15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/1

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 8(2) in členom 19(3) Uredbe (ES) št. 509/2006 je bila vloga Litve za registracijo imena „Skilandis“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 509/2006, je treba navedeno imena registrirati.

(3)

Za zaščito iz člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006 ni bilo zaprošeno –

15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/3

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Pesca di Verona“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/5

(1)

V skladu s prvim pododstavkom člena 8(2) in členom 19(3) Uredbe (ES) št. 509/2006 je bila vloga Slovenije za registracijo imena „Idrijski žlikrofi“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 509/2006, je treba navedeno ime registrirati.

(3)

Vloga vsebuje tudi zaprosilo za zaščito v skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006. Navedeno zaščito imena „Idrijski žlikrofi“ je treba odobriti, v kolikor ni nobenega ugovora in če ni mogoče dokazati, da se ime na zakonit, splošno znan in gospodarsko pomemben način uporablja za podobne kmetijske proizvode in živila –

15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/7

(1)

V skladu s členom 6(2) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Češke za registracijo imena „Jihočeská Zlatá Niva“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Slovaška je v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 registraciji ugovarjala. Ugovor je bil na podlagi točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 7(3) navedene uredbe sprejet.

(3)

Slovaška je v ugovoru navedla, da bi bila registracija zadevnega imena v nasprotju s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 510/2006 in bi ogrozila obstoj blagovnih znamk, registriranih na ozemlju Slovaške.

(4)

S pismom z dne 24. junija 2008 je Komisija prosila zadevni državi članici, da v skladu s svojimi notranjimi postopki dosežeta medsebojno soglasje.

(5)

Ker Slovaška in Češka v predvidenem roku soglasja nista dosegli, mora Komisija sprejeti odločbo v skladu s postopkom iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 510/2006.

(6)

Na podlagi informacij, ki jih je predložila Slovaška, Komisija ne more skleniti, da bi bila registracija imena „Jihočeská Zlatá Niva“ v nasprotju s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 510/2006. Čeprav je vlagateljica ugovora dokazala, da je ime „Jihočeská Zlatá Niva“ mogoče povezati z imenom „Niva“, ni predložila dokazov o stopnji prepoznavnosti, ki jo je blagovna znamka pridobila zaradi svojega slovesa, ugleda in časa, v katerem se je uporabljala. Razpoložljive informacije torej ne kažejo, da bi registracija imena „Jihočeská Zlatá Niva“ zavajala potrošnika glede resnične identitete proizvoda.

(7)

Na podlagi dokazov, ki so bili predloženi, Komisija ne more priti do zaključka, da bi bila ob upoštevanju poštene tradicionalne prakse in dejanske verjetnosti zamenjav registracija imena „Jihočeská Zlatá Niva“ kot zaščitene označbe porekla v nasprotju z določbami člena 7. Glede na dokaze, ki jih je prejela Komisija, se je izraz „Niva“ desetletja uporabljal na Češkem in Slovaškem kot splošni izraz za vrsto sira. Poleg tega zaradi registracije navedenega imena kot zaščitene označbe porekla ne bi bilo treba izbrisati ali razveljaviti blagovnih znamk, saj so bili zahtevki zanje vloženi pred datumom vloge za registracijo imena Komisiji, prav tako tudi ne bi bila ovirana nadaljnja uporaba teh znamk. Poleg tega v skladu z informacijami, ki jih ima na voljo Komisija, izključna pravica lastniku blagovne znamke ne daje pravice, da med trgovanjem in v skladu z dobrimi poslovnimi običaji v industrijskih in trgovinskih zadevah tretji strani prepove uporabo označbe geografskega porekla v skladu s členom 6 Direktive 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (3).

(8)

Glede na to je treba ime „Jihočeská Zlatá Niva“ vpisati v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“.

(9)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/9

(1)

Za uvrstitev obutve z zgornjim delom iz dveh ali več materialov ob uporabi opombe 4(a) skupaj z dodatno opombo 1 k poglavju 64 kombinirane nomenklature, priložene Uredbi (EGS) št. 2658/87, je treba drugi stavek dodatne opombe 1 k poglavju 64 pojasniti z navedbo o načinu preverjanja, ali imajo dani materiali značilnosti zgornjega dela.

(2)

Sodišče Evropske unije je v sodbi v zadevi C-165/07, Skatteministeriet proti Ecco Sko A/S (2), za tako preverjanje uvedlo „test s hojo“. S testom se preveri, ali materiali zgornjega dela zagotavljajo zadostno oporo stopalu, da lahko uporabnik uporablja obutev za hojo.

(3)

Zato je primerno v dodatni opombi 1 k poglavju 64 določiti, da morajo materiali, da bi imeli značilnosti zgornjega dela, zagotavljati zadostno oporo stopalu, da lahko uporabnik uporablja obutev za hojo.

(4)

Sodišče v sodbi ni določilo, ali se „test s hojo“ opravi s trakovi za pričvrstitev ali brez njih. Sodišče prepušča potrebno ugotovitev nacionalnim predložitvenim sodiščem. Dejstvo, da je od načina odstranitve usnja odvisno, ali trakovi za pričvrstitev ostanejo nameščeni ali ne, lahko privede do različnih razlag sodbe.

(5)

Za enotno razlago sistemov pričvrstitve je treba v dodatni opombi 1 k poglavju 64 določiti, da morajo sistemi pričvrstitve med testom ostati nameščeni. V nasprotnem primeru test s hojo za obutev, ki za nošnjo zahteva sistem pričvrstitve, na primer vezalke, ne bi uspel z nobenimi materiali, saj uporabnik ne bi mogel nikoli hoditi brez sistema pričvrstitve.

(6)

Uredbo (EGS) št. 2658/87 je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik –

15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/10

15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/12

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2009/10 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 877/2009 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 23/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/14

(1)

Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (3) bi bilo treba spremeniti, z namenom vključitve sprememb predvsem tehničnega značaja.

(2)

Kar zadeva določbe v zvezi z uvozom in krajem obdavčitve dobavljenega zemeljskega plina in električne energije, je iz besedila Direktive 2006/112/ES razvidno, da se posebni sistem iz Direktive Sveta 2003/92/ES z dne 7. oktobra 2003 o spremembi Direktive 77/388/EGS glede pravil o kraju dobave plina in električne energije (4) ne uporablja za uvoz in dobavo zemeljskega plina po plinovodih, ki niso del distribucijskega sistema, in zlasti se ne uporablja za plinovode transportnega sistema, po katerih potekajo številne čezmejne transakcije po plinovodih. Vendar pa je cilj Direktive 2003/92/ES, da se posebni sistem uporablja tudi za te čezmejne transakcije. Zaradi uskladitve besedila z njegovim namenom bi bilo torej treba jasneje zapisati, da se posebni sistem uporablja za uvoz in dobavo plina po vseh sistemih za zemeljski plin, vzpostavljenih na ozemlju Skupnosti, ali po vseh omrežjih, povezanih z njimi.

(3)

Plin, ki se uvaža s plovili, je po značilnostih enak plinu, ki se uvaža po plinovodih, in se po ponovnem uplinjanju prenaša po plinovodih. Zavoljo nevtralnosti bi bilo zato treba oprostitev uporabiti za uvoz zemeljskega plina s plovili, ki se dovaja v sistem za zemeljski plin ali pridobivalno plinovodno omrežje.

(4)

Vzpostavljena so bila že prva čezmejna ogrevalna in hladilna omrežja. Pri dobavi in uvozu toplote ali hladu se zastavljajo enaka vprašanja kot pri dobavi in uvozu plina ali električne energije. Obstoječa pravila glede zemeljskega plina in električne energije že zdaj zagotavljajo, da se DDV obračuna v tistem kraju, kjer ju kupec dejansko porabi. Ta pravila torej preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Zato bi bilo treba pri toploti in hladu uporabiti isti sistem, kot se uporablja za zemeljski plin in električno energijo.

(5)

Kar zadeva kraj odmere DDV za opravljanje storitev, je iz besedila Direktive 2006/112/ES razvidno, da bi bilo treba posebni sistem iz Direktive 2003/92/ES uporabljati samo za zagotavljanje dostopa do distribucijskih sistemov zemeljskega plina in električne energije, druge istovrstne storitve dobave, povezane s prenosnim sistemom ali celo s pridobivalnim plinovodnim omrežjem, pa ne bi bile upoštevane. Vendar pa je cilj Direktive 2003/92/ES, da se posebni sistem uporablja tudi za te storitve. Da bi bilo besedilo skladno s ciljem direktive, bi bilo torej treba jasneje opredeliti, da se posebni sistem uporablja za vse storitve, ki so povezane z zagotavljanjem dostopa do vseh sistemov za zemeljski plin in električnih sistemov ali omrežij ter ogrevalnih in hladilnih omrežij.

(6)

Nedavno pridobljene izkušnje pri uveljavljanju obstoječega postopka, po katerem naj bi Komisija ugotavljala, ali obstaja zaradi uporabe nižje stopnje DDV za zemeljski plin, električno energijo in daljinsko ogrevanje nevarnost izkrivljanja konkurence, kažejo, da je ta sedaj veljavni postopek zastarel in nepotreben. Pravila za določitev kraja obdavčitve zagotavljajo, da se DDV obračuna v tistem kraju, kjer kupec zemeljski plin, električno energijo in energijo za ogrevanje in hlajenje dejansko porabi. Ta pravila torej preprečujejo kakršno koli izkrivljanje konkurence med državami članicami. Kljub temu bi morale države članice tudi v prihodnosti ustrezno obvestiti Komisijo in ostale države članice, če v tem zelo občutljivem sektorju uvedejo nižjo stopnjo. Zato je potrebno predvideti predhodno posvetovanje z Odborom za DDV.

(7)

Protokol z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti kot pravna podlaga za oprostitev, prek nakazil ali vračil neposrednih davkov, priznano Skupnostim in nekaterim agencijam in drugim organom Skupnosti, v zvezi z nekaterimi nakupi za službene potrebe, je specifičen in bi se moral razlikovati od pravne podlage za oprostitev DDV za nekatere transakcije, namenjene mednarodnim organom na splošno. Zato bi bilo treba besedilo Direktive 2006/112/ES dodatno pojasniti in predvideti posebno oprostitev, ki se lahko izvaja v obliki vračila davka, s čimer bi se tudi izognili nekaterim težavam v zvezi z uporabo oprostitve za organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, zlasti nekatera skupna podjetja, ustanovljena na podlagi člena 187 Pogodbe.

(8)

Bolgariji in Romuniji je bilo v okviru njunega pristopa dovoljeno, da malim podjetjem oprostita plačevanje davka in še naprej uporabljata oprostitev za mednarodni prevoz potnikov. V skrbi za jasnost in doslednost bi bilo treba ta odstopanja vključiti v Direktivo 2006/112/ES.

(9)

Kar zadeva pravico do odbitka, temeljno pravilo določa, da ta pravica velja samo, če davčni zavezanec uporablja blago in storitve za poslovno dejavnost.

(10)

To pravilo bi bilo treba pojasniti in okrepiti glede dobave nepremičnin in s tem povezanih izdatkov, da bi zagotovili enako obravnavo davčnih zavezancev, kadar se nepremičnine, ki jih zavezanci uporabljajo za poslovno dejavnost, ne uporabljajo izključno za to dejavnost.

(11)

Medtem ko so nepremičnine in z njimi povezani izdatki najbolj očitni primeri, pri katerih sta pojasnilo in okrepitev pravila ustrezna, že zaradi vrednosti in ekonomske življenjske dobe takšnega premoženja ter dejstva, da je večnamenska uporaba tovrstnega premoženja v praksi običajna, pa se enako vprašanje, čeprav v manj pomembni in manj enotni meri, pojavi tudi v zvezi s premičninami, ki so trajne narave. Državam članicam bi bilo v skladu z načelom subsidiarnosti zato treba omogočiti, da po potrebi sprejmejo enake ukrepe v zvezi s premičninami, ki so del poslovnih sredstev podjetja.

(12)

Da bi zagotovili enakopravni sistem odbitkov za davčne zavezance v okviru novih pravil, bi bilo treba določiti sistem korekcij v skladu z drugimi pravili za popravek odbitkov, ki bi upošteval spremembe v poslovni in neposlovni uporabi zadevnega premoženja.

(13)

Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba spremeniti –

1.

v členu 2 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Za ‚trošarinske izdelke‘ štejejo energenti, alkohol in alkoholne pijače ter predelan tobak, kakor so opredeljeni v obstoječi zakonodaji Skupnosti, razen plina, dobavljenega po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom.“;

2.

v členu 13 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice lahko obravnavajo dejavnosti oseb javnega prava kot dejavnosti, ki jih opravljajo kot državni organi, če so oproščene po členih 132, 135, 136 in 371, členih 374 do 377, členu 378(2), členu 379(2) ali členih 380 do 390b.“;

3.

v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Kot premoženje v stvareh se štejejo tudi električna energija, plin, toplota ali energija za hlajenje in podobno.“;

4.

v členu 17(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

5.

oddelek 4 poglavja 1 naslova V se nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 4

Dobava plina po sistemu za zemeljski plin, električne energije in toplote ali hladu po ogrevalnih in hladilnih omrežjih.

Člen 38

1.   Ko se plin po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, električna energija ali toplota ali energija za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih dobavlja davčnemu zavezancu-preprodajalcu, se za kraj dobave šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec-preprodajalec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, ali, če ni takega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.

2.   Za namene prvega odstavka ,davčni zavezanec-preprodajalec pomeni davčnega zavezanca, katerega osnovna dejavnost v zvezi z nabavami plina, električne energije in toplote ali energije za hlajenje je preprodaja takšnega blaga, in katerega lastna poraba tega blaga je neznatna.

Člen 39

Pri dobavi plina po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, in pri dobavi električne energije, toplote ali energije za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih, če tovrstna dobava ni zajeta v členu 38, se za kraj dobave šteje kraj, kjer kupec dejansko uporablja in potroši zadevno blago.

Če kupec dejansko ne porabi celotne količine ali dela količine plina, električne energije, toplote ali energije za hlajenje, se šteje, da je bilo to neporabljeno blago rabljeno in porabljeno v kraju, kjer ima kupec sedež svoje gospodarske dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno. Če takšnega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote ni, se šteje, da je kupec blago rabil in porabil na kraju, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.“;

6.

v členu 59(1) se točka (h), kakor je bila uvedena z Direktivo 2008/8/ES z dne 12. februarja 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev (5) nadomesti z naslednjim:

7.

v členu 80(1)(b) se besedilo „členih 380 do 390“ nadomesti z besedilom „členih 380 do 390b“;

8.

člen 102 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 102

Po posvetovanju z Odborom za DDV lahko vsaka država članica uporablja nižjo stopnjo za dobave zemeljskega plina, električne energije ali daljinskega ogrevanja.“;

9.

v členu 136(a) se besedilo „členih 380 do 390“ nadomesti z besedilom „členih 380 do 390b“;

10.

člen 143 se spremeni:

11.

v členu 151 se odstavek 1 spremeni:

12.

v poglavju 1 naslova X se vstavi naslednji člen:

„Člen 168a

1.   Če se nepremičnina, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, uporablja pri izvajanju njegovih poslovnih dejavnosti ali jo zavezanec ali njegovo osebje uporabljajo v zasebne, ali bolj na splošno, v druge namene, se DDV na izdatke, povezane s to nepremičnino, odbije v skladu z načeli iz členov 167, 168, 169 in 173 samo za delež uporabe nepremičnine v poslovne namene davčnega zavezanca.

Z odstopanjem od člena 26 se spremembe v deležu uporabe nepremičnine iz prvega pododstavka upoštevajo v skladu z načeli iz členov 184 do 192, kakor se uporabljajo v zadevnih državah članicah.

2.   Države članice lahko uporabljajo odstavek 1 tudi v zvezi z DDV na izdatke, povezane z drugim blagom, ki je po njihovi opredelitvi del poslovnih sredstev.“;

13.

v členu 221(2) se besedilo „členi 380 do 390“ nadomesti z besedilom „členi 380 do 390b“;

14.

členu 287 se dodajo naslednje točke:

15.

v oddelku 2 poglavja 1 naslova XIII se vstavita naslednja člena:

„Člen 390a

Bolgarija lahko za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej uporablja oprostitev plačila davka, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 2006.

Člen 390b

Romunija lahko za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej uporablja oprostitev davka, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 2006.“;

16.

v členu 391 se besedilo „členov 380 do 390“ nadomesti z besedilom „členov 380 do 390b“;

17.

v Prilogi X se naslov nadomesti z naslednjim:

15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/19

1.

se dodatne rezerve banke v višini 5 379 241 000 EUR obravnavajo kot proste rezerve;

2.

se 2 000 000 000 EUR prostih rezerv prenese v namenske rezerve za podporo skladu za strukturirano financiranje in podobnim podjemom;

3.

se z dne 1. aprila 2009 kapital banke poveča, kot sledi:

3.4.

se statut banke spremeni. S 1. aprilom 2009 se prvi odstavek člena 4(1) statuta banke glasi:

„Kapital banke je 232 392 989 000 eurov, države članice pa so vpisale naslednje deleže:

4.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.