(1)

Komisija je v sporočilu z dne 7. aprila 2016 o akcijskem načrtu za DDV napovedala, da namerava predložiti predlog za dokončno ureditev davka na dodano vrednost (DDV) za čezmejno trgovanje med podjetji med državami članicami na podlagi obdavčitve čezmejnih dobav blaga in storitev.

(2)

Glede na trenutno raven goljufij na področju DDV in dejstvo, da vse države članice zaradi teh goljufij niso enako prizadete, ter glede na to, da bo za izvedbo dokončne ureditve DDV potrebnih več let, bi bilo morda treba sprejeti nekatere nujne in posebne ukrepe.

(3)

V tem okviru so nekatere države članice zaprosile za dovoljenje, da uvedejo začasen splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti z določenim pragom za posamezno transakcijo, ki bi odstopal od enega od splošnih načel sedanjega sistema DDV, tj. sistema razdrobljenega plačila, da bi se odpravil endemičen davčni vrtiljak. Davčni vrtiljak zlasti izvira iz sedanje oprostitve za dobave znotraj Skupnosti, ki omogoča pridobitev blaga brez plačila DDV. Veliko trgovcev goljufa na naslednji stopnji, in sicer tako, da davčnim organom ne plačajo DDV-ja, ki so ga prejeli od svojih strank. Pri tem pa so stranke teh trgovcev kljub temu upravičene do odbitka davka, ker so prejele veljavne račune. Isto blago se lahko dobavi večkrat, in sicer tako, da se ponovno vključijo oproščene dobave znotraj Skupnosti. Podobni davčni vrtiljak lahko nastane tudi pri opravljanju storitev. Odstopanje bi odpravilo možnost navedene oblike davčne goljufije, saj bi se določilo, da je oseba, ki mora v teh primerih plačati DDV, davčni zavezanec, ki se mu blago ali storitve dobavijo.

(4)

Države članice, pri katerih se kažejo razlike v razvoju zmogljivosti njihovih davčnih organov, ohranjajo zaradi ukvarjanja z višjimi ravnmi goljufij na področju DDV in izgube prihodka posebna prizadevanja pri izvajanju ureditve DDV iz prvega odstavka člena 27 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5)

Da se omeji tveganje preusmerjanja goljufij med državami članicami, bi bilo treba državam članicam, ki izpolnjujejo določena merila glede njihove ravni goljufij, zlasti kar zadeva davčni vrtiljak, in ki lahko dokažejo, da drugi nadzorni ukrepi ne zadostujejo za boj proti navedenim goljufijam, dovoliti, da uporabljajo splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Poleg tega bi morale dokazati, da ocenjeni dobiček iz izpolnjevanja davčnih obveznosti in pobiranja davkov, ki se pričakuje zaradi uvedbe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, presega ocenjeno celotno dodatno breme za podjetja in davčne organe ter da podjetja in davčni organi ne bodo imeli višjih stroškov, kot so stroški, nastali zaradi uporabe drugih nadzornih ukrepov.

(6)

Države članice bi morale splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, če se zanj odločijo, uporabljati za vse dobave blaga in storitev, ki niso čezmejne, nad določenim pragom za transakcijo. Uporaba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti ne bi smela biti omejena na noben točno določen sektor.

(7)

Države članice, ki se odločijo za uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, bi morale uvesti posebne obveznosti elektronskega poročanja za davčne zavezance, da bi zagotovile dobro delovanje mehanizma in učinkovito spremljanje njegove uporabe. Morale bi odkrivati in preprečevati vse nove oblike davčnih goljufij, kot je umetna razdelitev obdavčljivega zneska transakcij.

(8)

Da bi lahko ocenili, ali uvedba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti v eni državi članici povzroča preusmerjanje goljufij v druge države članice, in da bi lahko ocenili stopnjo morebitnih motenj pri delovanju notranjega trga, je treba določiti posebno obveznost izmenjave informacij med državami članicami, ki uporabljajo splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, in tistimi, ki ga ne. Za vsakršno izmenjavo informacij se uporabljajo veljavne določbe s področja varstva osebnih podatkov in zaupnosti, ki vključujejo izjeme in omejitve za zaščito interesov držav članic ali Unije na področju obdavčitve.

(9)

Da se na pregleden način oceni učinek uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti na goljufive dejavnosti, bi navedene države članice morale oblikovati vnaprej določena merila ocenjevanja, da se omogoči ocena ravni goljufije pred uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in po njej.

(10)

Sklepi o odobritvi uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti bi imeli proračunske posledice, ki bi lahko bile bistvene za eno ali več držav članic. Zato bi bilo treba pooblastilo za odobritev uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti prenesti na Svet.

(11)

Država članica, ki se odloči za uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, bi morala Komisijo zaprositi, da predlaga uporabo tega mehanizma, in predložiti ustrezne informacije, da lahko Komisija tak zahtevek oceni. Komisiji bi moralo biti omogočeno, da po potrebi zahteva dodatne informacije.

(12)

Zaradi nepričakovanih učinkov, ki bi jih uporaba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti lahko imela na delovanje notranjega trga zaradi možnega preusmerjanja goljufij v druge države članice, ki splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti ne uporabljajo, bi moralo biti Svetu omogočeno, da lahko kot zaščitni ukrep razveljavi vse izvedbene sklepe o odobritvi uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Ker je v primeru ugotovitve znatnega negativnega učinka na notranji trg potreben hiter odziv, bi bilo treba glasovati po pravilu obrnjenega soglasja.

(13)

Zaradi negotovih učinkov, ki bi jih splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti lahko imel, bi morala njegova uporaba biti časovno omejena.

(14)

Kadar se splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti uporablja vsaj v eni državi članici, bi morale zaradi pozornega spremljanja učinka na notranji trg Komisiji predložiti poročila vse države članice, da se omogoči ocena učinka na goljufije, stroškov izpolnjevanja obveznosti za podjetja ter preusmerjanja goljufivih dejavnosti zaradi uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti.

(15)

Direktivo Sveta 2006/112/ES (3) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –