1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1174/2005 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev in dokončno pobral začasne dajatve, uvedene za uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Veljavne dajatve za štiri družbe z individualnimi dajatvami znašajo od 7,6 % do 39,9 %. Dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“, znaša 46,7 %. Uredba (ES) št. 684/2008 (3) je pojasnila obseg uporabe protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 1174/2005.

(2)

Komisija je v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe prejela zahtevek za pregled glede „novega izvoznika“ v okviru Uredbe (ES) št. 1174/2005 od enega proizvajalca izvoznika ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(3)

Zahtevek je vložila družba Crown Equipment (Suzhou) Company Limited („Crown Suzhou“ ali „vložnik“).

(4)

Vložnik je trdil, da je opravljal dejavnost v razmerah tržnega gospodarstva in da v obdobju preiskave, to je od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004 („prvotno obdobje preiskave“), na katerem so temeljili protidampinški ukrepi, ni izvažal zadevnega izdelka v Skupnost, ter da ni povezan z nobenim od proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka, za katere veljajo zgoraj navedeni protidampinški ukrepi. Poleg tega je trdil, da je začel ročne vozičke za premeščanje palet in njihove osnovne dele v Skupnost izvažati po koncu prvotnega obdobja preiskave.

(5)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek pregleda glede novega izvoznika v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, in potem ko je zadevni industriji Skupnosti dala možnost, da predloži pripombe, v skladu z Uredbo (ES) št. 52/2009 (4) začela pregled v okviru Uredbe (ES) št. 1174/2005 v zvezi z vložnikom („pregled“).

(6)

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 52/2009 je bila protidampinška dajatev v višini 46,7 %, uvedena z Uredbo (ES) št. 1174/2005, na uvoz ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, ki jih je proizvajal vložnik, razveljavljena. Hkrati so carinski organi v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe dobili navodilo, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje tega uvoza.

(7)

„Zadevni izdelek“ je isti kot tisti iz Uredbe (ES) št. 1174/2005, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 684/2008, in sicer ročni vozički za premeščanje palet in njihovi osnovni deli, tj. šasije in hidravlike s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščeni pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00. Ročni vozički za premeščanje palet so opredeljeni kot vozički z dvižnimi vilicami za manipuliranje palet, ki so namenjeni temu, da jih upravljavec na tleh z uporabo premičnega krmila potiska, vleče ali krmili na gladki ravni in trdi površini. Ročni vozički za premeščanje palet imajo le eno funkcijo, in sicer da omogočijo dvigovanje tovora, z zamahovanjem krmila, do višine, primerne za prevažanje, in nimajo nobenih drugih dodatnih funkcij ali uporab, kot na primer (i) za premeščanje ali dvigovanje tovora, da bi se ga postavilo više, ali za pomoč pri skladiščenju tovora (dvigalne naprave); (ii) za nakladanje ene palete na drugo (nakladalniki); (iii) za dvigovanje tovora na delovno površino (škarjasta dvigala) ali (iv) za dviganje in tehtanje tovora (vozički za tehtanje).

(8)

Komisija je vložnika, predstavnike industrije Skupnosti in predstavnike države izvoznice uradno obvestila o začetku pregleda. Zainteresirane stranke so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz Uredbe (ES) št. 52/2009.

(9)

Službe Komisije so vložniku poslale tudi obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) in vprašalnik. Odgovore so prejele v rokih, določenih v ta namen.

(10)

Preiskava dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008.

(11)

Crown Suzhou je s pismom z dne 22. maja 2009, naslovljenim na Komisijo, uradno umaknil svoj zahtevek za pregled glede „novega izvoznika“ v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe.

(12)

Premišljevalo se je, ali bi bilo upravičeno nadaljevati s preiskavo po uradni dolžnosti. Komisija je menila, da zaključek preiskave ne bo vplival na veljavne protidampinške ukrepe, da se stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“, za Crown Suzhou ponovno uvede retroaktivno ter da ta zaključek ne bo škodoval interesu Skupnosti. Na podlagi tega je preiskavo treba zaključiti.

(13)

Zainteresirane stranke so bile obveščene o nameri, da se preiskava zaključi in se ponovno uvede dokončna protidampinška dajatev na uvoz zadevnega izdelka, ki ga Crown Suzhou proizvaja in prodaja za izvoz v Skupnost, ter so imele možnost, da predložijo pripombe. Vendar ni bila prejeta nobena pripomba, ki bi to odločitev lahko spremenila.

(14)

Zato se je sklenilo, da mora za uvoz v Skupnost ročnih vozičkov za premeščanje palet in njihovih osnovnih delov, tj. šasije in hidravlike, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, trenutno uvrščenih pod oznaki KN ex 8427 90 00 in ex 8431 20 00, ki jih Crown Suzhou proizvaja in prodaja za izvoz v Skupnost, veljati dajatev na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“ (46,7 %), uvedena z Uredbo (ES) št. 1174/2005, ter da se mora zato navedena dajatev ponovno uvesti.

(15)

Glede na zgornje ugotovitve bi se protidampinška dajatev, ki se uporablja za Crown Suzhou, morala obračunati retroaktivno od datuma začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 52/2009 za uvoz zadevnega izdelka, za katerega velja obveznost registracije v skladu s členom 3 navedene uredbe.

(16)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe pregled ne vpliva na datum prenehanja veljavnosti ukrepov, ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 1174/2005 –

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/4

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/6

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. oktobra 2009 –

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/9

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2009.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2009.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/11

(1)

Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (4), je bila večkrat (5) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Uskladitev nacionalnih določb v zvezi z objavo, veljavnostjo sprejetih obveznosti in ničnostjo delniških družb in drugih družb z omejeno odgovornostjo je še posebej pomembna, zlasti glede varstva interesov tretjih oseb.

(3)

Osnovni dokumenti družbe bi morali biti objavljeni, zato da se lahko tretje osebe seznanijo z njihovo vsebino in drugimi informacijami v zvezi z družbo, zlasti s podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje in sprejemanje obveznosti v imenu družbe.

(4)

Brez poseganja v bistvene zahteve in formalnosti v nacionalni zakonodaji držav članic bi morale družbe imeti možnost, da izberejo, ali bodo svoje obvezne dokumente in podatke vodile v papirni ali elektronski obliki.

(5)

Zainteresirane strani bi morale imeti možnost, da iz registra pridobijo izvod takih dokumentov in podatkov v papirni in tudi elektronski obliki.

(6)

Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da se odločijo, ali bodo obdržale uradni list, določen za objavo uradnih dokumentov in podatkov, v papirni ali elektronski obliki, ali pa za objavo poskrbeti na enako učinkovit način.

(7)

Čezmejni dostop do informacij družb bi se moral olajšati tako, da bi se poleg obvezne objave v enem od jezikov, dovoljenih v državi članici družbe, dopuščal tudi prostovoljni vpis zahtevanih dokumentov in podatkov v register v dodatnih jezikih. Tretjim stranem, ki delujejo v dobri veri, bi moralo biti omogočeno, da se sklicujejo na te prevode.

(8)

Primerno je pojasniti, da naj bi bila navedba obveznih podatkov iz te direktive vključena v vse dopise in naročilnice družbe, ne glede na to, ali so v pisni obliki ali se uporablja kak drug medij. Ob upoštevanju tehnološkega razvoja je tudi primerno zagotoviti, da so obvezni podatki navedeni na vsaki spletni strani družbe.

(9)

Varstvo tretjih strani bi moralo biti zagotovljeno z določbami, ki kar najbolj omejujejo vzroke, zaradi katerih niso veljavne obveznosti, sklenjene v imenu družbe.

(10)

Zaradi zagotovitve pravne varnosti glede odnosov med družbo in tretjimi stranmi, pa tudi med družbeniki, je treba omejiti možne primere ničnosti in povratne učinke ugotovljene ničnosti in določiti kratek rok, v katerem lahko tretje strani nasprotujejo vsaki takšni ugotovitvi.

(11)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi I, del B –

—

Belgija:

—

Bolgarija:

акционерно дружество, дружество с ограничена отговорност, командитно дружество с акции,

—

Češka:

společnost s ručením omezeným, akciová společnost,

—

Danska:

aktieselskab, kommanditaktieselskab, anpartsselskab,

—

Nemčija:

die Aktiengesellschaft, die Kommanditgesellschaft auf Aktien, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

—

Estonija:

aktsiaselts, osaühing,

—

Irska:

Companies incorporated with limited liability,

—

Grčija:

ανώνυμη εταιρία, εταιρία περιωρισμένης ευθύνης, ετερόρρυθμη κατά μετοχές εταιρία,

—

Španija:

la sociedad anónima, la sociedad comanditaria por acciones, la sociedad de responsabilidad limitada,

—

Francija:

société anonyme, société en commandite par actions, société à responsabilité limitée, société par actions simplifiée,

—

Italija:

società per azioni, società in accomandita per azioni, società a responsabilità limitata,

—

Ciper:

δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση, ιδιωτικές εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση,

—

Latvija:

akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību, komanditsabiedrība,

—

Litva:

akcinė bendrovė, uždaroji akcinė bendrovė,

—

Luksemburg:

société anonyme, société en commandite par actions, société à responsabilité limitée,

—

Madžarska:

részvénytársaság, korlátolt felelősségű társaság,

—

Malta:

kumpannija pubblika/public limited liability company, kumpannija privata/private limited liability company,

—

Nizozemska:

naamloze vennootschap, besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,

—

Avstrija:

die Aktiengesellschaft, die Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

—

Poljska:

spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, spółka komandytowo-akcyjna, spółka akcyjna,

—

Portugalska:

a sociedade anónima de responsabilidade limitada, a sociedade em comandita por acções, a sociedade por quotas de responsabilidade limitada,

—

Romunija:

societate pe acțiuni, societate cu răspundere limitată, societate în comandită pe acțiuni,

—

Slovenija:

delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba,

—

Slovaška:

akciová spoločnosť, spoločnosť s ručením obmedzeným,

—

Finska:

yksityinen osakeyhtiö/privat aktiebolag, julkinen osakeyhtiö/publikt aktiebolag,

—

Švedska:

aktiebolag,

—

Združeno kraljestvo:

Companies incorporated with limited liability.

(a)

akt o ustanovitvi in statut, če imata obliko posebnega dokumenta;

(b)

vse spremembe dokumentov, navedenih v točki (a), skupaj z vsakim podaljšanjem časa trajanja družbe;

(c)

po vsaki spremembi akta o ustanovitvi ali statuta, celotno besedilo akta ali statuta, kakor je bilo spremenjeno do tega datuma;

(d)

imenovanje, odpoklic in podatke o osebah, ki so ali kot v zakonu predvideni organ ali kot članice takega organa:

(e)

najmanj enkrat na leto znesek vpisanega kapitala, kadar akt o ustanovitvi ali statut navaja odobreni kapital, razen če je zaradi povečanja vpisanega kapitala potrebna sprememba statuta;

(f)

računovodske listine za vsako poslovno leto, ki morajo biti objavljene v skladu z direktivami Sveta 78/660/EGS (6), 83/349/EGS (7), 86/635/EGS (8) in 91/674/EGS (9);

(g)

vsako spremembo registriranega sedeža družbe;

(h)

prenehanje družbe;

(i)

vsako izjavo sodišča o ničnosti družbe;

(j)

imenovanje likvidacijskih upraviteljev, podrobne podatke o njih in njihova pooblastila, razen če ta pooblastila izhajajo izrecno in izključno iz zakona ali statuta družbe;

(k)

ustavitev postopka likvidacije in, v državah članicah, kjer ima izbris družbe iz registra pravne posledice, podatke o vsakem takem izbrisu.

(a)

informacije, potrebne za opredelitev registra, v katerem je shranjen spis iz člena 3, skupaj s številko družbe v tem registru;

(b)

pravna oblika družbe, kraj njenega registriranega sedeža, in če je to primerno, navedba, da poteka postopek likvidacije družbe.

(a)

neobjave računovodskih listin, kakor zahteva člen 2(f);

(b)

če ne navedejo obveznih podatkov iz člena 5 v komercialnih dokumentih ali na spletnih straneh družbe.

(a)

ničnost mora biti ugotovljena s sodno odločbo;

(b)

ničnost je lahko ugotovljena le na podlagi naslednjih razlogov:

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/20

(1)

Dvanajsta direktiva Sveta 89/667/EGS z dne 21. decembra 1989 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Za nekatere zaščitne ukrepe, ki jih zaradi varovanja interesov članic in drugih potrebujejo družbe držav članic v smislu drugega odstavka člena 48 Pogodbe, bi bila potrebna uskladitev, zato da se oblikujejo enakovredni zaščitni ukrepi po vsej Skupnosti.

(3)

Na tem področju se Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (5), Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (6), in Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (7), o razkritju, veljavnosti zavez, ničnosti, letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih, uporabljajo za vse kapitalske družbe. Ker se Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (8), Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (9), in Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (10), o ustanovitvi in kapitalu, spojitvah in delitvah, uporabljajo samo za delniške družbe.

(4)

Potreben je pravni instrument, ki omogoča omejitev odgovornosti samostojnemu podjetniku po vsej Skupnosti, brez poseganja v zakonodajo držav članic, ki v izjemnih primerih zahtevajo, da je podjetnik odgovoren za obveznosti svojega podjetja.

(5)

Družba z omejeno odgovornostjo je lahko družba z enim družbenikom od svoje ustanovitve ali lahko postane taka, ker so njeni poslovni deleži prišli v last enega družbenika. Do uskladitve nacionalnih predpisov koncernskega prava države članice lahko predpišejo nekatere posebne določbe in kazni za primere, v katerih je fizična oseba edini član več družb ali v katerih je družba z enim članom ali katera koli druga pravna oseba edini član družbe. Edini cilj te določbe je upoštevati razlike, ki obstajajo v nekaterih nacionalnih zakonodajah. V ta namen lahko države članice v posebnih primerih določijo omejitve dostopa do družb z enim družbenikom ali odpravijo omejitve odgovornosti edinih družbenikov. Države članice so svobodne pri določanju pravil za kritje tveganja, ki ga lahko predstavljajo družbe z enim članom, ker imajo samo enega družbenika, zlasti za zagotovitev, da je vpisani kapital plačan.

(6)

Dejstvo, da so vsi poslovni deleži prišli v last enega družbenika in istovetnost enega družbenika, je treba razkriti z vsakim vpisom v register, ki je dostopen javnosti.

(7)

Sklepi, ki jih sprejme edini član v svoji zmogljivosti kot zbor družbenikov, morajo biti pisno zabeleženi.

(8)

Pogodbe med edinim družbenikom in njegovo družbo, ki jo zastopa, bi morale biti prav tako pisno zabeležene, če se takšne pogodbe ne nanašajo na tekoče posle, sklenjene pod normalnimi pogoji.

(9)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v Prilogi II, del B –

(a)

fizična oseba edini družbenik več družb;

(b)

družba z enim družbenikom ali katera koli druga pravna oseba edini družbenik družbe.

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/26

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/27

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (2) se uporablja za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora.

(2)

Priloga VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru suma ali potrditve transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) pri ovcah ali kozah v Skupnosti. Pravila za dajanje na trg v Skupnosti in za uvoz v Skupnost navedenih živali in proizvodov iz njih so določeni v prilogah VIII in IX k Uredbi.

(3)

Uredba (ES) št. 178/2002 določa pravila, ki urejajo živila in krmo na splošno ter zlasti varnost živil in krme na ravni Skupnosti in nacionalni ravni. Člen 53 navedene uredbe določa, da kadar je očitno, da bodo živila ali krma s poreklom iz Skupnosti ali uvožena iz tretjih držav verjetno predstavljala resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolje in da takega tveganja ni možno na zadovoljiv način obvladati z ukrepi, ki jih sprejmejo prizadete države članice, Komisija takoj sprejme nekatere ukrepe, ki lahko vključujejo začasno ustavitev dajanja v promet ali uvoza zadevnega živila živalskega izvora.

(4)

Člen 54 Uredbe (ES) št. 178/2002 poleg tega določa, da kadar država članica uradno obvesti Komisijo o potrebi sprejetja nujnih ukrepov in Komisija ne ukrepa v skladu s členom 53 navedene uredbe, lahko država članica sprejme začasne zaščitne ukrepe in o tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo. Komisija v takem primeru v 10 delovnih dneh predloži zadevo Stalnemu odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali (SCOFCAH), da podaljša, spremeni ali razveljavi začasne nacionalne zaščitne ukrepe. Do sprejetja ukrepov Skupnosti lahko države članice ohranijo svoje začasne zaščitne ukrepe.

(5)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 8. marca 2007 sprejela mnenje o nekaterih vidikih v zvezi s tveganjem za TSE pri ovcah in kozah (3), ki ga je predložil Znanstveni odbor za biološka tveganja na zahtevo Evropske komisije. EFSA v navedenem mnenju ugotavlja, da „ni dokazov za epidemiološko ali molekularno povezavo med klasičnim in/ali atipičnim praskavcem in TSE pri ljudeh. Povzročitelj BSE je edini povzročitelj TSE, opredeljen kot povzročitelj zoonoz. Vendar glede na njihovo raznovrstnost prenosljivosti drugih povzročiteljev TSE pri živalih na ljudi trenutno ni mogoče izključiti“ (4).

(6)

Po navedenem mnenju je bila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 727/2007 z dne 26. junija 2007 o spremembi prilog I, III, VII in X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (5). Uredba (ES) št. 727/2007 je določila ukinitev obveze do izločitve celotne črede in uvedla nekatere alternativne ukrepe za izločitev v primeru potrditve izbruha TSE na kmetijskem gospodarstvu z ovcami in kozami in ob izključitvi goveje spongiformne encefalopatije (BSE). Po tem, ko je Francija vložila ničnostno tožbo in zahtevala začasno odredbo o zadržanju izvršitve nekaterih določb te uredbe, je Sodišče s Sklepom sodnika za izdajo začasne odredbe z dne 28. septembra 2007 (6) zadržalo uporabo izpodbijanih določb do izreka končne sodbe v postopku v glavni stvari.

(7)

EFSA je 24. januarja 2008 na zahtevo Komisije sprejela znanstveno in tehnično pojasnilo v zvezi z razlago nekaterih vidikov ugotovitev iz svojega mnenja z dne 8. marca 2007 o nekaterih vidikih v zvezi s tveganjem za TSE pri ovcah in kozah (7), ki je bilo preučeno v času sprejemanja Uredbe (ES) št. 727/2007.

(8)

Po podrobni preučitvi navedenega pojasnila in razpoložljivih možnih rešitev je Komisija v svoji vlogi pristojnega za obvladovanje tveganja sprejela Uredbo (ES) št. 746/2008 z dne 17. junija 2008 o spremembi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (8). Uredba (ES) št. 746/2008 v bistvu ohranja določbe iz Uredbe (ES) št. 727/2007. Po tem, ko je Francija vložila vnovične tožbe, je Sodišče s Sklepom predsednika Sodišča prve stopnje z dne 30. oktobra 2008 (9) zadržalo uporabo zadevnih določb do razglasitve končne sodbe, v kateri bo v celoti ocenjena zakonitost ukrepov za obvladovanje tveganj, ki jih je Komisija sprejela z Uredbo (ES) št. 746/2008.

(9)

EFSA je 6. novembra 2008 objavila mnenje o tveganju za izpostavljenost ljudi in živali povzročiteljem transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) zaradi uporabe mleka in mlečnih izdelkov drobnice (10), ki ga je predložil Znanstveni odbor za biološka tveganja na zahtevo Evropske komisije. EFSA je v navedenem mnenju ugotovila, da se klasični praskavec lahko prenaša z ovce na jagnje z mlekom ali mlezivom. EFSA je prav tako navedla, da lahko uporaba mleka in mlečnih izdelkov črede s klasičnim praskavcem povzroči tveganje za izpostavljenost ljudi in živali povzročiteljem TSE. Ugotovila je tudi, da se lahko pričakuje, da bodo vzrejni programi za povečanje odpornosti ovc na praskavec zmanjšali izpostavljenost ljudi in živali zaradi uporabe mlečnih izdelkov drobnice. Glede atipičnega praskavca je nadalje ugotovila, da lahko očitna omejitev širjenja povzročitelja v organizmu prizadetih živalih zmanjša prenosljivost z mlekom. Glede BSE je navedla, da ni na voljo nobenih informacij o prisotnosti povzročiteljev ali PrPSc v mlezivu ali mleku drobnice, zbolele za BSE. Vendar je EFSA zaradi zgodnjega in postopnega perifernega širjenja povzročitelja BSE v poskusno okuženih dovzetnih ovcah sklenila, da obstaja možnost prisotnosti povzročitelja v mlezivu in mleku dovzetne drobnice, okužene z BSE.

(10)

Francoska agencija za varnost živil (AFSSA) je 6. novembra 2008 objavila mnenje o tveganju širjenja klasičnega praskavca z mlekom drobnice (11), v katerem je prišla do enakih ugotovitev v zvezi s prenosljivostjo klasičnega praskavca z ovce na jagnje z mlekom ali mlezivom kot EFSA v svojem mnenju. Glede izpostavljenosti ljudi povzročiteljem TSE je AFSSA ugotovila, da uživanje mleka ali mlečnih izdelkov okuženih čred drobnice ali čred, pri katerih obstaja sum okužbe, lahko privede do prevelike izpostavljenosti potrošnika, in priporočila, „da se trženje mleka in mlečnih izdelkov čred prepove za prehrano ljudi“ glede na visoko stopnjo incidence te bolezni pri čredah, zbolelih za klasičnim praskavcem.

(11)

Francija je 7. novembra 2008 na podlagi mnenj EFSA in AFSSA sprejela ukrepe, ki so omejeni na nacionalni trg in ki prepovedujejo uporabo mleka in mlečnih izdelkov čred, okuženih s praskavcem, za prehrano ljudi in krmljenje živali v Franciji (12).

(12)

SCOFCAH je 11. in 26. novembra 2008 preučil posledice glede na te nove znanstvene ugotovitve.

(13)

Na sestanku SCOFCAH 11. novembra 2008 je bil ob upoštevanju novih znanstvenih dokazov in zlasti dokazane prenosljivosti klasičnega praskavca z ovce na jagnje z mlekom predstavljen osnutek predloga Uredbe Komisije o spremembi prilog VII in IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 za prepoved uporabe mleka in mlečnih izdelkov čred, okuženih s praskavcem, za krmljenje živali, da se pospeši postopek izkoreninjenja bolezni pri mlečnih čredah, okuženih s klasičnim praskavcem, ter omeji uporaba mleka in mlečnih izdelkov za prehrano ljudi na nacionalnem trgu. Vendar pa zadnji element ni prejel podpore večine držav članic, zato predlog ni bil predložen v glasovanje.

(14)

Dne 26. novembra 2008 je bil predstavljen spremenjen predlog Uredbe Komisije o spremembi prilog VII in IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 za prepoved uporabe mleka in mlečnih izdelkov s kmetijskih gospodarstev s primerom klasičnega praskavca za krmljenje živali, ki je bil podprt s kvalificirano večino v SCOFCAH. Francoska delegacija je v uradni izjavi pozdravila sprejetje navedenega predloga in Komisijo pozvala, da predstavi še en predlog Uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 999/2001 za določitev podobnih ukrepov za živila. Komisija je v odgovoru na navedeno zahtevo potrdila, da bo nadaljevala razprave o tem vprašanju.

(15)

Naknadno je bila sprejeta Uredba Komisije (ES) št. 103/2009 z dne 3. februarja 2009 o spremembi prilog VII in IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (13). Uredba (ES) št. 103/2009 določa več sprememb Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, vključno z določbo, da kadar je potrjena TSE klasični praskavec, se mleko in mlečni izdelki živali, ki jih je treba uničiti na kmetijskem gospodarstvu, ne uporabijo za krmljenje prežvekovalcev, razen na navedenem kmetijskem gospodarstvu. Poleg tega se dajanje v promet takšnih proizvodov kot krme za neprežvekovalce omeji na ozemlje zadevne države članice. Uredba (ES) št. 103/2009 nenazadnje določa pospešitev postopka izkoreninjenja bolezni pri mlečnih čredah, okuženih s klasičnim praskavcem, da se zmanjša tveganje za izpostavljenost ljudi povzročiteljem TSE.

(16)

Francija je 18. decembra 2008 Komisijo zaprosila, da v skladu s členom 53(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 sprejme nujne ukrepe glede izpostavljenosti ljudi povzročiteljem klasičnega praskavca. Poleg tega je Francija na sestanku SCOFCAH 14. januarja 2009 o tem obvestila delegacije drugih držav članic.

(17)

V skladu z razpravo po predstavitvi predloga Uredbe Komisije o spremembi prilog VII in IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 na sestanku SCOFCAH 26. novembra 2008 je Komisija 20. januarja 2009 nadaljevala z navedeno razpravo na ravni delovne skupine v zvezi z uporabo mleka in mlečnih izdelkov s kmetijskih gospodarstev s primerom klasičnega praskavca za prehrano ljudi. Iz navedene razprave izhaja, da velika večina držav članic ne podpira stališča Francije glede potrebe po dodatnih ukrepih za obvladovanje tveganja, ki omejujejo uporabo mleka in mlečnih izdelkov za prehrano ljudi.

(18)

V pismu z dne 11. marca 2009, naslovljenega na Francijo, je Komisija potrdila, da ne namerava sprejeti nujnih ukrepov v zvezi z uporabo mleka in mlečnih izdelkov za prehrano ljudi.

(19)

Francija je 25. februarja 2009 sprejela ukrep v zvezi s prepovedjo uvoza mleka in mlečnih izdelkov ovc in koz za prehrano ljudi na francosko ozemlje (14). Dne 9. marca 2009 je Francija o navedenih ukrepih kot začasnih zaščitnih ukrepih obvestila Komisijo v skladu s členom 54(1) Uredbe (ES) št. 178/2002. Ti ukrepi določajo, da se mleko in mlečni izdelki lahko uvažajo na francosko ozemlje iz druge države članice, če in samo če prihajajo s kmetijskega gospodarstva, za katerega v času proizvodnje ni bila uvedena uradna omejitev gibanja, ter če in samo če ne izvirajo iz živali, ki jih je treba uničiti ali pokončati po potrditvi primera klasičnega praskavca.

(20)

Zato je Komisija zadevo predložila SCOFCAH na sestanku odbora 23. marca 2009, da podaljša, spremeni ali razveljavi začasne nacionalne zaščitne ukrepe v skladu s členom 54(2) Uredbe (ES) št. 178/2002.

(21)

Kot je podrobno navedeno v preambuli Uredbe (ES) št. 746/2008 in zlasti v uvodni izjavi 12 Uredbe, EFSA priznava, da ni nobenih znanstvenih dokazov o neposredni povezavi med TSE pri ovcah in kozah, razen BSE, ter TSE pri ljudeh, čeprav je biotska raznovrstnost povzročiteljev bolezni pri ovcah in kozah pomemben element, ki ne omogoča izključitve prenosljivosti na ljudi.

(22)

Stališče EFSA, da prenosljivosti povzročiteljev TSE pri ovcah ali kozah na ljudi ni mogoče izključiti, temelji na poskusnih študijah na modelih meje človeške vrste in na živalih (primatih in miših). Vendar navedeni modeli ne upoštevajo genetskih značilnosti ljudi, ki močno vplivajo na relativno občutljivost na prionske bolezni. Ravno tako obstajajo omejitve za te modele pri ekstrapolaciji rezultatov na naravne pogoje, zlasti glede negotovosti o tem, kako dobro predstavljajo mejo človeške vrste, in negotovosti o tem, kako dobro uporabljena poskusna inokulacija predstavlja izpostavljenost pod naravnimi pogoji. Na podlagi tega je mogoče domnevati, da bi bilo tveganje prenosljivosti povzročiteljev TSE pri ovcah ali kozah na ljudi izjemno nizko, čeprav se ga ne da izključiti, ob upoštevanju dejstva, da dokazi o prenosljivosti temeljijo na poskusnih modelih, ki ne predstavljajo naravnih pogojev, povezanih z dejansko mejo človeške vrste in dejanskimi načini okužbe.

(23)

Pri izvajanju politik Skupnosti je treba zagotoviti visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi. Ukrepi Skupnosti v sektorju živil in krme morajo temeljiti na ustrezni oceni možnih tveganj za zdravje ljudi in živali, ob upoštevanju obstoječih znanstvenih dokazov pa morajo ohraniti ali, če je znanstveno utemeljeno, povečati raven varovanja zdravja ljudi in živali. Vendar je popolno odpravo tveganja nemogoče obravnavati kot realističen cilj za katero koli odločitev pri obvladovanju tveganja na področju varnosti hrane, kadar je treba pazljivo pretehtati stroške in koristi ukrepov za zmanjševanje tveganja, da se zagotovi sorazmernost ukrepa. Naloga pristojnega za obvladovanje tveganja je, da določi sprejemljivo raven tveganja ob upoštevanju vseh elementov iz znanstvene ocene tveganja.

(24)

Komisija je v svoji vlogi pristojnega za obvladovanje tveganja na ravni Skupnosti v tesnem sodelovanju z državami članicami odgovorna za vzpostavitev sprejemljive ravni tveganja in sprejemanja najprimernejših ukrepov za ohranjanje visoke ravni varovanja javnega zdravja. Pregledala in ocenila je najnovejše znanstvene informacije o prenosljivosti TSE na ljudi. Ocenila je, da je vsakršno prisotno tveganje trenutno zelo nizko in sprejemljivo. Komisija je poleg pravil glede krme in brez sprejetja nesorazmernih ukrepov v Uredbi (ES) št. 103/2009 določila pospešitev postopka izkoreninjenja bolezni pri mlečnih čredah, okuženih s klasičnim praskavcem, kar dodatno zmanjšuje izpostavljenost ljudi povzročiteljem TSE.

(25)

Zato na podlagi znanstvenih dokazov, navedenih v razpoložljivih znanstvenih mnenjih in na posvetovanjih s SCOFCAH, ter v pričakovanju razglasitve sodbe Sodišča prve stopnje glede zakonitosti izpodbijanih določb Uredbe (ES) št. 746/2008, ki se nanaša tudi na zadevno vprašanje iz uradnega obvestila Francije, Komisija po posvetovanju s SCOFCAH meni, da začasni zaščitni ukrepi, ki jih je sprejela Francija, tudi ob upoštevanju previdnostnega načela presegajo okvire, potrebne za izogibanje resnemu tveganju za zdravje ljudi.

(26)

Komisija zato meni, da je treba v skladu s členom 54(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 zadržati izvajanje ukrepov, ki jih je Francija sprejela 25. februarja 2009 in o njih uradno obvestila Komisijo 9. marca 2009, do razglasitve sodbe v zadevi T-257/07, Francija proti Komisiji.

(27)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/31

(1)

Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela, ki urejajo živila in krmo na splošno ter varnost živil in krme zlasti na ravni Skupnosti in nacionalni ravni. Uredba določa nujne ukrepe, kadar je očitno, da bodo živila ali krma, uvožena iz tretje države, verjetno pomenila resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali za okolje in da takega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejmejo zadevne države članice.

(2)

Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih (2) določa, da je treba spremljati proces prireje živali in proizvodnje primarnih proizvodov živalskega izvora zaradi odkrivanja prisotnosti nekaterih ostankov in snovi v živih živalih, njihovih iztrebkih, telesnih tekočinah ter tkivu, živalskih proizvodih, živalski krmi in pitni vodi. V skladu s členom 29 Direktive 96/23/ES se zahteva, da morajo jamstva tretjih držav imeti vsaj enak učinek kot tista, ki jih določa ta direktiva.

(3)

Rezultati zadnjih inšpekcijskih pregledov Skupnosti v Indiji so razkrili pomanjkljivosti v zvezi z nadzornim sistemom ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih.

(4)

Kljub jamstvom, ki jih je zagotovila Indija, države članice Komisiji poročajo o vedno večji pojavnosti nitrofuranov in njihovih metabolitov v rakih, uvoženih iz Indije in namenjenih za prehrano ljudi ali živalsko krmo. Prisotnost navedenih snovi v živilih je prepovedana z Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 (3) in pomeni resno tveganje za zdravje ljudi.

(5)

Ti proizvodi živalskega izvora se uporabljajo tudi pri proizvodnji krme za živali iz ribogojstva. Nitrofurani ali njihovi metaboliti niso odobreni kot krmni dodatki v skladu z določbami Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 (4). Poleg tega so takšni proizvodi živalskega izvora z vsebnostjo nitrofuranov, uporabljenih kot antibakterijske snovi, izključeni iz krmil za domače živali, saj v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sodijo v kategorijo 2 stranskih živalskih proizvodov.

(6)

Zato je na ravni Skupnosti primerno sprejeti nekatere nujne ukrepe, ki se bodo uporabljali za uvoz rakov iz Indije, ki izvirajo iz ribogojstva, zaradi zagotovitve učinkovite in enotne zaščite zdravja ljudi v vseh državah članicah.

(7)

V skladu s tem smejo države članice uvoz rakov iz Indije, ki izvirajo iz ribogojstva, dovoliti le, če je mogoče dokazati, da so bili v državi porekla opravljeni analitski preskusi, s katerimi je bilo potrjeno, da koncentracija nitrofuranov in njihovih metabolitov v skladu z Odločbo Komisije 2002/657/ES (6) ne presega odločitvene meje uporabljene potrditvene analitske metode.

(8)

Vendar je primerno dovoliti uvoz pošiljk, ki jih ne spremljajo rezultati analitskih preskusov v državi porekla, kadar države članice uvoznice zagotovijo, da se pošiljke pregledajo ob prihodu na mejo Skupnosti in zadržijo pod uradnim nadzorom, dokler rezultati niso na voljo.

(9)

To odločbo je treba pregledati ob upoštevanju jamstev Indije in na podlagi rezultatov analitskih preskusov, ki jih opravijo države članice.

(10)

Ukrepi, določeni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/34

(1)

Z Odločbo 2006/660/ES (2) je Komisija dodelila poljskemu registru ladij (Polski Rejestr Statków) omejeno priznanje za tri leta. To priznanje se dodeljuje organizacijam, poznanim kot klasifikacijski zavodi, ki izpolnjujejo vsa merila, razen tistih, določenih v odstavkih 2 in 3 oddelka A „Splošne minimalne zahteve“ iz Priloge k Direktivi Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (3). Ta omejena priznanja so veljala izključno za Češko, Ciper, Litvo, Malto, Poljsko in Slovaško.

(2)

Komisija je ocenila poljski register ladij (Polski Rejestr Statków) v skladu s členom 11(3) Direktive 94/57/ES. Ta ocena temelji na ugotovitvah štirih inšpekcijskih pregledov, ki so jih v letu 2007 opravili strokovnjaki Evropske agencije za pomorsko varnost v skladu s členom 2(b)(iii) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1406/2002 (4). Češka, ciprska, litovska, malteška, poljska in slovaška uprava so bile povabljene k sodelovanju pri ocenjevanju. Komisija je upoštevala tudi ugotovitve dveh nadaljnjih inšpekcijskih pregledov, ki jih je opravila Evropska agencija za pomorsko varnost v aprilu in maju 2009, da bi pregledala dejavnosti poljskega registra ladij pri nadzoru gradnje novih ladij in preverila korektivne ukrepe, ki jih je ta opravil kot odziv na oceno Komisije.

(3)

Polski Rejestr Statków je v večini primerov, v katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, nemudoma izvedel ustrezne in zadostne korektivne ukrepe. Preostale pomanjkljivosti so večinoma na področju izvajanje pravil in postopkov, zlasti pri nadzoru kakovosti ladjedelnic in preverjanju novih gradenj, usposabljanja in kvalifikacij inšpektorjev ter prenosa ladij. V zvezi s tem je bil zato Polski Rejestr Statków pozvan, da izvede nadaljnje korektivne ukrepe. Kljub resnim pomanjkljivostim te za zdaj ne puščajo dvoma v celovito kakovost glavnih sistemov in nadzornih mehanizmov organizacije.

(4)

V tem času je začela veljati tudi Uredba (ES) št. 391/2009. Uredba določa, da lahko organizacije, ki so bile ob začetku njene veljavnosti priznane v skladu z Direktivo 94/57/ES, ostanejo priznane. Ta priznanja mora do 17. junija 2010 pregledati Komisija, da odloči, ali bodo omejitve zamenjane z drugačnimi ali odpravljene.

(5)

Informacije, ki so na voljo Komisiji in temeljijo na oceni in opravljenih inšpekcijskih pregledih, kažejo, da poljski register ladij večinoma izpolnjuje zahteve in obveznosti iz Uredbe (ES) št. 391/2009 za vse vrste prevoza in vse vrste ladij.

(6)

Glede na podatke, ki jih je nazadnje objavil Pariški memorandum o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe države pristanišča, v zvezi z inšpekcijskimi pregledi, ki so jih do leta 2008 opravile njegove podpisnice, je bil delež ladij, zadržanih iz razlogov, povezanih z njihovimi spričevali, ki jih je izdal Polski Rejester Statków v obdobju 2006–2008, 0,77 % vseh inšpekcijskih pregledov, povprečni delež pri priznanih organizacijah pa je bil 0,34 %.

(7)

Podaljšanje priznanja poljskemu registru ladij (Polski Rejestr Statków) s strani Skupnosti bi moralo začeti veljati 29. septembra 2009, da bi se tako zagotovila njegova neprekinjenost.

(8)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljenega v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 391/2009 –

1.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 258/36

„6.

v poglavju 13 se črtajo oddelek 2 „Zunajsezonska premija“ (členi 96, 97 in 98), člen 117, podpoglavje 2 „Shema ekstenzifikacijskega plačila“ oddelka 4 (člena 118 in 119), oddelek 6 „Dodatna plačila“ (člen 125) in člen 133;“

„6.

v poglavju 13 se črtajo oddelek 2 „Zunajsezonska premija“ (členi 96, 97 in 98), člen 117, pododdelek 2 „Shema ekstenzifikacijskega plačila“ oddelka 4 (členi 118 do 119), oddelek 6 „Dodatna plačila“ (člen 125) in člen 133;“.