumnem časovnem okviru opredeli spremembe, ki jih je treba izvesti pri poslovanju, da bi odpravila pomanjkljivosti ali ovire pri izvajanju načrta sanacije.

Kadar CNS v časovnem okviru, ki ga določi pristojni organ, ne opredeli teh sprememb ali kadar pristojni organ po posvetovanju z organom za reševanje in ob uskladitvi z nadzornim kolegijem v skladu s postopki iz člena 11 meni, da pomanjkljivosti ali ovire pri izvajanju načrta sanacije s predlaganimi ukrepi ne bi bile ustrezno odpravljene, od CNS zahteva, naj v razumnem časovnem okviru, ki ga je opredelil pristojni organ, ob upoštevanju resnosti pomanjkljivosti in ovir ter učinka ukrepov na poslovanje CNS in zmožnosti ohranjanja skladnosti z Uredbo (EU) št. 648/2012 sprejme določene ukrepe glede enega ali več naslednjih ciljev:

11.   Zahteva iz drugega pododstavka odstavka 10 se obrazloži in pisno sporoči CNS.

12.   ESMA v sodelovanju z ESCB in ESRB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje določi dejavnike iz točk (a), (b) in (c) odstavka 3.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Nadzorni kolegij preuči načrt sanacije in, kadar kateri koli član kolegija meni, da v njem obstajajo bistvene pomanjkljivosti ali kakršne koli bistvene ovire za njegovo izvajanje, pristojnemu organu CNS v dveh mesecih po tem, ko pristojni organ posreduje načrt sanacije, predloži priporočila v zvezi s temi zadevami.

2.   Nadzorni kolegij sprejme skupno odločitev o obeh naslednjih zadevah:

3.   Nadzorni kolegij sprejme skupno odločitev o zadevah iz odstavka 2 v štirih mesecih od datuma, ko pristojni organ pošlje načrt sanacije.

ESMA lahko na zaprosilo pristojnega organa, ki pripada nadzornemu kolegiju, v skladu s točko (c) člena 31(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 nadzornemu kolegiju pomaga sprejeti skupno odločitev.

4.   Kadar kolegiju v štirih mesecih po tem, ko je bil načrt sanacije poslan, ne uspe sprejeti skupne odločitve o zadevah iz odstavka 2, pristojni organ CNS sprejme svojo odločitev.

Pristojni organ CNS sprejme odločitev iz prvega pododstavka ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija izrazili v štirimesečnem obdobju. Pristojni organ CNS navedeno odločitev pisno sporoči CNS in drugim članom kolegija.

5.   Kadar do konca zadevnega štirimesečnega obdobja ni bila sprejeta skupna odločitev in se navadna večina članov z glasovalno pravico ne strinja s predlogom pristojnega organa za skupno odločitev o zadevi v zvezi z ocenjevanjem načrtov sanacije ali izvajanjem ukrepov na podlagi točk (a), (b) in (d) člena 10(10) te uredbe, lahko kateri koli zadevni član z glasovalno pravico na podlagi navedene večine zadevo predloži ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Pristojni organ CNS počaka na odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010, nato pa odloči v skladu z odločitvijo ESMA.

6.   Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti ESMA. Če ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev pristojnega organa CNS.

1.   Organ za reševanje CNS po posvetovanju s pristojnim organom in ob uskladitvi s kolegijem za reševanje v skladu s postopkom iz člena 14 pripravi načrt reševanja za CNS.

2.   V načrtu reševanja so določeni ukrepi za reševanje, ki jih lahko sprejme organ za reševanje, če CNS izpolnjuje pogoje za reševanje iz člena 22.

3.   Pri načrtu reševanja se upošteva vsaj naslednje:

4.   Načrt reševanja ne predvideva ničesar od naslednjega:

5.   Načrt za reševanje vsebuje preudarne predpostavke o finančnih sredstvih, ki so na voljo kot instrumenti za reševanje, ki bi lahko bili potrebni za doseganje ciljev reševanja, in virih, ki bi morali biti na voljo v skladu s pravili in dogovori CNS v času začetka reševanja. V navedenih preudarnih predpostavkah se upoštevajo relevantne ugotovitve zadnjih testiranj izjemnih situacij, opravljenih v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 in opredeljenih v točki (b) člena 24a(7) Uredbe (EU) št. 648/2012, pa tudi scenariji skrajnih tržnih razmer, ki presegajo razmere, navedene v načrtu sanacije CNS.

6.   Organ za reševanje CNS po posvetovanju s pristojnim organom in ob uskladitvi s kolegijem za reševanje v skladu s postopkom iz člena 14 načrte reševanja pregleda in jih po potrebi posodobi vsaj enkrat letno, vsekakor pa po spremembah pravne ali organizacijske strukture CNS, njenega poslovanja ali finančnega položaja ali kateri koli drugi spremembi, ki bistveno vpliva na učinkovitost načrta.

CNS in pristojni organ o vsaki taki spremembi takoj obvestita organ za reševanje.

7.   V načrtu reševanja se določijo okoliščine in različni scenariji uporabe instrumentov za reševanje in izvedbe pooblastil za reševanje. Pri tem je treba, zlasti s pomočjo različnih scenarijev, jasno razlikovati med propadom, ki ga povzročijo dogodki, ki so povezani z neizpolnitvijo obveznosti, dogodki, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti, in kombinacija obeh, pa tudi med različnimi vrstami dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti. Načrt reševanja vključuje naslednje elemente, skupaj s kvantitativno opredelitvijo, kjer je to ustrezno in mogoče:

8.   Informacije iz točke (a) odstavka 7 se razkrijejo zadevni CNS. CNS lahko organu za reševanje predloži pisno mnenje o načrtu reševanja. To mnenje se vključi v načrt.

9.   ESMA po posvetovanju z ESRB in ob upoštevanju zadevnih določb delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 10(9) Direktive 2014/59/EU, ter ob upoštevanju načela sorazmernosti pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli vsebino načrta reševanja v skladu z odstavkom 7 tega člena.

ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov organom za reševanje omogoči dovolj prožnosti, da lahko upoštevajo posebnosti svojih nacionalnih pravnih okvirov na področju insolvenčnega prava ter naravo in kompleksnost klirinških poslov, ki jih izvajajo CNS.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   CNS po potrebi sodelujejo pri pripravi načrtov reševanja ter svojemu organu za reševanje neposredno ali prek svojega pristojnega organa predložijo vse informacije, potrebne za pripravo in izvajanje navedenih načrtov, vključno z informacijami in analizo iz oddelka B Priloge.

Pristojni organi organom za reševanje zagotovijo informacije iz prvega pododstavka, ki jih že imajo na voljo.

2.   Organi za reševanje lahko od CNS zahtevajo, naj jim zagotovijo podrobne evidence pogodb iz člena 29 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki so jih sklenile. Organi za reševanje lahko določijo rok za zagotovitev navedenih evidenc, pri čemer lahko določijo različne roke za različne vrste pogodb.

3.   CNS si pravočasno izmenjuje informacije s svojimi pristojnimi organi, da bi omogočila oceno profilov tveganja CNS in medsebojno povezanost z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami ter finančnim sistemom nasploh iz členov 9 in 10 te uredbe. Pristojni organi posredujejo nadzornemu kolegiju tiste informacije, ki se jim zdijo pomembne.

1.   Organ za reševanje kolegiju za reševanje pošlje osnutek načrta reševanja, informacije, zagotovljene v skladu s členom 13, in vse dodatne informacije, ki jih kolegij za reševanje potrebuje.

2.   Kolegij za reševanje sprejme skupno odločitev o načrtu reševanja in njegovih morebitnih spremembah v obdobju štirih mesecev od datuma, ko organ za reševanje pošlje navedeni načrt, kot je določeno v odstavku 1.

Organ za reševanje zagotovi, da se ESMA zagotovijo vse informacije, ki jih potrebuje glede na svojo vlogo v skladu s tem členom.

3.   Organ za reševanje se lahko v skladu s členom 4(4) odloči, da v pripravo in pregled načrta reševanja vključi organe tretjih držav, če izpolnjujejo zahteve v zvezi z zaupnostjo iz člena 73 in so iz jurisdikcij, v katerih ima sedež kateri od naslednjih subjektov:

4.   ESMA lahko kolegiju za reševanje na zahtevo organa za reševanje pomaga sprejeti skupno odločitev v skladu s točko (c) člena 31(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.   Kadar kolegiju za reševanje v štirih mesecih po tem, ko je bil načrt reševanja poslan, ne uspe sprejeti skupne odločitve, organ za reševanje odločitev o načrtu reševanja sprejme sam. Organ za reševanje sprejme odločitev ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija za reševanje izrazili v štirimesečnem obdobju. Organ za reševanje odločitev pisno sporoči CNS in drugim članom kolegija za reševanje.

6.   Kadar do konca štirimesečnega obdobja iz odstavka 5 tega člena ni bila sprejeta skupna odločitev in se navadna večina članov z glasovalno pravico ne strinja s predlogom skupne odločitve s strani organa za reševanje o zadevi v zvezi z načrti za reševanje, lahko kateri koli zadevni član z glasovalno pravico na podlagi navedene večine zadevo predloži ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ za reševanje CNS počaka na odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010, nato pa odloči v skladu z odločitvijo ESMA.

Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti ESMA. Če ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev organa za reševanje.

7.   Kadar se na podlagi odstavka 1 sprejme skupna odločitev in kateri koli organ za reševanje ali pristojno ministrstvo na podlagi odstavka 6 meni, da vsebina zadeve, v zvezi s katero obstaja nestrinjanje, vpliva na fiskalno odgovornost njegove države članice, organ za reševanje CNS ponovno oceni načrt reševanja.

1.   Organ za reševanje ob uskladitvi s kolegijem za reševanje v skladu s postopkom iz člena 17 in po posvetovanju s pristojnim organom oceni, v kolikšnem obsegu je CNS rešljiva, če ni predvideno nič od naslednjega:

2.   CNS velja za rešljivo, kadar organ za reševanje meni, da je izvedljiva in verodostojna likvidacija v okviru običajnih insolvenčnih postopkov ali sanacija z uporabo instrumentov za reševanje in izvajanjem pooblastil za reševanje, pri čemer se zagotovi kontinuiteta kritičnih funkcij CNS in prepreči vsakršna uporaba izredne javnofinančne pomoči, čim bolj pa tudi kakršen koli resnejši negativni učinek na finančni sistem in tudi možnosti za neupravičeno škodo prizadetim deležnikom.

Negativni učinki iz prvega pododstavka vključujejo širšo finančno nestabilnost ali dogodke na ravni celotnega sistema v kateri koli državi članici.

Kadar organ za reševanje meni, da CNS ni rešljiva, o tem pravočasno uradno obvesti ESMA.

3.   CNS na zahtevo organa za reševanje dokaže, da:

4.   Zaradi ocene rešljivosti iz odstavka 1 organ za reševanje po potrebi preuči zadeve iz oddelka C Priloge.

5.   ESMA do 12. avgusta 2022 v tesnem sodelovanju z ESRB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda smernice za spodbujanje zbliževanja reševalnih praks v zvezi z uporabo oddelka C Priloge k tej uredbi.

6.   Organ za reševanje ob uskladitvi s kolegijem za reševanje pripravi oceno rešljivosti hkrati s pripravo in posodobitvijo načrta reševanja v skladu s členom 12.

1.   Kadar organ za reševanje na podlagi ocene iz člena 15 ob uskladitvi s kolegijem za reševanje v skladu s postopkom iz člena 17 ugotovi, da obstajajo bistvene ovire za rešljivost CNS, v sodelovanju s pristojnim organom pripravi poročilo ter ga predloži CNS in kolegiju za reševanje.

V poročilu iz prvega pododstavka se analizirajo bistvene ovire za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje v zvezi s CNS, obravnava njihov vpliv na poslovni model CNS ter priporočijo ciljno usmerjeni ukrepi za odpravo navedenih ovir.

2.   Zahteva iz člena 14, da morajo kolegiji za reševanje sprejeti skupno odločitev o načrtih reševanja, se po predložitvi poročila iz odstavka 1 tega člena začasno odloži, dokler organ za reševanje na podlagi odstavka 3 tega člena ne odobri ukrepov za odpravo bistvenih ovir za rešljivost ali dokler niso na podlagi odstavka 4 tega člena določeni nadomestni ukrepi.

3.   CNS v štirih mesecih od dneva prejema poročila, predloženega v skladu z odstavkom 1 tega člena, organu za reševanje predlaga možne ukrepe za obravnavo ali odpravo bistvenih ovir za rešljivost, navedenih v poročilu. Organ za reševanje vse ukrepe, ki jih predlaga CNS, sporoči kolegiju za reševanje. Organ za reševanje in kolegij za reševanje v skladu s točko (b) člena 17(1) ocenita, ali se s temi ukrepi učinkovito obravnavajo ali odpravljajo navedene ovire.

4.   Kadar organ za reševanje ob uskladitvi s kolegijem za reševanje v skladu s postopkom iz člena 17 ugotovi, da se z ukrepi, ki jih CNS predlaga v skladu z odstavkom 3 tega člena, ne bi učinkovito zmanjšale ali odpravile ovire, opredeljene v poročilu, opredeli nadomestne ukrepe, ki jih sporoči kolegiju za reševanje za sprejetje skupne odločitve v skladu s točko (c) člena 17(1).

Pri nadomestnih ukrepih iz prvega pododstavka se upošteva naslednje:

Za namene točk (a) in (b) drugega pododstavka se organ za reševanje posvetuje s pristojnim organom in kolegijem za reševanje ter po potrebi z zadevnimi imenovanimi nacionalnimi makrobonitetnimi organi.

5.   Organ za reševanje neposredno ali posredno prek pristojnega organa uradno obvesti CNS o nadomestnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za dosego cilja odprave ovir za rešljivost. Organ za reševanje utemelji, zakaj z ukrepi, ki jih je predlagala CNS, ne bi bilo mogoče odpraviti bistvenih ovir za rešljivost in kako bi bili nadomestni ukrepi pri tem učinkoviti.

6.   CNS v enem mesecu predlaga načrt za uskladitev z nadomestnimi ukrepi in razumen časovni okvir za izvedbo načrta. Organ za reševanje lahko predlagani časovni okvir skrajša ali podaljša, če oceni, da je to potrebno.

7.   Za namene odstavka 4 lahko organ za reševanje, ki po posvetu s pristojnim organom zagotovi razumen časovni okvir za izvedbo:

1.   Kolegij za reševanje sprejme skupno odločitev o:

2.   Skupna odločitev o opredelitvi bistvenih ovir za rešljivost iz točke (a) odstavka 1 tega člena se sprejme v štirih mesecih po predložitvi poročila iz člena 16(1) kolegiju za reševanje.

3.   Skupna odločitev iz točke (b) odstavka 1 tega člena se sprejme v štirih mesecih po predložitvi predlaganih ukrepov CNS za odpravo ovir za rešljivost, kot je določeno v členu 16(3).

4.   Skupna odločitev iz točke (c) odstavka 1 tega člena se sprejme v štirih mesecih po posredovanju nadomestnih ukrepov kolegiju za reševanje, kot je določeno v členu 16(4).

5.   Organ za reševanje obrazloži skupne odločitve iz odstavka 1 in jih pisno sporoči CNS ter – kadar oceni, da je to primerno – njeni nadrejeni družbi.

6.   ESMA lahko v skladu s točko (c) člena 31(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 kolegiju za reševanje na zahtevo organa za reševanje CNS pomaga sprejeti skupno odločitev.

7.   Kadar kolegij za reševanje v štirih mesecih po tem, ko je bilo poročilo iz člena 16(1) poslano, ne uspe sprejeti skupne odločitve, organ za reševanje sam sprejme odločitev o ustreznih ukrepih, ki se sprejmejo v skladu s členom 16(5). Organ za reševanje sprejme odločitev ob upoštevanju mnenj, ki so jih drugi člani kolegija za reševanje izrazili v štirimesečnem obdobju.

Organ za reševanje o odločitvi uradno obvesti CNS, po potrebi njeni nadrejeni družbi in drugim članom kolegija za reševanje.

8.   Kadar do konca štirimesečnega obdobja iz odstavka 7 tega člena ni bila sprejeta skupna odločitev in se navadna večina članov z glasovalno pravico ne strinja s predlogom skupne odločitve s strani organa za reševanje o zadevi iz točke (j), (l) ali (o) člena 16(7) te uredbe, lahko kateri koli zadevni član z glasovalno pravico na podlagi navedene večine zadevo predloži ESMA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Organ za reševanje CNS počaka na odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010, nato pa odloči v skladu z odločitvijo ESMA.

Štirimesečno obdobje se šteje za obdobje za doseganje sprave v smislu Uredbe (EU) št. 1095/2010. ESMA odločitev sprejme v enem mesecu od datuma, ko mu je zadeva predložena. Po koncu štirimesečnega obdobja ali sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti ESMA. Če ESMA v enem mesecu ne sprejme odločitve, se uporabi odločitev organa za reševanje.

1.   Kadar CNS krši ali je verjetno, da bo v bližnji prihodnosti kršila kapitalske in bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012, ali predstavlja tveganje za finančno stabilnost v Uniji ali v eni ali več njenih državah članicah, ali kadar pristojni organ ugotovi, da obstajajo drugi znaki nastajajočih kriznih razmer, ki bi lahko vplivale na dejavnosti CNS, zlasti njeno sposobnost opravljanja klirinških storitev, lahko zadevni pristojni organ:

2.   Pristojni organ za vsakega od ukrepov iz odstavka 1 določi ustrezen rok in oceni učinkovitost navedenih ukrepov, ko so sprejeti.

3.   Pristojni organ uporabi ukrepe iz točk (a) do (m) odstavka 1 samo, če pred tem upošteva vpliv navedenih ukrepov v drugih državah članicah, v katerih CNS deluje ali zagotavlja storitve, in potem, ko obvesti ustrezne pristojne organe, zlasti kadar so dejavnosti CNS ključne ali pomembne za lokalne finančne trge, vključno v krajih, v katerih imajo sedež mesta trgovanja in infrastrukture finančnih trgov, ki so povezani s klirinškimi člani.

4.   Pristojni organ ukrep iz točke (i) odstavka 1 uporabi samo, kadar je navedeni ukrep v javnem interesu in nujen za dosego katerega koli od naslednjih ciljev:

Pristojni organ ne uporabi ukrepa iz točke (i) odstavka 1 v zvezi z ukrepi, ki vključujejo prenos premoženja, pravic ali obveznosti druge CNS.

5.   Kadar CNS v skladu s členom 45(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 uporabi prispevke iz jamstvenega sklada, ki jih zagotavljajo klirinški člani, ki niso v zaostanku s plačili, brez nepotrebnega odlašanja o tem obvesti pristojni organ in organ za reševanje ter pojasni, ali je zadevni dogodek odraz pomanjkljivosti ali težav te CNS.

6.   Kadar so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, pristojni organ o tem uradno obvesti ESMA in organ za reševanje ter se z nadzornim kolegijem posvetuje o predvidenih ukrepih iz odstavka 1.

Pristojni organ po navedenih uradnih obvestilih in posvetovanju z nadzornim kolegijem odloči, ali bo uporabil katerega od ukrepov iz odstavka 1. Pristojni organ o odločitvi v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti, uradno obvesti nadzorni kolegij, organ za reševanje in ESMA.

7.   Organ za reševanje lahko po uradnem obvestilu iz prvega pododstavka odstavka 6 tega člena od CNS zahteva, naj ob upoštevanju pogojev iz člena 41 in določb glede zaupnosti iz člena 73 naveže stik s potencialnimi kupci, da bi pripravili njeno reševanje.

8.   ESMA do 12. februarja 2022 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, s katerimi spodbudi dosledno uporabo sprožilnih dejavnikov za sprejetje ukrepov iz odstavka 1 tega člena.

1.   Kadar se finančno stanje CNS znatno poslabša ali CNS krši svoje pravne zahteve, vključno s svojimi pravili delovanja, pri čemer drugi ukrepi, sprejeti v skladu s členom 18, ne zadostujejo za izboljšanje stanja, lahko pristojni organi zahtevajo odstavitev celotnega ali dela višjega vodstva ali odbora CNS.

Kadar pristojni organ zahteva popolno ali delno odstranitev višjega vodstva ali odbora CNS, o tem uradno obvesti ESMA, organ za reševanje in nadzorni kolegij.

2.   Novo višje vodstvo ali odbor se imenujeta v skladu s členom 27 Uredbe (EU) št. 648/2012, odobri ali potrdi pa ju pristojni organ. Kadar pristojni organ meni, da nadomestitev višjega vodstva ali odbora, kakor je navedena v tem členu, ne zadostuje, lahko imenuje enega ali več začasnih upraviteljev CNS, da nadomestijo odbor in višje vodstvo CNS ali začasno delajo z njima. Vsak začasni upravitelj mora imeti kvalifikacije, sposobnosti in znanje, ki so potrebni za opravljanje njegovih nalog, in ne sme biti v navzkrižju interesov.

1.   Brez poseganja v odgovornost klirinških članov, da prevzamejo izgube, ki presegajo kaskadni pristop, lahko pristojni organ CNS – v primeru, da je CNS v postopku sanacije, ki ga je povzročil dogodek, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, ter je uporabila ureditve in ukrepe, določene v svojem načrtu sanacije, za znižanje vrednosti morebitnih dobičkov, ki jih CNS izplača klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zaradi česar se zanjo ni začel postopek reševanja – od CNS zahteva, da klirinškim članom z gotovinskimi plačili nadomesti izgube, po potrebi pa tudi, da izda instrumente, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov CNS. Možnost, da se klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zagotovi nadomestilo izgube, ne velja za njihove izgube v fazi upravljanja neizpolnjenih obveznosti ali v fazi sanacije, k poravnavi katerih jih zavezuje pogodba.

Gotovinska plačila ali vrednost instrumentov, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov CNS, izdanih vsakemu prizadetemu klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, so sorazmerni z izgubo, ki jo je utrpel izven svojih pogodbenih obveznosti. Instrumenti, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov CNS, dajejo imetniku pravico, da od CNS letno prejema plačila, dokler izguba ni nadomeščena, po možnosti v celoti, ob upoštevanju primernega največjega števila let od datuma izdaje. Če so klirinški člani, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, svoje presežne izgube prenesli na svoje stranke, morajo nanje prenesti tudi plačila, prejeta s strani CNS, kolikor so nadomeščene izgube povezane s pozicijami strank. Za plačila, povezana s temi instrumenti, se uporabi primeren največji delež letnih dobičkov CNS.

2.   ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi zaporedje, po katerem je treba plačati nadomestilo, primerno največje število let in primeren največji delež letnih dobičkov CNS iz drugega pododstavka odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Organ za reševanje pri uporabi instrumentov za reševanje in izvajanju pooblastil za reševanje upošteva vse naslednje cilje reševanja, ki so vsi enako pomembni, ter jih ustrezno usklajuje glede na naravo in okoliščine posameznega primera:

2.   Organ za reševanje si pri uresničevanju ciljev iz odstavka 1 prizadeva čim bolj znižati stroške reševanja za vse prizadete deležnike in preprečiti uničenje vrednosti CNS, razen če je tako uničenje potrebno za dosego ciljev reševanja.

1.   Organ za reševanje sprejme ukrep za reševanje v zvezi s CNS, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.   Za namene točke (a)(ii) iz odstavka 1 pristojni organ organu za reševanje na lastno pobudo in brez odlašanja predloži vse informacije, ki bi lahko kazale, da CNS propada oziroma bo verjetno propadla. Poleg tega pristojni organ na zahtevo zagotovi vse druge informacije, ki jih organ za reševanje potrebuje za to, da opravi svojo oceno.

3.   Za namene točke (a) odstavka 1 se šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla, kadar obstaja ena ali več naslednjih okoliščin:

4.   Za namene točke (e) odstavka 3 se javnofinančna pomoč ne šteje za izredno javnofinančno pomoč, kadar izpolnjuje vse naslednje pogoje:

5.   Organ za reševanje lahko sprejme ukrep za reševanje tudi, kadar meni, da je CNS izvedla ali namerava izvesti sanacijske ukrepe, s katerimi bi se lahko preprečil njen propad, vendar povzročajo znatne negativne učinke na finančni sistem v Uniji ali v eni ali več njenih državah članicah.

6.   ESMA izda smernice za spodbujanje zbliževanja nadzornih in reševalnih praks v zvezi z uporabo okoliščin, v katerih se šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla, do 12. februarja 2022, po potrebi ob upoštevanju narave in kompleksnosti storitev, ki jih opravlja CNS s sedežem v Uniji.

ESMA pri pripravi navedenih smernic upošteva smernice, izdane v skladu s členom 32(6) Direktive 2014/59/EU.

1.   Organ za reševanje sprejme vse primerne ukrepe za uporabo instrumentov za reševanje iz člena 27 in izvajanje pooblastil za reševanje iz člena 48 v skladu z naslednjimi načeli:

2.   Organi za reševanje lahko sprejmejo ukrep za reševanje, ki odstopa od načel iz točke (d) ali (e) odstavka 1 tega člena, kadar je to utemeljeno z javnim interesom zaradi uresničitve ciljev reševanja in sorazmerno z obravnavanim tveganjem. Kadar pa to odstopanje pomeni, da delničar, klirinški član ali kateri koli drugi upnik utrpi večje izgube, kot bi jih utrpel v okoliščinah iz člena 60, se uporabi pravica do plačila razlike v skladu s členom 62.

3.   Odbor in višje vodstvo CNS v postopku reševanja organu za reševanje zagotavljata vso potrebno pomoč za uresničitev ciljev reševanja.

1.   Organi za reševanje zagotovijo, da se vsi ukrepi za reševanje sprejmejo na podlagi vrednotenja, ki zagotavlja pošteno, preudarno in realno oceno sredstev, obveznosti, pravic in obvez CNS.

2.   Preden organ za reševanje začne postopek reševanja CNS, zagotovi izvedbo prvega vrednotenja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje na podlagi člena 22(1).

3.   Potem ko se organ za reševanje odloči začeti postopek reševanja CNS, zagotovi izvedbo drugega vrednotenja, s katerim se:

Za namene točke (d) se pri vrednotenju upoštevajo morebitne izgube, ki bi se pokrile z zagotovitvijo izpolnitve morebitnih neporavnanih obveznosti klirinških članov ali drugih tretjih oseb do CNS, in raven konverzije, ki se uporabi za dolžniške instrumente.

4.   Zoper vrednotenji iz odstavkov 2 in 3 tega člena je pritožba v skladu s členom 74 dopustna samo skupaj z odločitvijo o uporabi instrumenta za reševanje ali izvedbi pooblastila za reševanje.

1.   Organ za reševanje zagotovi, da vrednotenja iz člena 24 opravi:

2.   Vrednotenja iz člena 24 se štejejo za dokončna, kadar jih opravi oseba iz točke (a) odstavka 1 tega člena in so izpolnjene vse zahteve iz tega člena.

3.   Dokončno vrednotenje se brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči, če je ustrezno, pripravi na podlagi preudarnih predpostavk in od trenutka, ko se sprejme ukrep za reševanje, ne predvideva morebitne prihodnje odobritve izredne javnofinančne pomoči ali izredne likvidnostne pomoči centralne banke ali likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere, CNS. Pri vrednotenju se upošteva tudi morebitna izterjava vseh razumnih izdatkov, ki jih je CNS v postopku reševanja imela v skladu s členom 27(10).

4.   Dokončno vrednotenje se dopolni z naslednjimi informacijami, ki jih hrani CNS:

5.   Dokončno vrednotenje kaže nadaljnjo delitev upnikov na razrede glede na njihove prednostne razvrstitve v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom. Vključuje tudi oceno obravnave, ki bi bila posameznemu razredu delničarjev in upnikov predvidoma zagotovljena ob uporabi načela iz točke (e) člena 23(1).

Ocena iz prvega pododstavka ne vpliva na vrednotenje iz člena 61.

6.   ESMA ob upoštevanju regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s členom 36(14) in (15) Direktive 2014/59/EU in sprejetih na podlagi člena 36(16) navedene direktive, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi:

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Vrednotenja iz člena 24, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 25(2), se štejejo za začasna vrednotenja.

Začasna vrednotenja vključujejo blažilnik za dodatne izgube in njegovo ustrezno utemeljitev.

2.   Kadar organi za reševanje sprejmejo ukrep za reševanje na podlagi začasnega vrednotenja, zagotovijo, da se dokončno vrednotenje opravi takoj, ko je to mogoče.

Organ za reševanje zagotovi, da dokončno vrednotenje iz prvega pododstavka:

3.   Kadar je ocena neto vrednosti sredstev CNS pri dokončnem vrednotenju višja kot pri začasnem vrednotenju te vrednosti, lahko organ za reševanje:

4.   ESMA ob upoštevanju regulativnih tehničnih standardov, pripravljenih v skladu s členom 36(15) Direktive 2014/59/EU in sprejetih na podlagi člena 36(16) navedene direktive, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da za namene odstavka 1 tega člena določi metodologijo za izračun blažilnika za dodatne izgube, ki se vključi v začasna vrednotenja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Organi za reševanje sprejmejo ukrepe za reševanje iz člena 21, tako da posamično ali v kombinaciji uporabijo naslednje instrumente za reševanje:

2.   V primeru sistemske krize lahko država članica v skrajnem primeru zagotovi izredno javnofinančno pomoč, pri čemer uporabi državne instrumente za stabilizacijo v skladu s členi 45, 46 in 47, pod pogojem predhodne in končne odobritve v skladu z okvirom Unije za državne pomoči ter ob zagotovitvi verodostojnih dogovorov za pravočasno in celovito izterjavo sredstev v skladu z odstavkom 10 tega člena.

3.   Organ za reševanje pred uporabo instrumentov iz odstavka 1 zagotovi izpolnitev:

Organ za reševanje lahko zagotovi delno izpolnitev pogodbenih obveznosti iz točk (a) in (b), kadar jih ni mogoče v celoti izpolniti v razumnem roku.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 se lahko organ za reševanje delno ali v celoti odreče temu, da bi zagotovil izpolnitev zadevnih obstoječih in neporavnanih obveznosti, da prepreči znatne negativne učinke na finančni sistem ali njihovo obsežno širjenje ali kadar je uporaba instrumentov iz odstavka 1 ustreznejša za pravočasno dosego ciljev reševanja.

5.   V primeru, da se organ za reševanje delno ali v celoti odreče temu, da bi zagotovil izpolnitev obstoječih in neporavnanih obveznosti, kot je določeno v drugem pododstavku odstavka 3 ali odstavku 4 tega člena, lahko zagotovi izpolnitev preostalih obveznosti v 18 mesecih po tem, ko se v skladu s členom 22 šteje, da CNS propada ali bo verjetno propadla, če razlogi, na podlagi katerih se je organ za reševanje odrekel zagotovitvi izpolnitve teh obveznosti, ne obstajajo več. Organ za reševanje uradno obvesti klirinškega člana in drugo stranko tri do šest mesecev pred zagotovitvijo izpolnitve preostale obveznosti. Prihodki od zagotovitve izpolnitve preostalih obveznosti se uporabijo za izterjavo porabljenih javnih sredstev.

Organ za reševanje po posvetovanju s pristojnimi organi in organi za reševanje prizadetih klirinških članov in vseh drugih strank, ki jih zavezujejo obstoječe in neporavnane obveznosti, določi, ali razlogi, da ne zagotovi izpolnitve obstoječih in neporavnanih obveznosti, ne obstajajo več in ali bo zagotovil izpolnitev preostalih obveznosti. Kadar organ za reševanje odstopa od stališč, ki so jih izrazili organi, s katerimi se je posvetoval, pisno predloži ustrezno utemeljene razloge za odstopanje.

Zahteva glede izpolnitve preostalih obveznosti v okoliščinah iz tega odstavka se vključi v pravila in druge pogodbene dogovore CNS.

6.   Organ za reševanje lahko od CNS zahteva, da klirinškim članom, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, nadomesti izgube, ki izhajajo iz uporabe instrumentov za porazdelitev izgub, kadar so te izgube večje od izgub, ki bi jih klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, imel v skladu z obveznostmi na podlagi pravil delovanja CNS, če bi bil upravičen do izplačila razlike v skladu s členom 62.

Nadomestilo iz prvega pododstavka je lahko v obliki lastniških ali dolžniških instrumentov oziroma instrumentov, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov CNS.

Znesek instrumentov, izdanih vsakemu prizadetemu klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, je sorazmeren z njegovo presežno izgubo iz prvega pododstavka. Upošteva morebitne neporavnane pogodbene obveznosti klirinških članov do CNS in se odšteje od vsakršne pravice do izplačila razlike iz člena 62.

Znesek instrumentov temelji na vrednotenju, opravljenem v skladu s členom 24(3).

7.   Kadar se uporabi kateri od državnih instrumentov za stabilizacijo, organ za reševanje pred uporabo državnega instrumenta za stabilizacijo ali skupaj z njo uporabi pooblastilo za odpis in konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti.

Kadar uporaba instrumenta za reševanje, razen instrumenta za odpis in konverzijo, povzroči finančne izgube, ki jih krijejo klirinški člani, organ za reševanje uporabi pooblastilo za odpis in konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti tik pred uporabo instrumenta za reševanje ali skupaj z njo, razen če bi uporaba drugačnega zaporedja zmanjšala odstopanja od načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“ iz člena 60 in učinkoviteje zagotovila doseganje ciljev reševanja.

8.   Kadar se uporabijo le instrumenti za reševanje iz točk (c) in (d) odstavka 1 tega člena in se v skladu s členoma 40 in 42 prenese samo del sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS v postopku reševanja, preostali del zadevne CNS preneha v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki.

9.   Predpisi nacionalnega insolvenčnega prava glede izpodbojnosti ali neizvršljivosti pravnih aktov, ki so v škodo upnikov, se ne uporabljajo za prenos sredstev, pravic, obvez ali obveznosti s CNS, v zvezi s katero se uporabljajo instrumenti za reševanje ali državni instrumenti za finančno stabilizacijo.

10.   Države članice v ustreznem obdobju izterjajo vsa javna sredstva, uporabljena kot državni instrumenti za finančno stabilizacijo iz oddelka 7 tega poglavja, organi za reševanje pa izterjajo vse razumne stroške, ki so jim nastali v zvezi z uporabo instrumentov ali pooblastil za reševanje. Takšne izterjave med drugim izvedejo na enega od naslednjih načinov:

11.   Organi za reševanje pri uporabi instrumentov za reševanje na podlagi vrednotenja v skladu s členom 25 zagotovijo ponovno uskladitev poslovnih knjig, polno porazdelitev izgub, obnovitev predhodno financiranih sredstev CNS ali premostitvene CNS in dokapitalizacijo CNS ali premostitvene CNS.

Organi za reševanje zagotovijo obnovitev predhodno financiranih sredstev in dokapitalizacijo CNS ali premostitvene CNS iz prvega pododstavka v obsegu, ki zadostuje za ponovno vzpostavitev zmožnosti CNS ali premostitvene CNS, da izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja in nadalje izvaja svoje kritične funkcije, ob upoštevanju pravil delovanja CNS ali premostitvene CNS.

Ne glede na uporabo drugih instrumentov za reševanje lahko organi za reševanje za dokapitalizacijo CNS uporabijo instrumente iz členov 30 in 31.

1.   Organi za reševanje uporabljajo instrument za porazdelitev pozicij v skladu s členom 29, instrumente za porazdelitev izgub pa v skladu s členoma 30 in 31.

2.   Organi za reševanje uporabijo instrumente iz odstavka 1 za pogodbe, ki se nanašajo na klirinške storitve in zavarovanje, dano CNS v zvezi z navedenimi storitvami.

3.   Organi za reševanje uporabijo instrument za porazdelitev pozicij iz člena 29 za ponovno uskladitev poslovnih knjig CNS ali premostitvene CNS, kakor je primerno.

Organi za reševanje uporabijo instrumente za porazdelitev izgub iz členov 30 in 31 za katerega od naslednjih namenov:

Instrument za porazdelitev izgub iz člena 30 lahko organi za reševanje uporabljajo v zvezi z izgubami, nastalimi zaradi dogodka, povezanega z neizpolnitvijo obveznosti, in v zvezi z izgubami, nastalimi zaradi dogodka, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti. Če se instrument za porazdelitev izgub iz člena 30 uporabi v zvezi z izgubami, nastalimi zaradi dogodka, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, uporabljen znesek ne sme presegati kumulativnega zneska, enakovrednega prispevku klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, v jamstveni sklad CNS in mora biti sorazmerno porazdeljen med klirinškimi člani, glede na njihove prispevke v jamstveni sklad.

4.   Organi za reševanje ne uporabljajo instrumentov za porazdelitev izgub iz členov 30 in 31 te uredbe v zvezi s subjekti iz člena 1(4) in (5) Uredbe (EU) št. 648/2012.

1.   Organ za reševanje lahko odpove nekatere ali vse naslednje pogodbe CNS v postopku reševanja:

Organ za reševanje pogodbe iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka odpove samo, kadar sredstva in pozicije na podlagi navedenih pogodb niso bili preneseni v smislu člena 48(5) in (6) Uredbe (EU) št. 648/2012.

Organ za reševanje pri uporabi pristojnosti iz prvega pododstavka podobno odpove pogodbe iz vsake od točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka brez razlikovanja med nasprotnimi strankami teh pogodb, razen tistih pogodbenih obveznosti, ki ne morejo biti izvršene v razumnem času.

2.   Organ za reševanje vse zadevne klirinške člane obvesti o datumu odpovedi pogodbe iz odstavka 1.

3.   Organ za reševanje pred odpovedjo katere od pogodb iz odstavka 1 izvede naslednje ukrepe:

Klirinški člani brez nepotrebnega odlašanja obvestijo svoje stranke o uporabi takšnega instrumenta in o tem, kako to vpliva nanje.

4.   Vrednotenje iz točke (a) odstavka 3 mora, kolikor je mogoče, temeljiti na pošteni tržni ceni, določeni na podlagi lastnih pravil in dogovorov CNS, razen če je po mnenju organa za reševanje potrebna uporaba drugega ustreznega postopka za ugotavljanje cen.

5.   Kadar klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne more plačati neto zneska, določenega v skladu z odstavkom 3 tega člena, lahko organ za reševanje ob upoštevanju člena 21 te uredbe od CNS zahteva, naj v zvezi z njim začne postopek v primeru neplačil ter uporabi njegovo začetno kritje in prispevek v jamstveni sklad v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.

6.   Kadar organ za reševanje odpove eno ali več pogodb take vrste, kot so navedene v odstavku 1, lahko začasno prepreči, da bi CNS opravljala kliring novih pogodb iste vrste.

Organ za reševanje lahko CNS dovoli, da ponovno začne opravljati kliring navedenih vrst pogodb, vendar samo, kadar sta izpolnjena naslednja pogoja:

7.   ESMA do 12. februarja 2022 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, v katerih dodatno določi metodologijo, ki jo mora uporabljati organ za reševanje pri določanju vrednotenja iz točke (a) odstavka 3 tega člena.

1.   Organ za reševanje lahko zniža znesek plačilnih obveznosti CNS do klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, kadar te obveznosti izhajajo iz dobičkov, dolgovanih v skladu s postopki CNS za plačilo gibljivega kritja ali plačila z enakim ekonomskim učinkom.

2.   Organ za reševanje pri izračunu morebitnega znižanja plačilnih obveznosti iz odstavka 1 tega člena uporabi mehanizem pravične porazdelitve, določen pri vrednotenju v skladu s členom 24(3) in sporočen klirinškim članom takoj, ko se uporabi instrument za reševanje. Klirinški člani brez nepotrebnega odlašanja obvestijo svoje stranke o uporabi takšnega instrumenta in o tem, kako to vpliva nanje. Skupni znesek neto dobičkov, ki se zmanjšajo za vsakega klirinškega člana, je sorazmeren z zneski, ki jih dolguje CNS.

3.   Znižanje vrednosti izplačljivih dobičkov začne veljati ter je za CNS in prizadete klirinške člane zavezujoče takoj, ko organ za reševanje sprejme ukrep za reševanje.

4.   Klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, v poznejših postopkih nima terjatev do CNS ali subjekta, ki je njen naslednik, ki bi izhajale iz znižanja plačilnih obveznosti iz odstavka 1.

Prvi pododstavek tega odstavka organom za reševanje ne preprečuje, da od CNS zahtevajo povrnitev sredstev klirinškim članom, kadar se ugotovi, da stopnja odpisa, ki temelji na začasnem vrednotenju iz člena 26(1), presega zahtevano stopnjo odpisa, ki temelji na dokončnem vrednotenju iz člena 26(2).

5.   Kadar organ za reševanje samo deloma zniža vrednost izplačljivih dobičkov, se preostali neporavnani znesek za izplačilo še vedno dolguje klirinškemu članu, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti.

6.   CNS se v svojih pravilih delovanja sklicuje na pooblastilo, da lahko poleg podobnih dogovorov iz pravil delovanja v fazi sanacije zniža plačilne obveznosti iz odstavka 1, in zagotovi sklenitev pogodbenih dogovorov, ki organu za reševanje omogočajo izvajanje pooblastil iz tega člena.

1.   Organ za reševanje lahko od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zahteva, naj CNS zagotovijo denarni prispevek do dvojne vrednosti zneska, ki je enakovreden njihovemu prispevku v jamstveni sklad CNS. Ta obveznost zagotovitve denarnega prispevka se vključi tudi v pravila in druge pogodbene dogovore CNS kot poziv k denarnemu plačilu za reševanje, ki je na voljo le organu za reševanje pri izvajanju ukrepa za reševanje. Kadar organ za reševanje poleg prispevka za jamstveni sklad zahteva dodatni znesek, mora pred tem oceniti – v sodelovanju z organi za reševanje klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti – vpliv tega instrumenta na klirinške člane, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, in finančno stabilnost držav članic.

Kadar CNS upravlja več jamstvenih skladov in se instrument uporablja za dogodek, povezan z neizpolnitvijo obveznosti, znesek denarnega prispevka iz prvega pododstavka pomeni prispevek klirinškega člana v jamstveni sklad prizadete klirinške storitve ali razreda finančnih instrumentov.

Kadar CNS upravlja več jamstvenih skladov in se instrument uporablja za dogodek, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti, znesek denarnega prispevka iz prvega pododstavka pomeni vsoto prispevkov klirinškega člana v vse jamstvene sklade CNS.

Organ za reševanje lahko uporabi poziv k denarnemu plačilu za reševanje ne glede na to, ali so bile izčrpane vse pogodbene obveznosti, s katerimi se od klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, zahtevajo denarni prispevki.

Organ za reševanje določi znesek denarnega prispevka vsakega klirinškega člana, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, sorazmerno z njegovim prispevkom v jamstveni sklad in do omejitve iz prvega pododstavka.

Organ za reševanje lahko od CNS zahteva, da klirinškim članom povrne morebitni presežni znesek v okviru poziva k denarnemu plačilu za reševanje, kadar se ugotovi, da prijavljena stopnja poziva k denarnemu plačilu za reševanje, ki temelji na začasnem vrednotenju iz člena 26(1), presega zahtevano stopnjo, ki temelji na dokončnem vrednotenju iz člena 26(2).

2.   Če klirinški član, ki ni v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, ne plača zahtevanega zneska, lahko organ za reševanje od CNS zahteva, naj v zvezi z navedenim klirinškim članom začne postopek v primeru neplačil ter njegovo začetno kritje in prispevek v jamstveni sklad uporabi do zahtevanega zneska v skladu s členom 45 Uredbe (EU) št. 648/2012.

1.   Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo v skladu s členom 33 v zvezi z lastniškimi in dolžniškimi instrumenti, ki jih izda CNS v postopku reševanja, ali drugimi nezavarovanimi obveznostmi za kritje izgub, dokapitalizacijo navedene CNS ali premostitvene CNS oziroma za podporo pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja.

2.   Organ za reševanje na podlagi vrednotenja, opravljenega v skladu s členom 24(3), določi naslednje:

1.   Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo v skladu s prednostno razvrstitvijo terjatev v običajnih insolvenčnih postopkih.

2.   Organ za reševanje pred zmanjšanjem ali konverzijo glavnice dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti zniža nominalni znesek lastniških instrumentov sorazmerno z izgubami in po potrebi do njihove polne vrednosti.

Kadar CNS v skladu z vrednotenjem, opravljenim na podlagi člena 24(3), ohrani pozitivno neto vrednost po znižanju nominalnega zneska lastniških instrumentov, organ za reševanje navedene lastniške instrumente razveljavi oziroma razvodeni.

3.   Organ za reševanje glavnico dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti zmanjša in/ali konvertira v obsegu, ki je potreben za dosego ciljev reševanja, in po potrebi do polne vrednosti navedenih instrumentov ali obveznosti.

4.   Organ za reševanje instrumenta za odpis in konverzijo ne uporabi v zvezi z naslednjimi obveznostmi:

5.   Kadar se nominalni znesek lastniškega instrumenta ali glavnica dolžniškega instrumenta ali drugih nezavarovanih obveznosti zniža, veljajo naslednji pogoji:

Točka (a) prvega pododstavka organom za reševanje ne preprečuje uporabe mehanizma za zvišanje vrednosti, da se imetnikom dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti in nato imetnikom lastniških instrumentov povrnejo sredstva, kadar se ugotovi, da uporabljena stopnja odpisa, ki temelji na začasnem vrednotenju iz člena 26(1), presega zahtevano stopnjo, ki temelji na dokončnem vrednotenju iz člena 26(2).

6.   Organ za reševanje lahko pri konverziji dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti na podlagi odstavka 3 od CNS zahteva, naj imetnikom dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti izda ali prenese lastniške instrumente.

7.   Organ za reševanje konvertira dolžniške instrumente ali druge nezavarovane obveznosti na podlagi odstavka 3 samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

Po konverziji dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti v lastniške instrumente se slednji vpišejo ali prenesejo brez odlašanja po konverziji.

8.   Za namene odstavka 7 organ za reševanje pri pripravi in posodabljanju načrta reševanja CNS ter v okviru pooblastil za odpravo ovir za rešljivost CNS zagotovi, da lahko CNS kadar koli izda potrebno število lastniških instrumentov.

1.   Kadar se uporabi člen 32(1), pristojni organ od CNS zahteva, naj ima vedno dovolj lastniških instrumentov, da lahko CNS izda zadostno količino novih lastniških instrumentov in se dejansko omogoči izdaja lastniških instrumentov ali konverzija vanje.

2.   Organ za reševanje uporabi instrument za odpis in konverzijo ne glede na morebitne določbe v ustanovitvenih aktih ali statutih CNS, tudi v zvezi s predkupnimi pravicami za delničarje ali zahtevami za soglasje delničarjev k povečanju kapitala.

1.   CNS v enem mesecu po uporabi instrumentov iz člena 32 izvedejo pregled vzrokov za propad in ga organu za reševanje predložijo skupaj z načrtom reorganizacije poslovanja v skladu s členom 37. Kadar se uporablja okvir Unije za državne pomoči, je tak načrt – vključno z vsemi spremembami v skladu s členom 38 in kot se izvaja v skladu s členom 39 – skladen z načrtom prestrukturiranja, ki ga mora CNS v skladu s tem okvirom predložiti Komisiji.

Kadar je to potrebno za doseganje ciljev reševanja, lahko organ za reševanje obdobje iz prvega pododstavka podaljša na največ dva meseca.

2.   Kadar je treba načrt prestrukturiranja priglasiti v okviru Unije za državne pomoči, predložitev načrta reorganizacije poslovanja ne vpliva na rok, ki je v tem okviru določen za predložitev navedenega načrta prestrukturiranja.

3.   Organ za reševanje predloži pregled in načrt reorganizacije poslovanja in vsak spremenjen načrt v skladu s členom 38 pristojnemu organu in kolegiju za reševanje.

1.   V načrtu reorganizacije poslovanja iz člena 36 se določijo ukrepi, namenjeni obnovitvi sposobnosti dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS ali dela njenih dejavnosti v razumnem roku. Ti ukrepi temeljijo na realnih predpostavkah glede gospodarskih razmer in razmer na finančnih trgih, v katerih bo poslovala CNS.

Načrt reorganizacije poslovanja upošteva trenutne in možne razmere na finančnih trgih ter vključuje predpostavke za najboljši in najslabši scenarij, vključno s kombinacijo dogodkov za opredelitev glavnih šibkih točk CNS. Predpostavke se primerjajo z ustreznimi merili na ravni celotnega sektorja.

2.   Načrt reorganizacije poslovanja vključuje vsaj naslednje elemente:

3.   Ukrepi, namenjeni obnovitvi sposobnosti dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, lahko vključujejo:

4.   ESMA do 12. februarja 2023 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih natančneje določi minimalne elemente, ki bi jih bilo treba vključiti v načrt reorganizacije poslovanja na podlagi odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Organ za reševanje in pristojni organ v enem mesecu po tem, ko CNS predloži načrt reorganizacije poslovanja na podlagi člena 36(1), ocenita, ali bi se z ukrepi, predvidenimi v navedenem načrtu, zanesljivo obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS.

Kadar organ za reševanje in pristojni organ menita, da bi se z načrtom obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, organ za reševanje načrt odobri.

2.   Kadar organ za reševanje ali pristojni organ ni prepričan, da bi se z ukrepi, predvidenimi v načrtu, obnovila sposobnost dolgoročnega uspešnega poslovanja CNS, organ za reševanje CNS uradno obvesti o svojih pomislekih in zahteva, naj v dveh tednih od uradnega obvestila ponovno predloži spremenjen načrt, v katerem bodo ti pomisleki upoštevani.

3.   Organ za reševanje in pristojni organ ocenita ponovno predloženi načrt in organ za reševanje v enem tednu po njegovem prejemu uradno obvesti CNS, ali so pomisleki ustrezno upoštevani oziroma ali so potrebne nadaljnje spremembe.

4.   ESMA do 12. februarja 2023 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila, ki naj bi jih na podlagi odstavka 1 izpolnjeval načrt reorganizacije poslovanja, da ga organ za reševanje odobri.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   CNS izvaja načrt reorganizacije poslovanja ter organu za reševanje in pristojnemu organu na podlagi zahteve in vsaj vsakih šest mesecev predloži poročilo o svojem napredku pri izvajanju tega načrta.

2.   Organ za reševanje lahko v dogovoru s pristojnim organom od CNS zahteva, naj spremeni načrt, kadar je to potrebno za doseganje cilja iz člena 37(1).

1.   Organ za reševanje lahko na kupca, ki ni premostitvena CNS, prenese naslednje:

Prenos iz prvega pododstavka se opravi, ne da bi bilo treba pridobiti soglasje delničarjev CNS ali katere koli tretje osebe razen kupca ter ne da bi bilo treba izpolnjevati kakršne koli postopkovne zahteve v skladu s pravom o gospodarskih družbah ali vrednostnih papirjih, ki niso določene v členu 41.

2.   Prenos na podlagi odstavka 1 se opravi pod tržnimi pogoji, ob upoštevanju okoliščin in v skladu z okvirom Unije za državne pomoči.

Organ za reševanje za namene prvega pododstavka tega odstavka sprejme vse razumne ukrepe, da bi zagotovil tržne pogoje, ki so skladni z vrednotenjem, opravljenim v skladu s členom 24(3).

3.   Ob upoštevanju člena 27(10) se vsakršno nadomestilo, ki ga plača kupec, pripiše:

4.   Morebitno nadomestilo, ki ga plača kupec v skladu z odstavkom 3 tega člena, se dodeli v skladu z naslednjim:

Morebitno nadomestilo se nato dodeli v skladu s prednostno razvrstitvijo terjatev v običajnih insolvenčnih postopkih.

5.   Organ za reševanje lahko pooblastilo za prenos iz odstavka 1 uporabi več kot enkrat, da bi zagotovil dodatne prenose lastniških instrumentov, ki jih izda CNS, oziroma sredstev, pravic, obvez ali obveznosti CNS.

6.   Organ za reševanje lahko sredstva, pravice, obveze ali obveznosti, ki so bili preneseni na kupca, z njegovim soglasjem prenese nazaj na CNS v postopku reševanja oziroma lastniške instrumente nazaj na njihove prvotne lastnike.

Kadar organ za reševanje uporabi pooblastilo za prenos iz prvega pododstavka, morajo CNS v postopku reševanja ali prvotni lastniki ponovno prevzeti taka sredstva, pravice, obveze ali obveznosti oziroma lastniške instrumente.

7.   Vsak prenos na podlagi odstavka 1 se izvede ne glede na to, ali ima kupec dovoljenje za opravljanje storitev in izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz pridobitve.

Kadar kupec nima dovoljenja za opravljanje storitev in izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz pridobitve, organ za reševanje ob posvetovanju s pristojnim organom opravi ustrezen skrbni pregled kupca ter zagotovi, da ima kupec strokovne in tehnične zmogljivosti za izvajanje funkcij kupljene CNS ter da vloži vlogo za dovoljenje takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v enem mesecu po uporabi instrumenta prodaje poslovanja. Pristojni organ zagotovi, da se vsaka taka vloga za dovoljenje obravnava po hitrem postopku.

8.   Kadar se zaradi prenosa lastniških instrumentov iz odstavka 1 tega člena pridobi ali poveča kvalificirani delež iz člena 31(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, pristojni organ opravi oceno iz navedenega člena v ustreznem obdobju, da se uporaba instrumenta prodaje poslovanja ne zavleče in se ne prepreči, da bi ukrep za reševanje dosegel ustrezne cilje reševanja.

9.   Kadar pristojni organ ocene iz odstavka 8 ne zaključi do datuma, ko začne veljati prenos lastniških instrumentov, velja naslednje:

10.   Zaradi uveljavljanja svoje pravice do zagotavljanja storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 se kupec šteje za pravnega naslednika CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je CNS v postopku reševanja uveljavljala v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi.

11.   Kupec iz odstavka 1 lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do plačilnih in poravnalnih sistemov ter druge povezane infrastrukture finančnih trgov in mest trgovanja, če izpolnjuje merila za članstvo ali sodelovanje v navedenih sistemih, infrastrukturah ali mestih trgovanja.

Ne glede na prvi pododstavek se kupcu dostop do plačilnih in poravnalnih sistemov ter druge povezane infrastrukture finančnih trgov in mest trgovanje ne zavrne na podlagi dejstva, da nima ocene bonitetne agencije ali da je ta ocena nižja od stopenj, ki se zahtevajo za dostop do navedenih sistemov, infrastruktur ali mest trgovanja.

Kadar kupec ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do navedenih sistemov ter druge infrastrukture in mest trgovanja v obdobju, ki ga določi organ za reševanje. Navedeno obdobje ne sme presegati 12 mesecev.

12.   Če v tej uredbi ni določeno drugače, delničarji, upniki, klirinški člani in stranke CNS v postopku reševanja ter druge tretje osebe, katerih sredstva, pravice, obveze ali obveznosti niso prenesene, nimajo nobenih pravic nad prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi ali v zvezi njimi.

1.   Organ za reševanje pri uporabi instrumenta prodaje poslovanja v zvezi s CNS oglašuje razpoložljivost ali uredi trženje sredstev, pravic, obvez, obveznosti ali lastniških instrumentov, ki naj bi se prenesli. Paketi pravic, sredstev, obvez in obveznosti se lahko tržijo ločeno.

2.   Brez poseganja v okvir Unije za državne pomoči se, če je ustrezno, trženje iz odstavka 1 izvaja v skladu z naslednjimi merili:

Merila iz prvega pododstavka organom za reševanje ne preprečujejo privabljanja natančno določenih morebitnih kupcev.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko organ za reševanje uporabi instrument prodaje poslovanja, ne da bi upošteval zahtevo glede trženja, oziroma lahko trži sredstva, pravice, obveze, obveznosti ali lastniške instrumente, kadar ugotovi, da bi se z upoštevanjem tega merila ali teh meril verjetno ogrozila izpolnitev enega ali več ciljev reševanja, vključno z resnim ogrožanjem finančne stabilnosti.

1.   Organ za reševanje lahko na premostitveno CNS prenese naslednje:

Prenos iz prvega pododstavka se lahko opravi, ne da bi bilo treba pridobiti soglasje delničarjev CNS v postopku reševanja ali katere koli tretje osebe razen premostitvene CNS ter ne da bi bilo treba izpolnjevati kakršne koli postopkovne zahteve v skladu s pravom o gospodarskih družbah ali vrednostnih papirjih, ki niso določene v členu 43.

2.   Premostitvena CNS je pravna oseba, ki:

3.   Pri uporabi instrumenta premostitvene CNS organ za reševanje zagotovi, da skupna vrednost obveznosti in obvez, prenesenih na premostitveno CNS, ne presega skupne vrednosti pravic in sredstev, prenesenih s CNS v postopku reševanja.

4.   Ob upoštevanju člena 27(10) se vsakršno nadomestilo, ki ga plača premostitvena CNS, pripiše:

5.   Morebitno nadomestilo, ki ga plača premostitvena CNS v skladu z odstavkom 4 tega člena, se dodeli v skladu z naslednjim:

Morebitno nadomestilo se dodeli v skladu s prednostno razvrstitvijo terjatev v običajnih insolvenčnih postopkih.

6.   Organ za reševanje lahko pooblastilo za prenos iz odstavka 1 uporabi več kot enkrat, da bi zagotovil dodatne prenose lastniških instrumentov, ki jih je izdala CNS, oziroma njenih sredstev, pravic, obvez ali obveznosti.

7.   Organ za reševanje lahko pravice, obveze, sredstva ali obveznosti, ki so bili preneseni na premostitveno CNS, prenese nazaj na CNS v postopku reševanja oziroma lastniške instrumente nazaj na njihove prvotne lastnike, kadar je tak prenos izrecno predviden v instrumentu, s katerim se izvede prenos iz odstavka 1.

Kadar organ za reševanje uporabi pooblastilo za prenos iz prvega pododstavka, morajo CNS v postopku reševanja ali prvotni lastniki ponovno prevzeti taka sredstva, pravice, obveze ali obveznosti oziroma lastniške instrumente, če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka ali iz odstavka 8.

8.   Kadar posamezni lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti ne spadajo v razrede lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti, navedene v instrumentu, s katerim je bil izveden prenos, ali ne izpolnjujejo pogojev za njihov prenos iz navedenega instrumenta, jih lahko organ za reševanje s premostitvene CNS ponovno prenese na CNS v postopku reševanja ali prvotne lastnike.

9.   Prenos iz odstavkov 7 in 8 se lahko izvede kadar koli in v skladu s katerimi koli drugimi pogoji, ki so navedeni v instrumentu, s katerim je bil prenos izveden za zadevni namen.

10.   Organ za reševanje lahko lastniške instrumente oziroma sredstva, pravice, obveze ali obveznosti prenese s premostitvene CNS na tretjo osebo.

11.   Premostitvena CNS se zaradi uveljavljanja pravice do zagotavljanja storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 šteje za pravno naslednico CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je CNS v postopku reševanja uveljavljala v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi.

Organi za reševanje lahko za katere koli druge namene zahtevajo, naj se premostitvena CNS šteje za pravno naslednico CNS v postopku reševanja in lahko še naprej uveljavlja vse pravice, ki jih je CNS v postopku reševanja uveljavljala v zvezi s prenesenimi sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi.

12.   Premostitvena CNS lahko še naprej uveljavlja pravice CNS do članstva ter dostopa do plačilnih in poravnalnih sistemov ter drugih povezanih infrastruktur finančnih trgov in mest trgovanja, če izpolnjuje merila za članstvo in sodelovanje v teh sistemih oziroma infrastrukturah finančnih trgov in mestih trgovanja.

Ne glede na prvi pododstavek se premostitveni CNS dostop do plačilnih in poravnalnih sistemov ter druge infrastrukture finančnih trgov in mest trgovanja ne zavrne na podlagi dejstva, da nima ocene bonitetne agencije ali da je ta ocena nižja od stopenj, ki se zahtevajo za dostop do navedenih sistemov oziroma infrastruktur ali mest trgovanja.

Kadar premostitvena CNS ne izpolnjuje meril iz prvega pododstavka, lahko pravice CNS do članstva ter dostopa do navedenih sistemov ter drugih infrastruktur in mest trgovanja še naprej uveljavlja v obdobju, ki ga določi organ za reševanje. Navedeno obdobje ne sme presegati 12 mesecev.

13.   Delničarji, upniki, klirinški člani in stranke CNS v postopku reševanja in druge tretje osebe, katerih sredstva, pravice, obveze ali obveznosti niso preneseni na premostitveno CNS, nimajo nobenih pravic na sredstvih, pravicah, obvezah ali obveznostih, prenesenih na premostitveno CNS, ali v zvezi z njimi oziroma do njenega odbora ali višjega vodstva.

14.   Premostitvena CNS nima nobene obveznosti ali odgovornosti do delničarjev ali upnikov CNS v postopku reševanja, odbor ali višje vodstvo premostitvene CNS pa tem delničarjem ali upnikom ne odgovarja za dejanja in opustitve dejanj pri opravljanju svojih funkcij, razen če je dejanje ali opustitev dejanja posledica hude malomarnosti ali resne kršitve v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

1.   Premostitvena CNS izpolnjuje vse naslednje zahteve:

2.   Ob upoštevanju morebitnih omejitev, določenih v skladu s pravili Unije ali nacionalnimi pravili o konkurenci, uprava premostitvene CNS slednjo upravlja za ohranitev kontinuitete kritičnih funkcij premostitvene CNS in prodajo premostitvene CNS ali katerih koli njenih sredstev, pravic, obvez in obveznosti enemu ali več zasebnim kupcem. Navedena prodaja poteka v ustreznih tržnih razmerah in v obdobju iz odstavka 5 in, če je primerno, odstavka 6.

3.   Organ za reševanje odloči, da premostitvena CNS ni več premostitvena CNS v smislu člena 42(2), v katerem koli od naslednjih primerov:

4.   Organ za reševanje pred prodajo premostitvene CNS oziroma njenih sredstev, pravic, obvez ali obveznosti oglašuje razpoložljivost elementov, namenjenih prodaji, ter zagotovi, da se odprto in pregledno tržijo ter se ne prikazujejo napačno.

Organ za reševanje izvede prodajo iz prvega pododstavka pod tržnimi pogoji in pri tem neupravičeno ne favorizira ali diskriminira morebitnih kupcev.

5.   Organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS dve leti po datumu, ko je bil izveden zadnji prenos s CNS v postopku reševanja.

Kadar organ za reševanje zaključi delovanje premostitvene CNS, od pristojnega organa zahteva, naj premostitveni CNS odvzame dovoljenje.

6.   Organ za reševanje lahko obdobje iz odstavka 5 podaljša za eno ali več dodatnih enoletnih obdobij, kadar je to nujno za dosego rezultatov iz točk (a) do (d) odstavka 3.

Odločitev o podaljšanju obdobja iz odstavka 5 se obrazloži in vključuje podrobno oceno položaja premostitvene CNS glede na razmere na zadevnem trgu in tržne napovedi.

7.   Kadar se delovanje premostitvene CNS zaključi v okoliščinah iz točk (d) ali (e) odstavka 3, se premostitvena CNS likvidira po običajnem insolvenčnem postopku.

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se vsi prihodki, ustvarjeni zaradi zaključka delovanja premostitvene CNS, pripišejo njenim delničarjem.

Kadar se premostitvena CNS uporabi za prenos sredstev in obveznosti več kot ene CNS v postopku reševanja, se prihodki iz drugega pododstavka pripišejo glede na sredstva in obveznosti, ki so bili preneseni z vsake posamezne CNS v postopku reševanja.

1.   Države članice lahko v izrednih razmerah sistemske krize uporabijo državne instrumente za stabilizacijo v skladu s členoma 46 in 47 za reševanje CNS samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

Državni instrumenti za stabilizacijo se uporabijo v skladu z nacionalnim pravom bodisi pod vodstvom pristojnega ministrstva ali vlade v tesnem sodelovanju z organom za reševanje bodisi pod vodstvom organa za reševanje.

2.   Da bi bili državni instrumenti za finančno stabilizacijo učinkoviti, imajo pristojna ministrstva ali vlade ustrezna pooblastila za reševanje, opredeljena v členih 48 do 58, in zagotavljajo, da se upoštevajo členi 52, 54 in 72.

3.   Za državne instrumente za finančno stabilizacijo se šteje, da se uporabljajo kot zadnja možnost za namene točke (b) odstavka 1, kadar je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

1.   Javna finančna pomoč se lahko zagotovi za dokapitalizacijo CNS v zameno za lastniške instrumente.

2.   CNS, za katere se uporabi instrument javne podpore za lastniški kapital, se upravljajo strokovno in v skladu s poslovno prakso.

3.   Lastniški instrumenti iz odstavka 1 se prodajo zasebnemu kupcu takoj, ko poslovne in finančne okoliščine to omogočajo.

1.   CNS se lahko prevzame v začasno javno lastništvo na podlagi enega ali več nalogov za prenos lastniških instrumentov, ki jih država članica izvrši na prevzemnika, ki je:

2.   CNS, za katere se uporabi instrument začasnega javnega lastništva, se upravljajo strokovno in, ob upoštevanju možnosti za povrnitev stroškov reševanja, v skladu s poslovno prakso ter se prodajo zasebnemu kupcu takoj, ko to omogočajo poslovne in finančne okoliščine. Pri določanju trenutka prodaje CNS se upoštevajo finančni položaj in ustrezni tržni pogoji.

1.   Organ za reševanje ima vsa pooblastila, ki so potrebna za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje, vključno z vsemi naslednjimi pooblastili:

Organi za reševanje lahko pooblastila iz prvega pododstavka izvajajo posamično ali v kombinaciji.

2.   Če v tej uredbi in okviru Unije za državne pomoči ni določeno drugače, za organ za reševanje ne velja nobena od naslednjih zahtev, kadar izvaja pooblastila iz odstavka 1:

1.   Kadar se izvaja pooblastilo iz člena 48(1) te uredbe, lahko organ za reševanje izvaja tudi katero od naslednjih dodatnih pooblastil:

Kakršna koli pravica do nadomestila, določena s to uredbo, se ne šteje za obveznost ali obremenitev za namene točke (a) prvega pododstavka.

2.   Organ za reševanje lahko zagotovi dogovore o kontinuiteti poslovanja, ki so potrebni, da se zagotovi učinkovitost ukrepa za reševanje in da lahko preneseno poslovno področje upravlja kupec ali premostitvena CNS. Navedeni dogovori o kontinuiteti lahko vključujejo:

3.   Pooblastili iz točke (d) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 tega člena ne vplivata na:

1.   Organ za reševanje lahko imenuje enega ali več izrednih upraviteljev, ki zamenjajo odbor CNS v postopku reševanja. Izredni upravitelj ima zadosten ugled in ustrezno strokovno znanje na področju finančnih storitev, upravljanja tveganja in klirinških storitev v skladu z drugim pododstavkom člena 27(2) Uredbe (EU) št. 648/2012.

2.   Izredni upravitelj ima vsa pooblastila delničarjev in odbora CNS. Navedena pooblastila izvaja le pod nadzorom organa za reševanje. Organ za reševanje lahko omeji ukrepe izrednega upravitelja ali za nekatera dejanja zahteva predhodno soglasje.

Organ za reševanje objavi imenovanje iz odstavka 1 in z njim povezane pogoje.

3.   Izredni upravitelj je imenovan za največ eno leto. Organ za reševanje lahko navedeno obdobje podaljša, kadar je to potrebno za dosego ciljev reševanja.

4.   Izredni upravitelj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za spodbujanje ciljev reševanja in izvajanje ukrepov za reševanje, ki jih sprejme organ za reševanje. V primeru neskladja ali navzkrižja ima ta zakonsko predpisana naloga prednost pred vsemi drugimi nalogami upravljanja v skladu s statutom CNS ali nacionalnim pravom.

5.   Izredni upravitelj organu za reševanje, ki ga je imenoval, v rednih časovnih presledkih, ki jih določi organ za reševanje, ter ob začetku in koncu svojega mandata pripravi poročila. V teh poročilih podrobno opiše finančno stanje CNS in navede razloge za sprejete ukrepe.

6.   Organ za reševanje lahko izrednega upravitelja kadar koli odpokliče. Vsekakor ga odpokliče v naslednjih primerih:

1.   Organ za reševanje lahko od CNS v postopku reševanja, od katerega koli subjekta iz iste skupine kot CNS ali od katerega koli klirinškega člana CNS zahteva, naj zagotovijo vse storitve ali prostore, ki so potrebni, da se kupcu ali premostitveni CNS omogoči učinkovito upravljanje poslovnih dejavnosti, ki so bile prenesene nanjo.

Prvi pododstavek se uporablja ne glede na to, ali je za subjekt iz iste skupine kot CNS ali enega od klirinških članov CNS uveden običajni insolvenčni postopek ali je sam v postopku reševanja.

2.   Organ za reševanje lahko zagotovi izpolnitev obveznosti, ki so jih na podlagi odstavka 1 določili organi za reševanje v drugih državah članicah, kadar se navedena pooblastila izvajajo v zvezi s subjekti, ki pripadajo isti skupini kot CNS v postopku reševanja, ali klirinškimi člani zadevne CNS.

3.   Storitve in prostori iz odstavka 1 ne vključujejo nobene oblike finančne pomoči.

4.   Storitve in prostori, zagotovljeni na podlagi odstavka 1, se zagotovijo:

1.   Kadar so lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja v drugi državi članici, kot je država članica organa za reševanje, ali ko jih ureja pravo druge države članice, kot je država članica organa za reševanje, je vsak prenos ali ukrep za reševanje, povezan z navedenimi instrumenti, sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi, veljaven v skladu s pravom te druge države članice.

2.   Organi drugih zadevnih držav članic organu za reševanje države članice zagotovijo vso potrebno pomoč za zagotovitev, da se vsi lastniški instrumenti, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti prenesejo na kupca ali premostitveno CNS ali da začnejo učinkovati kateri koli drugi ukrepi za reševanje v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

3.   Delničarji, upniki in tretje osebe, ki jih zadeva prenos lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti iz odstavka 1, nimajo pravice preprečiti, izpodbijati ali razveljaviti navedenega prenosa po pravu države članice, v kateri so zadevna sredstva ali katere pravo ureja prenos zadevnih lastniških instrumentov, sredstev, pravic, obvez ali obveznosti.

4.   Kadar organ za reševanje države članice uporabi instrumente za reševanje iz členov 28 do 32 in pogodbe, obveznosti, lastniški instrumenti ali dolžniški instrumenti CNS v postopku reševanja vključujejo instrumente, pogodbe ali obveznosti, ki jih ureja pravo druge države članice, ali obveznosti do upnikov in pogodbe v zvezi s klirinškimi člani in, če je ustrezno, njihovimi strankami, ki so v navedeni drugi državi članici, zadevni organi v navedeni drugi državi članici zagotovijo, da začne veljati vsak ukrep, ki izhaja iz navedenih instrumentov za reševanje.

Za namene prvega pododstavka imajo delničarji, upniki ter klirinški člani in, če je ustrezno, njihove stranke, ki jih zadevajo navedeni instrumenti za reševanje, pravico, da izpodbijajo zmanjšanje glavnice ali plačljivega zneska instrumenta ali obveznosti oziroma njegovo konverzijo ali prestrukturiranje, kakor je ustrezno, le po pravu države članice organa za reševanje.

5.   V skladu s pravom države članice organa za reševanje se določijo naslednje pravice in zaščitni ukrepi:

1.   Kadar ukrep za reševanje zadeva sredstva ali pogodbe oseb, ki so v tretji državi, ali lastniške instrumente, pravice, obveze ali obveznosti, ki jih ureja pravo tretje države, lahko organ za reševanje zahteva, naj:

2.   Za namene odstavka 1 tega člena organ za reševanje od CNS zahteva, naj zagotovi, da se v njene pogodbe in druge sporazume s klirinškimi člani in imetniki lastniških in dolžniških instrumentov, ki so v tretjih državah ali jih ureja pravo tretje države, vključi določba, v kateri se strinjajo, da jih zavezuje vsak ukrep v zvezi z njihovimi sredstvi, pogodbami, pravicami, obvezami in obveznostmi, ki ga sprejme organ za reševanje, vključno z uporabo členov 28, 32, 55, 56 in 57.

Organ za reševanje lahko od CNS zahteva, naj zagotovi vključitev takšne določbe v svoje pogodbe in druge sporazume z imetniki drugih obveznosti, ki se nahajajo v tretjih državah ali se zanje uporablja pravo tretjih držav. Organ za reševanje lahko od CNS zahteva, da zagotovi obrazloženo pravno mnenje neodvisnega pravnega strokovnjaka, ki potrjuje pravno izvršljivost in učinek takih določb.

3.   Kadar ukrep za reševanje iz odstavka 1 ne začne veljati, je v zvezi z zadevnimi lastniškimi instrumenti, sredstvi, pravicami, obvezami ali obveznostmi neveljaven.

1.   Ukrep za preprečevanje krize ali ukrep za reševanje, sprejet v skladu s to uredbo, ali kateri koli dogodek, ki je neposredno povezan z izvajanjem navedenega ukrepa, se ne šteje za insolvenčni postopek, dogodek izvršitve ali dogodek neplačila v smislu Direktive 98/26/ES, Direktive 2002/47/ES oziroma Uredbe (EU) št. 575/2013, če se bistvene obveznosti iz pogodbe, vključno z obveznostmi plačila in izročitve ter zagotavljanjem zavarovanja s premoženjem, še naprej izpolnjujejo.

Postopki tretje države za reševanje, priznani na podlagi člena 77, se za namene prvega pododstavka tega odstavka ali kadar tako odloči organ za reševanje, štejejo za ukrep za reševanje, sprejet v skladu s to uredbo.

2.   Ukrep za preprečevanje krize ali ukrep za reševanje iz odstavka 1 se ne uporablja za:

1.   Organ za reševanje lahko odredi odlog vseh obveznosti plačila ali izročitve obeh nasprotnih strank iz katere koli pogodbe, ki jo je sklenila CNS v postopku reševanja, od objave obvestila o odlogu v skladu s členom 72 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi.

V prvem pododstavku konec delovnega dne pomeni polnoč v državi članici organa za reševanje.

2.   Kadar obveznost plačila ali izročitve zapade med obdobjem odloga, se obveznost plačila ali izročitve izvede takoj po izteku tega obdobja.

3.   Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 za obveznosti plačila in izročitve do sistemov ali operaterjev sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, vključno z drugimi CNS, in centralnih bank.

1.   Organ za reševanje lahko zavarovanim upnikom CNS v postopku reševanja prepreči uveljavljanje pravic iz naslova jamstva v zvezi z vsemi sredstvi zadevne CNS v postopku reševanja od objave obvestila o omejitvi v skladu s členom 72 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi.

V prvem pododstavku konec delovnega dne pomeni polnoč v državi članici organa za reševanje.

2.   Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 v zvezi s pravicami iz naslova jamstva sistemov ali operaterjev sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, drugimi CNS in centralnimi bankami glede sredstev, za katere CNS v postopku reševanja jamči ali jih nudi s kritjem ali zavarovanjem.

1.   Organ za reševanje lahko odredi mirovanje pravic do odpovedi, ki jih ima katera koli stranka v zvezi s pogodbo s CNS v postopku reševanja, od objave obvestila o odpovedi v skladu s členom 72 do konca delovnega dne, ki sledi tej objavi, če se obveznosti plačila in izročitve ter zagotavljanje zavarovanja s premoženjem še naprej izpolnjujejo.

V prvem pododstavku konec delovnega dne pomeni polnoč v državi članici reševanja.

2.   Organ za reševanje ne izvaja pooblastila iz odstavka 1 v zvezi s sistemi ali operaterji sistemov, določenih za namene Direktive 98/26/ES, drugimi CNS in centralnimi bankami.

3.   Pogodbena stranka lahko uveljavlja pravico do odpovedi v skladu z navedeno pogodbo pred koncem obdobja iz odstavka 1, kadar od organa za reševanje prejme obvestilo, da pravice in obveznosti, ki jih zajema pogodba, ne bodo:

4.   Kadar obvestilo iz odstavka 3 tega člena ni bilo izdano, se lahko pravice do odpovedi ob upoštevanju člena 54 uveljavljajo ob izteku obdobja mirovanja, kot sledi:

1.   Organ za reševanje lahko izvaja nadzor nad CNS v postopku reševanja, da bi:

Nadzor iz prvega pododstavka tega odstavka lahko neposredno izvaja organ za reševanje ali posredno izredni upravitelj, ki ga je v skladu s členom 50(1) imenoval organ za reševanje.

2.   Kadar nadzor nad CNS izvaja organ za reševanje, se ta v nacionalnem pravu ne šteje za direktorja v senci ali dejanskega direktorja.

1.   Organ za reševanje zaradi ocenjevanja skladnosti z načelom „noben upnik ne sme biti na slabšem“ iz člena 60 zagotovi, da neodvisna oseba opravi vrednotenje čim prej po izvedenem ukrepu ali ukrepih za reševanje.

2.   Vrednotenje iz odstavka 1 vključuje:

3.   Za namene izračuna obravnav iz točke (a) odstavka 2 velja za vrednotenje iz odstavka 1 naslednje:

Dolžina obdobja iz točke (c) prvega pododstavka odraža implikacije insolvenčnega prava, ki se uporablja, in značilnosti zadevnih neto pozicij.

4.   Vrednotenje iz odstavka 1 tega člena je ločeno od vrednotenja, opravljenega v skladu s členom 24(3).

5.   ESMA ob upoštevanju regulativnih tehničnih standardov, sprejetih na podlagi členov 49(5) in 74(4) Direktive 2014/59/EU, pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za izvedbo vrednotenja iz odstavka 1 tega člena, vključno z izračunom izgub po likvidaciji, ki bi v primeru likvidacije CNS izhajale iz stroškov iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 3 tega člena, če bi bila CNS likvidirana po običajnem insolvenčnem postopku, potem ko bi bile v celoti uporabljene veljavne pogodbene obveznosti in druge ureditve v okviru njenih pravil delovanja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Pogodbeni dogovori, ki klirinškim članom omogočajo, da na svoje stranke prenesejo negativne posledice instrumentov za reševanje, vključujejo, na enakopravni in sorazmerni osnovi, tudi pravico strank do vseh odškodnin ali nadomestila, ki ga klirinški člani prejmejo v skladu s členom 27(6), ali kakršnega koli denarnega ekvivalenta takšne odškodnine ali nadomestila ali katerega koli prihodka, ki ga prejmejo na podlagi zahtevka, vloženega v skladu s členom 62, v obsegu prihodka, ki je povezan s pozicijami strank. Navedene določbe se uporabljajo tudi za pogodbene dogovore med strankami in posrednimi strankami, ki svojim strankam ponujajo posredne klirinške storitve.

2.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da bi na pregleden način, kolikor je to možno zaradi zaupnosti pogodbenih dogovorov, pogoje, pod katerimi se zahteva prenos nadomestila, denarnega ekvivalenta takšnega nadomestila ali katerega koli prihodka iz odstavka 1, ter pogoje, pod katerimi ta prenos šteje za sorazmernega.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 12. februarja 2022.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1.   Organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne vpliva na delovanje sistemov in pravila sistemov iz Direktive 98/26/ES, kadar organ za reševanje:

2.   Za namene odstavka 1 tega člena organ za reševanje zagotovi, da uporaba instrumenta za reševanje ne:

1.   CNS uradno obvesti pristojni organ, kadar meni, da propada ali bo verjetno propadla, kot je navedeno v členu 22(2).

2.   Pristojni organ obvesti organ za reševanje o vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu z odstavkom 1, in vseh sanacijskih ali drugih ukrepih v skladu z naslovom IV, katerih sprejetje zahteva od CNS.

Pristojni organ obvesti organ za reševanje o vseh izrednih razmerah iz člena 24 Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s CNS in vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu s členom 48 navedene uredbe.

3.   Kadar pristojni organ ali organ za reševanje ugotovi, da so v zvezi s CNS izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) člena 22(1) ali iz člena 22(3), brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti naslednje organe:

1.   Organ za reševanje po prejemu uradnega obvestila pristojnega organa na podlagi člena 70(3) ugotovi, ali je potreben kakršen koli ukrep za reševanje.

2.   Odločitev, ali naj se sprejmejo ukrepi za reševanje v zvezi s CNS, vsebuje naslednje informacije:

1.   Organ za reševanje uradno obvesti kolegij za reševanje o ukrepih za reševanje, ki jih namerava sprejeti. V tem uradnem obvestilu se navede tudi, ali ukrepi za reševanje odstopajo od načrta reševanja.

Organ za reševanje takoj, ko je to izvedljivo po sprejetju ukrepa za reševanje, uradno obvesti:

2.   Uradno obvestilo iz drugega pododstavka odstavka 1 vključuje kopijo odredbe ali instrumenta, na podlagi katerega je zadevni ukrep sprejet, in navaja datum, ko začne veljati ukrep za reševanje.

V uradnem obvestilu kolegiju za reševanje na podlagi drugega pododstavka odstavka 1 se navedejo razlogi za vsakršno odstopanje od načrta reševanja.

3.   Kopija odredbe ali instrumenta, na podlagi katerega je sprejet ukrep za reševanje, ali obvestilo s povzetkom učinkov ukrepa za reševanje ter po potrebi pogoji in odlogi ali omejitve iz členov 55, 56 in 57 te uredbe se objavijo na vse naslednje načine:

4.   Kadar lastniški ali dolžniški instrumenti niso sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, organ za reševanje zagotovi, da se dokumenti, ki dokazujejo odredbo iz odstavka 3, pošljejo imetnikom lastniških instrumentov in upnikom CNS v postopku reševanja, znanim iz registrov ali podatkovnih zbirk CNS v postopku reševanja, ki so na voljo organu za reševanje.

1.   Zahteve glede poklicne skrivnosti so zavezujoče za naslednje osebe:

2.   Da se zagotovi spoštovanje zahtev v zvezi z zaupnostjo iz odstavkov 1 in 3, osebe iz točk (a), (b), (c), (g), (h) in (j) odstavka 1 zagotovijo, da v ta namen obstajajo interna pravila, tudi za zagotavljanje tajnosti informacij med osebami, ki so neposredno udeležene v postopku reševanja.

3.   Osebam iz odstavka 1 se prepove razkrivanje zaupnih informacij, ki so jih prejele med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti ali od pristojnega organa ali organa za reševanje v zvezi z nalogami na podlagi te uredbe, kateri koli osebi ali organu, razen kadar gre za izvajanje nalog na podlagi te uredbe ali za tako obliko povzetka ali zbirno obliko, da posameznih CNS ni mogoče identificirati, ali z izrecnim in predhodnim soglasjem organa ali CNS, ki je predložila informacije.

Osebe iz odstavka 1 pred razkritjem katere koli vrste informacij ocenijo učinke, ki bi jih razkritje lahko imelo na javni interes, kar zadeva finančno, monetarno ali ekonomsko politiko, na poslovne interese fizičnih in pravnih oseb, na namen pregledov, na preiskave in na revizije.

Postopek za preverjanje učinkov razkritja informacij vključuje posebno oceno učinkov kakršnega koli razkritja vsebin in podrobnosti načrtov sanacije in reševanja iz členov 9 in 12 ter rezultat vseh ocen, izvedenih v skladu s členoma 10 in 15.

V primeru kršitve tega člena velja za vse osebe ali subjekte iz odstavka 1 civilna odgovornost v skladu z nacionalnim pravom.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko osebe iz odstavka 1 izmenjujejo zaupne informacije z naslednjimi, če za namene zadevne izmenjave za prejemnika veljajo zahteve v zvezi z zaupnostjo:

5.   Ta člen:

6.   Ta člen ne posega v nacionalno pravo glede razkritja informacij zaradi pravnih postopkov v kazenskih ali civilnih zadevah.

1.   Za odločitev o sprejetju ukrepa za preprečevanje krize ali ukrepa za reševanje je lahko potrebna predhodna sodna odobritev, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, če sta postopek v zvezi z navedeno odobritvijo in obravnava s strani sodišča pospešena.

2.   Vse osebe, ki jih zadeva odločitev o sprejetju ukrepa za preprečevanje krize ali odločitev o izvajanju katerega koli pooblastila, ki ni ukrep za reševanje, imajo pravico vložiti pritožbo zoper zadevno odločitev.

3.   Vse osebe, ki jih zadeva odločitev o sprejetju ukrepa za reševanje, imajo pravico vložiti pritožbo zoper zadevno odločitev.

4.   Za pravico do pritožbe iz odstavka 3 veljajo naslednji pogoji:

5.   Sodišče kot podlago za svojo presojo uporabi gospodarske ocene dejstev, ki jih je pripravil organ za reševanje.

6.   Kadar je to potrebno zaradi zaščite interesov tretjih oseb, ki so v dobri veri kupile lastniške instrumente, sredstva, pravice, obveze ali obveznosti CNS v postopku reševanja na podlagi ukrepa za reševanje, razveljavitev odločitve organa za reševanje ne vpliva na poznejša upravna dejanja ali transakcije, ki jih je sklenil zadevni organ za reševanje in so temeljili na razveljavljeni odločitvi.

Za namene prvega pododstavka so pravna sredstva, ki jih ima na voljo pritožnik, kadar se odločitev organa za reševanje razveljavi, omejena na odškodnino za izgubo, nastalo zaradi zadevne odločitve.

1.   Običajni insolvenčni postopki se lahko v zvezi s CNS uvedejo samo na pobudo organa za reševanje ali z njegovim soglasjem v skladu z odstavkom 3.

2.   Pristojni organi in organi za reševanje so brez odlašanja uradno obveščeni o vsaki vlogi za začetek običajnih insolvenčnih postopkov v povezavi s CNS ne glede na to, ali je CNS v postopku reševanja oziroma ali je bila odločitev objavljena v skladu s členom 72(3).

3.   Organi, odgovorni za običajne insolvenčne postopke, te postopke začnejo šele po tem, ko jih organ za reševanje uradno obvesti o svoji odločitvi, da v zvezi s CNS ne bo sprejel ukrepov za reševanje, ali če v sedmih dneh po uradnem obvestilu iz odstavka 2 ne prejmejo uradnega obvestila.

Kadar je to potrebno za učinkovito uporabo instrumentov in pooblastil za reševanje, lahko organi za reševanje zahtevajo, naj sodišče prekine kateri koli sodni ukrep ali postopek, v katerem je CNS v postopku reševanja stranka ali to lahko postane, za ustrezno obdobje v skladu s cilji reševanja.

1.   Komisija lahko v skladu s členom 218 PDEU Svetu predloži priporočila za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami glede načinov sodelovanja med organi za reševanje in zadevnimi organi tretjih držav v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja CNS in CNS iz tretjih držav, in sicer v naslednjih primerih:

2.   Sporazumi iz odstavka 1 tega člena zagotavljajo zlasti vzpostavitev postopkov in dogovorov o sodelovanju pri izvajanju nalog in pooblastil iz člena 79, vključno s potrebno izmenjavo informacij v te namene.

1.   Ta člen se uporablja za postopek tretje države za reševanje, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum z zadevno tretjo državo iz člena 76(1). Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma z zadevno tretjo državo, določenega v členu 76(1), če navedeni sporazum ne ureja priznanja in izvrševanja postopka tretje države za reševanje.

2.   Zadevni nacionalni organi priznajo postopek tretje države za reševanje v zvezi s CNS iz tretje države v katerem koli od naslednjih primerov:

Zadevni nacionalni organi zagotovijo, da se priznani postopek tretje države za reševanje izvrši v skladu z njihovim nacionalnim pravom.

3.   Zadevni nacionalni organi so pooblaščeni vsaj za naslednje:

4.   Priznanje in izvršitev postopka tretje države za reševanje ne posegata v običajne insolvenčne postopke, ki se uporabljajo v nacionalnem pravu.

1.   Ta člen se uporablja za sodelovanje s tretjo državo, razen če in dokler ne začne veljati mednarodni sporazum z zadevno tretjo državo, kakor je določeno v členu 76(1). Uporablja se tudi po začetku veljavnosti mednarodnega sporazuma z zadevno tretjo državo, določenega v členu 76(1), če navedeni sporazum ne ureja zadev iz tega člena.

2.   Če je ustrezno, pristojni organi ali organi za reševanje sklenejo dogovore o sodelovanju z naslednjimi ustreznimi organi tretjih držav, pri čemer upoštevajo obstoječe dogovore o sodelovanju, vzpostavljene na podlagi člena 25(7) Uredbe (EU) št. 648/2012:

3.   Dogovori o sodelovanju iz odstavka 2 tega člena določajo postopke in ureditve med sodelujočimi organi glede izmenjave potrebnih informacij in sodelovanja pri izvajanju naslednjih nalog in pooblastil v zvezi s CNS iz točk (a) in (b) navedenega odstavka ali skupinami, ki vključujejo te CNS: