Sanacija in reševanje centralnih nasprotnih strank

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2021/23 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Določa pravila in postopke za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank (CNS)*.
• Zasnovane so tako, da zagotovijo, da imajo CNS ukrepe, ki pomagajo pri okrevanju po finančnih težavah oziroma lahko nadaljujejo s svojimi glavnimi nalogami, če propadajo ali bodo verjetno propadle, medtem ko prek običajnih insolventnih postopkov prekinejo druge dejavnosti.
• Splošni cilj je ohraniti finančno stabilnost in čim bolj zmanjšati stroške za davkoplačevalce v primeru propada CNS.

KLJUČNE TOČKE

Vsaka država članica Evropske unije (EU) ima naslednje odgovornosti.

• Imenuje enega ali več organov za reševanje. Ti:
  • so lahko nacionalne centralne banke, ministrstva ali javni organi z upravnimi pooblastili,
  • imajo strokovno znanje, vire, operativno zmogljivost in obsežna pooblastila za hitro in prožno ukrepanje,
  • so zadolženi za načrtovanje reševanja, vključno z ocenami rešljivosti in po potrebi izvajajo pooblastila za reševanje.
• Imenuje enotno ministrstvo, ki bo v celoti odgovorno za opravljanje nalog, ki so po zakonodaji zaupane ministrstvom.
• Naloži sankcije za kršitve uredbe.

Organi za reševanje ustanovijo kolegij za reševanje, ki ga upravljajo in mu predsedujejo. To vključuje ustrezne organe in zagotavlja okvir za:

• izmenjavo informacij,
• pripravo akcijskih načrtov,
• oceno rešljivosti CNS in morebitnih ovir,
• usklajevanje obveščanja javnosti o načrtih in strategijah reševanja.

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA):

• pripravi različne regulativne tehnične standarde, ki jih sprejme Evropska komisija,
• ustanovi odbor za reševanje ESMA, ki spodbuja pripravo in usklajevanje načrtov reševanja ter razvija metode za reševanje propadajočih CNS,
• sodeluje z Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine in Evropskim bančnim organom,
• vzdržuje osrednjo zbirko podatkov o nacionalnih sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve zakonodaje.

Pristojni organi, organi za reševanje in ESMA:

• tesno sodelujejo pri izvajanju nalog, določenih v uredbi,
• odločajo se po načelih, kot so:
  • sorazmernost glede na pravno obliko, velikost, zapletenost in likvidnost CNS,
  • potrebo po učinkovitosti in pravočasnosti, potrebo po znižanju stroškov in, kolikor je mogoče, potrebo po izogibanju uporabi javnih financ.

Načrtovanje sanacije zahteva, da CNS pripravijo in vzdržujejo načrt sanacije. Ti:

• določijo ukrepe, z zamudami pri plačilih ali brez, za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti,
• vključujejo ukrepe za obravnavo vseh možnih tveganj, pokritje izgub in obnovitev finančnih sredstev,
• vsebujejo kazalnike, ki temeljijo na profilu tveganja CNS,
• ne prevzemajo dostopa do javnih financ ali likvidnosti centralne banke,
• upoštevajo interese vseh zainteresiranih strani,
• zagotovijo, da klirinški člani nimajo neomejenih izpostavljenosti do CNS.

Prav tako zahteva, da pristojni organ, kolegij nadzornikov in organ za reševanje ocenijo načrte sanacije in preučijo morebitne spremembe.

Načrtovanje reševanja zahteva naslednje.

• Organ za reševanje CNS mora pripraviti načrt reševanja, ki:
  • določa, kako bo uporabil svoja pooblastila za reševanje za pokritje izgube in zagotavljanje kontinuitete kritičnih funkcij CNS,
  • upošteva vpliv načrta na klirinške člane, finančne trge in finančni sistem,
  • ne prevzema dostopa do javnih financ ali pomoči centralne banke,
  • preudarno predvideva finančna sredstva, ki bi lahko bila na voljo.
• CNS v postopku reševanja morajo sodelovati z organom za reševanje in zagotoviti vse potrebne informacije.
• Kolegij za reševanje se mora o načrtu, vključno z morebitnimi spremembami, dogovoriti v štirih mesecih po prejemu.

Ocenjevanje rešljivosti zahteva, da organ za reševanje v sodelovanju s kolegijem za reševanje:

• oceni, ali je CNS rešljiva, da se ji omogoči nadaljevanje opravljanja njenih ključnih funkcij,
• prepozna vse ovire za rešljivost in naroči CNS, naj ukrepa za njihovo odpravo.

Ukrepi za zgodnje posredovanje omogočajo pristojnemu organu, da naroči CNS, za katero meni, da bi se lahko soočila s finančnimi težavami, da:

• sprejme korektivne ukrepe,
• odstrani del ali celotno višje vodstvo ali člane upravnega odbora.

Organi za reševanje pri izvajanju svojih načrtov posebej upoštevajo naslednje.

• Cilji:
  • kontinuiteta kritičnih funkcij CNS in njenih ključnih povezav z drugimi infrastrukturami finančnih trgov;
  • izogibanje škodi finančnemu sistemu,
  • varovanje javnih sredstev.
• Pogoji:
  • dejanski ali verjetni propad CNS,
  • odsotnost alternativne rešitve za zasebni sektor,
  • reševanje je v javnem interesu.
• Vrednotenje:
  • dve oceni za zagotovitev poštene, preudarne in realne ocene sredstev, obveznosti, pravic in obvez CNS.
• Zaščitni ukrepi:
  • delničarji, klirinški člani in drugi upniki ne bi smeli izgubiti več, kot če organ za reševanje ne bi posredoval (načelo „noben upnik ne sme biti na slabšem“),
  • stranke in posredne stranke, na katere so izgube prenesli njihovi klirinški člani, imajo pravico do sorazmernega deleža nadomestila, ki ga lahko prejmejo ti klirinški člani;
  • vsakdo, na katerega vpliva odredba o ukrepu za preprečevanju krize ali ukrep za reševanje, ima pravico do pritožbe.

Organi za reševanje lahko posamezno ali kombinirano uporabijo naslednje ukrepe.

• Porazdelitev pozicij in izgub. Prekinitev pogodb, zmanjšanje plačilnih obveznosti CNS za klirinške člane, ki niso v zaostanku s plačili, oziroma od slednjih zahteva, da plačajo denarni prispevek CNS.
• Odpis in konverzija. Zmanjšanje ali pretvorba velikosti lastniških instrumentov, dolga ali drugih nezavarovanih obveznosti, ki zahtevajo, da CNS zagotovi in izvede načrt poslovne reorganizacije.
• Prodaja poslovanja. Prodaja lastništva ali katerega koli premoženja, pravic, obveznosti ali obvez CNS v postopku reševanja.
• Premostitvena CNS. Začasni prenos lastništva ali katerega koli premoženja, pravic, obveznosti ali obvez CNS v postopku reševanja na drugo CNS (premostitvena CNS).
• Alternativni viri financiranja. Sklepanje pogodb za izposojo ali pridobitev drugih oblik financiranja za reševanje začasnih težav z denarnim tokom.

Države članice lahko v skrajnem primeru, če propad CNS grozi s sistemsko krizo, vložijo denarna sredstva ali jo prenesejo v javno last (državni instrumenti za stabilizacijo), če so ukrepi začasni in v skladu s pravili EU o državni pomoči, država članica pa ima dogovore za povrnitev javnih sredstev.

Uredba vzpostavlja naslednje:

• Uredbe (EU) št. 1095/2010 (glej povzetek), (EU) št. 648/2012 (glej povzetek), (EU) št. 600/2014 (glej povzetek), (EU) št. 806/2014 (glej povzetek) in (EU) 2015/2365 (glej povzetek);
• Direktive 2002/47/ES (glej povzetek), 2004/25/ES (glej povzetek), 2007/36/ES (glej povzetek), 2014/59/EU (glej povzetek) in (EU) 2017/1132 (glej povzetek).

V revizijskem postopku:

• ESMA do 12. februarja 2024 oceni svoje potrebe po osebju in sredstvih,
• Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predloži poročilo o zakonodaji do 12. februarja 2026, ter poročilo o učinkovitosti ureditve upravljanja za sanacijo in reševanje centralne nasprotne stranke v EU do 12. avgusta 2027.

Delegirani akti

Komisija je sprejela tri delegirane akte.

• Delegirana uredba (EU) 2023/840, ki dopolnjuje Uredbo (EU) 2021/23 o določanju regulativnih tehničnih standardov, ki določajo metodologijo za izračun in vzdrževanje dodatnega zneska predhodno financiranih lastnih namenskih sredstev centralne nasprotne stranke (glej člen 9).
• Delegirana uredba (EU) 2023/450, ki dopolnjuje Uredbo (EU) 2021/23 o določanju regulativnih tehničnih standardov, ki določajo zaporedje, po katerem centralne nasprotne stranke plačajo nadomestilo klirinškim članom, ki niso v zaostanku s plačili, za njihovo izgubo, največje število let, v katerih morajo navedene centralne nasprotne stranke uporabiti delež svojih letnih dobičkov za taka plačila lastnikom instrumentov, ki priznavajo terjatev glede njihovih prihodnjih dobičkov, in največji delež navedenih dobičkov, ki se uporabi za ta plačila (glej člen 20).
• Delegirana uredba (EU) 2023/451, določa dejavnike, ki jih morata pristojni organ in nadzorni kolegij upoštevati pri ocenjevanju načrta sanacije centralnih nasprotnih strank.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uredba je začela veljati 11. februarja 2021. Ključne določbe v zvezi z načrtovanjem sanacije se uporabljajo od 12. februarja 2022, večina preostale uredbe pa se uporablja od 12. avgusta 2022.

OZADJE

• Centralne nasprotne stranke so bistveni del finančnega sistema, saj upravljajo znatno tveganje nasprotne stranke in delujejo kot povezava med več bankami, drugimi finančnimi nasprotnimi strankami in podjetji.
• Sprejetje uredbe o infrastrukturi evropskega trga, Uredbe (EU) št. 648/2012, je zagotovilo, da so CNS pomagale povečati preglednost trga po finančni krizi leta 2008.
• Več informacij je na voljo na strani:
  • Sanacija in reševanje centralnih nasprotnih strank (CNS) (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (UL L 22, 22.1.2021, str. 1).

POVEZANI DOKUMENTI

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/840 z dne 25. novembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo metodologijo za izračun in vzdrževanje dodatnega zneska predhodno financiranih lastnih namenskih sredstev, ki se uporabljajo v skladu s členom 9(14) navedene uredbe (UL L 107, 21.4.2023, str. 29).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/450 z dne 25. novembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zaporedje, po katerem CNS plačajo nadomestilo iz člena 20(1) Uredbe (EU) 2021/23, največje število let, v katerih morajo navedene CNS uporabiti delež svojih letnih dobičkov za taka plačila lastnikom instrumentov, ki priznavajo terjatev glede njihovih prihodnjih dobičkov, in največji delež navedenih dobičkov, ki se uporabi za ta plačila (UL L 67, 3.3.2023, str. 5).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/451 z dne 25. novembra 2022 o določitvi dejavnikov, ki jih morata pristojni organ in nadzorni kolegij upoštevati pri ocenjevanju načrta sanacije centralnih nasprotnih strank (UL L 67, 3.3.2023, str. 7).

Poročilo komisije evropskemu parlamentu in svetu o obravnavi lastniškega kapitala centralne nasprotne stranke v okviru instrumenta za odpis in konverzijo v skladu z Uredbo (EU) 2021/23 (COM(2022) 393 final, 10.8.2022).

Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo) (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2017/1132 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (OJ L 337, 23.12.2015, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju (UL L 168, 27.6.2002, str. 43).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 30.05.2023