ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 348

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 51
24. december 2008


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1340/2008 z dne 8. decembra 2008 o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Republiko Kazahstan

1

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1341/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi projekti, ki ustvarjajo prihodek

19

 

*

Uredba Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004

20

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1343/2008 z dne 23. decembra 2008 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

34

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1344/2008 z dne 23. decembra 2008 o objavi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila iz Uredbe (EGS) št. 3846/87 za leto 2009

36

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1345/2008 z dne 23. decembra 2008 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2136/89 o določitvi skupnih tržnih standardov za konzervirane sardele in trgovskih opisov konzerviranih sardel in proizvodov tipa sardele

76

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1346/2008 z dne 23. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 950/2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009

79

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1347/2008 z dne 23. decembra 2008 o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. januarja 2009

81

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta

84

 

*

Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav

98

 

 

ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

 

*

Odločba št. 1348/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi 2-(2-metoksietoksi)etanola, 2-(2-butoksietoksi)etanola, metilendifenil diizocianata, cikloheksana in amonijevega nitrata ( 1 )

108

 

*

Sklep št. 1349/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembi Sklepa št. 1719/2006/ES o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013 ( 1 )

113

 

*

Odločba št. 1350/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o Evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009) ( 1 )

115

 

*

Sklep št. 1351/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije ( 1 )

118

 

*

Sklep št. 1352/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o spremembi Sklepa št. 1855/2006/ES o uvedbi programa Kultura (2007–2013) ( 1 )

128

 

 

III   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

 

 

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU

 

*

Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži

130

 

 

 

*

Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1340/2008

z dne 8. decembra 2008

o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Republiko Kazahstan

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 17(1) Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami ter Republiko Kazahstan (1) določa, da se trgovina z nekaterimi jeklenimi izdelki uredi s posebnim sporazumom o količinskih dogovorih.

(2)

Dvostranski sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Republike Kazahstan o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki (2), sklenjen 19. julija 2005, je prenehal veljati 31. decembra 2006. V letih 2007 in 2008 so trgovino z nekaterimi jeklenimi izdelki med Evropsko skupnostjo in Kazahstanom urejali avtonomni ukrepi, vzpostavljeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1870/2006 (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 1531/2007 (4).

(3)

Do podpisa in začetka veljavnosti novega sporazuma oziroma do pristopa Kazahstana k Svetovni trgovinski organizaciji STO bi bilo treba določiti količinske omejitve za leto 2009.

(4)

Glede na to, da pogoji, ki so bili podlaga za določitev količinskih omejitev za leti 2007 in 2008, v veliki meri ostajajo enaki, je primerno, da se količinske omejitve za leto 2009 določijo na enaki ravni kakor za leti 2007 in 2008.

(5)

Treba je določiti način za upravljanje tega režima v Skupnosti tako, da bo v čim večji možni meri predvidel podobne določbe in bo izvajanje novega sporazuma čim bolj enostavno.

(6)

Treba je zagotoviti, da se preverja poreklo zadevnih izdelkov in se v ta namen vzpostavijo ustrezne metode upravnega sodelovanja.

(7)

Izdelkov, ki so bili dani v prosto cono ali uvoženi po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga), ne bi smeli všteti v omejitve, določene za zadevne izdelke.

(8)

Za učinkovito uporabo te uredbe je treba uvesti zahtevo po uvoznem dovoljenju Skupnosti za sprostitev zadevnih izdelkov v prosti promet v Skupnosti.

(9)

Da se prepreči prekoračitev teh količinskih omejitev, je treba določiti postopek vodenja, na podlagi katerega pristojni organi držav članic ne izdajo uvoznih dovoljenj, dokler od Komisije ne dobijo potrdila, da so ustrezne količine še na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Ta uredba se uporablja za uvoz jeklenih izdelkov, navedenih v Prilogi I, s poreklom iz Republike Kazahstan, v Skupnost.

2.   Jekleni izdelki se uvrstijo v skupine izdelkov, navedene v Prilogi I.

3.   Uvrstitev izdelkov s seznama v Prilogi I temelji na kombinirani nomenklaturi (KN), sprejeti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (5).

4.   Poreklo izdelkov iz odstavka 1 se določi v skladu z veljavnimi predpisi v Skupnosti.

Člen 2

1.   Za uvoz jeklenih izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Republike Kazahstan v Skupnost veljajo količinske omejitve iz Priloge V. Za sprostitev izdelkov iz Priloge I s poreklom iz Republike Kazahstan v prosti promet v Skupnosti je treba predložiti potrdilo o poreklu iz Priloge II in uvozno dovoljenje, ki ga izdajo organi držav članic v skladu s členom 4.

2.   Da bi zagotovili, da količine, za katere so izdana uvozna dovoljenja, nikoli ne prekoračijo skupnih količinskih omejitev za vsako skupino izdelkov, pristojni organi, navedeni v Prilogi IV, izdajo uvozna dovoljenja šele, ko od Komisije dobijo potrdilo, da so v okviru količinskih omejitev še vedno na razpolago količine za ustrezno skupino jeklenih izdelkov za državo dobaviteljico, za katero je uvoznik ali so uvozniki navedenim organom predložili vloge.

3.   Dovoljeni uvoz se odpiše od ustrezne količinske omejitve, določene v Prilogi V. Za odpremo izdelkov se šteje datum njihovega natovarjanja na prevozno sredstvo, s katerim se izvozijo.

Člen 3

1.   Količinske omejitve iz Priloge V se ne uporabljajo za izdelke, dane v prosto cono ali prosto skladišče ali uvožene po postopkih, ki urejajo carinsko skladiščenje, začasni uvoz ali aktivno oplemenitenje (sistem odloga).

2.   Če se izdelki iz odstavka 1 pozneje sprostijo v prosti promet v nespremenjenem stanju ali po obdelavi ali predelavi, se uporablja člen 2(2), tako sproščeni izdelki pa se odpišejo od ustreznih količinskih omejitev iz Priloge V.

Člen 4

1.   Za namene uporabe člena 2(2) pristojni organi, navedeni v Prilogi IV, pred izdajo uvoznih dovoljenj uradno obvestijo Komisijo o količinah iz prejetih zahtev za uvozna dovoljenja, ki so jim priloženi izvirniki izvoznih dovoljenj. Komisija jih nato obvesti, ali so zahtevane količine na razpolago za uvoz v enakem kronološkem zaporedju, kakor so bila prejeta obvestila držav članic (po načelu „kdor prej pride, prej melje“).

2.   Zahteve v uradnih obvestilih Komisiji so veljavne, če v vsakem primeru jasno določajo državo izvoznico, oznako zadevnega izdelka, količine za uvoz, številko izvoznega dovoljenja, kvotno leto in državo članico, v kateri naj bi bili izdelki sproščeni v prosti promet.

3.   Če je mogoče, Komisija organom potrdi celotno količino, navedeno v zahtevi, uradno poslani za vsako skupino izdelkov.

4.   Pristojni organi obvestijo Komisijo takoj, ko so obveščeni, da določena količina z veljavnostjo uvoznega dovoljenja ni bila izkoriščena, o količinah, ki niso bile izkoriščene med trajanjem veljavnosti uvoznega dovoljenja. Take neizkoriščene količine se samodejno prenesejo na preostale količine v okviru skupne količinske omejitve Skupnosti za vsako skupino izdelkov.

5.   Obvestila iz odstavkov 1 do 4 se pošljejo v elektronski obliki v okviru integriranega omrežja, vzpostavljenega v ta namen, razen kadar je iz nujnih tehničnih razlogov treba začasno uporabiti druga komunikacijska sredstva.

6.   Uvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti se izdajajo v skladu s členi 12 do 16.

7.   Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo o vsakem preklicu že izdanih uvoznih dovoljenj ali enakovrednih dokumentov v primerih, ko pristojni organi Republike Kazahstan odvzamejo ali prekličejo ustrezna izvozna dovoljenja. Če pa pristojni organi Republike Kazahstan obvestijo Komisijo ali pristojne organe države članice o odvzemu ali preklicu izvoznega dovoljenja potem, ko so bili zadevni izdelki že uvoženi v Skupnost, se zadevne količine odpišejo od ustreznih količinskih omejitev, določenih v Prilogi V.

Člen 5

1.   Če Komisija utemeljeno sumi, da so bili izdelki iz Priloge I s poreklom iz Republike Kazahstan pretovorjeni, preusmerjeni ali drugače uvoženi v Skupnost z izogibanjem količinskim omejitvam iz člena 2 in da obstaja potreba po ustreznih popravkih, zahteva začetek posvetovanj, da bi tako dosegli dogovor o ustreznem popravku zadevnih količinskih omejitev.

2.   Dokler niso znani rezultati posvetovanj iz odstavka 1, lahko Komisija od Republike Kazahstan zahteva, naj sprejme potrebne previdnostne ukrepe in s tem zagotovi, da se po posvetovanjih lahko izvedejo popravki količinskih omejitev, dogovorjeni na posvetovanjih.

3.   Če Skupnost in Republika Kazahstan ne najdeta zadovoljive rešitve in če Komisija ugotovi, da obstajajo jasni dokazi o izogibanju, odpiše od količinskih omejitev ustrezno količino izdelkov s poreklom iz Republike Kazahstan.

Člen 6

1.   Za vsako pošiljko jeklenih izdelkov, za katere se uporabljajo količinske omejitve iz Priloge V, se zahtevajo izvozna dovoljenja, ki jih izdajo pristojni organi Republike Kazahstan, dokler navedene omejitve niso dosežene.

2.   Za izdajo uvoznega dovoljenja iz člena 12 uvoznik predloži izvirnik izvoznega dovoljenja.

Člen 7

1.   Izvozno dovoljenje za količinske omejitve ustreza vzorcu iz Priloge II in med drugim potrjuje, da je bila zadevna količina izdelka odpisana od ustrezne količinske omejitve, določene za zadevno skupino izdelkov.

2.   Vsako izvozno dovoljenje zajema samo eno skupino izdelkov iz Priloge I.

Člen 8

Izvoz se odpiše od zadevnih količinskih omejitev, določenih v Prilogi V, in se odpremi v smislu člena 2(3).

Člen 9

1.   Izvozno dovoljenje iz člena 6 lahko vsebuje dodatne kopije, ki so kot taki tudi ustrezno označeni. Izvozno dovoljenje in njegove kopije ter potrdilo o poreklu in njegove kopije so sestavljeni v angleškem jeziku.

2.   Če so dokumenti iz odstavka 1 izpolnjeni na roko, morajo biti napisani s črnilom in tiskanimi črkami.

3.   Izvozna dovoljenja ali enakovredni dokumenti merijo 210 × 297 mm. Uporabi se bel brezlesni, klejen pisalni papir, ki tehta najmanj 25 g/m2. Na vsakem delu mora biti v ozadju natisnjen vzorec giljoše, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

4.   Pristojni organi Skupnosti v skladu z določbami te uredbe kot veljavni dokument sprejmejo samo izvirnik.

5.   Vsako izvozno dovoljenje ali enakovreden dokument ima standardizirano serijsko številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča identifikacijo.

6.   Serijsko številko sestavljajo naslednji elementi:

dve črki, ki označujeta državo izvoznico:

KZ

=

Republika Kazahstan,

dve črki, ki označujeta namembno državo članico:

BE

=

Belgija

BG

=

Bolgarija

CZ

=

Češka

DK

=

Danska

DE

=

Nemčija

EE

=

Estonija

IE

=

Irska

GR

=

Grčija

ES

=

Španija

FR

=

Francija

IT

=

Italija

CY

=

Ciper

LV

=

Latvija

LT

=

Litva

LU

=

Luksemburg

HU

=

Madžarska

MT

=

Malta

NL

=

Nizozemska

AT

=

Avstrija

PL

=

Poljska

PT

=

Portugalska

RO

=

Romunija

SI

=

Slovenija

SK

=

Slovaška

FI

=

Finska

SE

=

Švedska

GB

=

Združeno kraljestvo,

enomestna številka, ki označuje kvotno leto in ustreza zadnji številki zadevnega leta, na primer „9“ za leto 2009,

dvomestna številka za označitev organa v državi izvoznici, ki je dokument izdal,

petmestna številka, ki teče zaporedoma od 00 001 do 99 999, dodeljena določeni namembni državi članici.

Člen 10

Izvozno dovoljenje se lahko izda po odpremi izdelkov, na katere se nanaša. V takih primerih vsebuje zaznamek „Issued retrospectively“ (izdano naknadno).

Člen 11

V primeru kraje, izgube ali uničenja izvoznega dovoljenja lahko izvoznik zaprosi pristojne organe, ki so dovoljenje izdali, za dvojnik, ki se izdela na podlagi izvoznih dokumentov, s katerimi razpolaga.

Tako izdan dvojnik dovoljenja ima zaznamek „Duplicate“ (dvojnik). Na dvojniku je isti datum kakor na izvirniku.

Člen 12

1.   Če Komisija v skladu s členom 4 potrdi, da so zahtevane količine na razpolago v okviru zadevnih količinskih omejitev, pristojni organi države članice izdajo uvozno dovoljenje v roku največ petih delovnih dni od dneva, ko uvoznik predloži izvirnik ustreznega izvoznega dovoljenja. Izvozno dovoljenje se predloži najkasneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, v katerem je bilo odpremljeno blago, zajeto v dovoljenju. Uvozna dovoljenja izdajajo pristojni organi katere koli države članice ne glede na to, katera država članica je navedena na izvoznem dovoljenju, če Komisija v skladu s členom 4 potrdi, da je zahtevana količina na razpolago v okviru zadevne količinske omejitve.

2.   Uvozna dovoljenja so veljavna štiri mesece od datuma izdaje. Na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika lahko pristojni organi države članice podaljšajo veljavnost za nadaljnje obdobje največ štirih mesecev.

3.   Uvozna dovoljenja se pripravijo na obrazcu iz Priloge III in so veljavna na celotnem carinskem območju Skupnosti.

4.   Izjava ali zahteva, ki jo predloži uvoznik za pridobitev uvoznega dovoljenja, vsebuje:

(a)

polno ime in naslov izvoznika;

(b)

polno ime in naslov uvoznika;

(c)

natančno poimenovanje in oznako (oznake) TARIC;

(d)

državo porekla blaga;

(e)

državo odpreme;

(f)

ustrezno skupino izdelkov in količino zadevnih izdelkov;

(g)

neto težo po tarifni številki TARIC;

(h)

vrednost CIF izdelkov na meji Skupnosti po tarifni številki TARIC;

(i)

navedbo, ali so zadevni izdelki slabše ali nestandardne kakovosti;

(j)

po potrebi datume plačila in dobave ter kopijo tovornega lista in kupoprodajne pogodbe;

(k)

datum in številko izvoznega dovoljenja;

(l)

morebitno interno oznako, ki se uporablja za administrativne namene;

(m)

datum in podpis uvoznika.

5.   Uvozniki niso dolžni uvoziti celotne količine, ki je navedena na uvoznem dovoljenju, z eno samo pošiljko.

Člen 13

Veljavnost uvoznih dovoljenj, ki jih izdajo organi držav članic, je odvisna od veljavnosti izvoznih dovoljenj in količin, navedenih v izvoznih dovoljenjih, ki jih izdajo pristojni organi Republike Kazahstan, na podlagi katerih so bila uvozna dovoljenja izdana.

Člen 14

Pristojni organi držav članic izdajo uvozna dovoljenja ali enakovredne dokumente v skladu s členom 2(2) in brez diskriminacije med uvozniki v Skupnosti, ne glede na njihov sedež v Skupnosti in brez poseganja v izpolnjevanje drugih pogojev, ki jih določajo veljavna pravila.

Člen 15

1.   Če Komisija ugotovi, da skupne količine iz izvoznih dovoljenj, ki jih je izdala Republika Kazahstan za določeno skupino izdelkov, presegajo količinske omejitve, določene za navedeno skupino izdelkov, se organe, pristojne za izdajo dovoljenj v državah članicah takoj obvesti, da začasno prenehajo z izdajanjem uvoznih dovoljenj. V tem primeru Komisija takoj začne posvetovanja.

2.   Pristojni organi v državi članici zavrnejo izdajo uvoznih dovoljenj za izdelke s poreklom iz Republike Kazahstan, ki niso zajeti v izvoznih dovoljenjih, izdanih v skladu s členi 6 do 11.

Člen 16

1.   Obrazci, ki jih pristojni organi držav članic uporabljajo za izdajo uvoznih dovoljenj iz člena 12, ustrezajo vzorcu uvoznega dovoljenja iz Priloge III.

2.   Obrazci za uvozno dovoljenje in delna dovoljenja so sestavljeni v dveh izvodih, pri čemer se en izvod, ki nosi oznako „Izvod imetnika“ in številko 1, izda prosilcu, drugega, ki nosi oznako „Izvod za pristojni organ izdaje“ in številko 2 pa hrani organ, ki je dovoljenje izdal. Za administrativne namene lahko pristojni organi priložijo dodatne izvode k obrazcu 2.

3.   Obrazci so natisnjeni na belem brezlesnem pisalnem papirju teže od 55 do 65 g/m2. Merijo 210 × 297 mm; razmik med vrsticami je 4,24 mm (ena šestina palca); obliko obrazcev je treba natančno upoštevati. Obe strani obrazca št. 1, ki je dovoljenje samo, imata poleg tega ozadje potiskano z rdečim vzorcem giljoše, tako da je opazno vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi.

4.   Za tiskanje obrazcev so pristojne države članice. Obrazce lahko tiskajo tudi tiskarji, ki jih določi država članica, v kateri imajo sedež. V tem primeru mora biti na vsakem obrazcu razvidno, da je tiskarja imenovala država članica. Na vsakem obrazcu je navedeno tiskarjevo ime in naslov ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo.

5.   Ob izdaji se uvozna dovoljenja ali delna dovoljenja opremijo s številko izdaje, ki jo določijo pristojni organi države članice. Številka uvoznega dovoljenja se v elektronski obliki sporoči Komisiji znotraj integriranega omrežja, vzpostavljenega na podlagi člena 4.

6.   Dovoljenja in delna dovoljenja se izpolnijo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice izdaje.

7.   Pristojni organi v polju 10 navedejo ustrezno skupino jeklenih izdelkov.

8.   Oznake organov izdaje in organov odpisa se vtisnejo z žigom. Vendar se žig organa izdaje lahko nadomesti z reliefnim tiskom, kombiniranim s črkami ali številkami, ki se ga dobi s perforiranjem ali tiskanjem na dovoljenje. Organ izdaje mora za zapis dodeljene količine uporabiti metodo, ki preprečuje nedovoljeno spreminjanje, tako da onemogoča naknaden vnos številk ali oznak.

9.   Na hrbtni strani izvoda št. 1 in izvoda št. 2 je polje, v katero lahko količine vpišejo bodisi carinski organ ob zaključku carinskih formalnosti bodisi pristojni upravni organi ob izdaji delnega dovoljenja. Če na dovoljenju ali delnem dovoljenju ni dovolj prostora, namenjenega odpisu, lahko pristojni organ priloži eno ali več dodatnih strani s polji, ki so enaka poljem na hrbtnih straneh izvoda št. 1 in izvoda št. 2 dovoljenja ali delnega dovoljenja. Organ odpisa odtisne žig tako, da je polovica žiga na dovoljenju ali delnem dovoljenju in druga polovica na dodatni strani. Kadar je dodatnih strani več, je treba dodatni žig odtisniti na podoben način, tako da se žigosa vsako stran in predhodno stran.

10.   Uvozna dovoljenja in delna dovoljenja, ki jih izdajo, izpolnijo in overijo organi ene izmed držav članic, imajo enako pravno veljavo v vsaki drugi državi članici kakor dokumenti, ki jih izdajo, izpolnijo in overijo organi teh držav članic.

11.   Pristojni organi zadevne države članice lahko, če je nujno, zahtevajo prevod vsebine dovoljenj ali delnih dovoljenj v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov navedene države članice.

Člen 17

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2009. V primeru, da Kazahstan pristopi k STO, ta uredba preneha veljati z dnem pristopa (6).

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

B. KOUCHNER


(1)  UL L 196, 28.7.1999, str. 3.

(2)  UL L 232, 8.9.2005, str. 64.

(3)  UL L 360, 19.12.2006, str. 1.

(4)  UL L 337, 21.12.2007, str. 2.

(5)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(6)  Datum prenehanja veljavnosti bo v Uradnem listu Evropske unije objavila Evropska komisija.


PRILOGA I

SA PLOŠČATO VALJANI IZDELKI

SA1. Kolobarji

 

7208100000

 

7208250000

 

7208260000

 

7208270000

 

7208360000

 

7208370010

 

7208370090

 

7208380010

 

7208380090

 

7208390010

 

7208390090

 

7211140010

 

7211190010

 

7219110000

 

7219121000

 

7219129000

 

7219131000

 

7219139000

 

7219141000

 

7219149000

 

7225301000

 

7225303010

 

7225309000

 

7225401510

 

7225502010

SA2. Debela pločevina

 

7208400010

 

7208512000

 

7208519100

 

7208519800

 

7208529100

 

7208521000

 

7208529900

 

7208531000

 

7211130000

SA3. Drugi ploščato valjani izdelki

 

7208400090

 

7208539000

 

7208540000

 

7208908010

 

7209150000

 

7209161000

 

7209169000

 

7209171000

 

7209179000

 

7209181000

 

7209189100

 

7209189900

 

7209250000

 

7209261000

 

7209269000

 

7209271000

 

7209279000

 

7209281000

 

7209289000

 

7209908010

 

7210110010

 

7210122010

 

7210128010

 

7210200010

 

7210300010

 

7210410010

 

7210490010

 

7210500010

 

7210610010

 

7210690010

 

7210701010

 

7210708010

 

7210903010

 

7210904010

 

7210908091

 

7211140090

 

7211190090

 

7211232010

 

7211233010

 

7211233091

 

7211238010

 

7211238091

 

7211290010

 

7211908010

 

7212101000

 

7212109011

 

7212200011

 

7212300011

 

7212402010

 

7212402091

 

7212408011

 

7212502011

 

7212503011

 

7212504011

 

7212506111

 

7212506911

 

7212509013

 

7212600011

 

7212600091

 

7219211000

 

7219219000

 

7219221000

 

7219229000

 

7219230000

 

7219240000

 

7219310000

 

7219321000

 

7219329000

 

7219331000

 

7219339000

 

7219341000

 

7219349000

 

7219351000

 

7219359000

 

7225401290

 

7225409000


PRILOGA II

Image

Image

Image

Image


PRILOGA III

Image

Image

Image

Image


PRILOGA IV

СПИСЪК НА КОМПЕТЕНТНИТЕ НАЦИОНАЛНИ ОРГАНИ

LISTA DE LAS AUTORIDADES NACIONALES COMPETENTES

SEZNAM PŘÍSLUŠNÝCH VNITROSTÁTNÍCH ORGÁNŮ

LISTE OVER KOMPETENTE NATIONALE MYNDIGHEDER

LISTE DER ZUSTÄNDIGEN BEHÖRDEN DER MITGLIEDSTAATEN

PÄDEVATE RIIKLIKE ASUTUSTE NIMEKIRI

ΔΙΕΥΘΥΝΣΕΙΣ ΤΩΝ ΑΡΧΩΝ ΕΚΔΟΣΗΣ ΑΔΕΙΩΝ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ

LIST OF THE COMPETENT NATIONAL AUTHORITIES

LISTE DES AUTORITÉS NATIONALES COMPÉTENTES

ELENCO DELLE COMPETENTI AUTORITÀ NAZIONALI

VALSTU KOMPETENTO IESTĀŽU SARAKSTS

ATSAKINGŲ NACIONALINIŲ INSTITUCIJŲ SĄRAŠAS

AZ ILLETÉKES NEMZETI HATÓSÁGOK LISTÁJA

LISTA TAL-AWTORITAJIET NAZZJONALI KOMPETENTI

LIJST VAN BEVOEGDE NATIONALE INSTANTIES

WYKAZ WŁAŚCIWYCH ORGANÓW KRAJOWYCH

LISTA DAS AUTORIDADES NACIONAIS COMPETENTES

LISTA AUTORITĂȚILOR NAȚIONALE COMPETENTE

ZOZNAM PRÍSLUŠNÝCH ŠTÁTNYCH ORGÁNOV

SEZNAM PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV

LUETTELO TOIMIVALTAISISTA KANSALLISISTA VIRANOMAISISTA

FÖRTECKNING ÖVER BEHÖRIGA NATIONELLA MYNDIGHETER

 

BELGIQUE/BELGIË

Service public fédéral de l'économie, des PME, des classes moyennes et de l'énergie

Direction générale du potentiel économique

Service des licences

Rue de Louvain 44

B-1000 Bruxelles

Fax (32-2) 277 50 63

Federale Overheidsdienst Economie, KMO,

Middenstand & Energie

Algemene Directie Economisch Potentieel

Dienst Vergunningen

Leuvenseweg 44

B-1000 Brussel

Fax (32-2) 277 50 63

 

DANMARK

Erhvervs- og Byggestyrelsen

Økonomi- og Erhvervsministeriet

Langelinie Allé 17

DK-2100 København Ø

Fax: (45) 35 46 60 01

 

DEUTSCHLAND

Bundesamt für Wirtschaft und Ausfuhrkontrolle,

(BAFA)

Frankfurter Straße 29—35

D-65760 Eschborn 1

Fax: (49) 6196 90 88 00

 

БЪЛГАРИЯ

Министерство на икономиката и енергетиката

дирекция „Регистриране, лицензиране и контрол“

ул. „Славянска“ № 8

1052 София

Факс: (359-2) 981 50 41

Fax (359-2) 980 47 10

 

ČESKÁ REPUBLIKA

Ministerstvo průmyslu a obchodu

Licenční správa

Na Františku 32

CZ-110 15 Praha 1

Fax: (420) 224 21 21 33

 

FRANCE

Ministère de l'économie, des finances et de l'industrie

Direction générale des entreprises

Sous-direction des biens de consommation

Bureau textile-importations

Le Bervil

12, rue Villiot

F-75572 Paris Cedex 12

Fax (33) 153 44 91 81

 

ITALIA

Ministero dello Sviluppo Economico

Direzione Generale per la Politica Commerciale

DIV. III

Viale America, 341

I-00144 Roma

Tel. (39) 06 59 64 24 71/59 64 22 79

Fax (39) 06 59 93 22 35/59 93 26 36

E-mail: polcom3@mincomes.it

 

EESTI

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

Harju 11

EE-15072 Tallinn

Faks: +372 631 3660

 

IRELAND

Department of Enterprise, Trade and Employment

Import/Export Licensing, Block C

Earlsfort Centre

Hatch Street

IE-Dublin 2

Fax: +353-1-631 25 62

 

ΕΛΛΑΣ

Υπουργείο Οικονομίας & Οικονομικών

Γενική Διεύθυνση Διεθνούς Οικονομικής Πολιτικής

Διεύθυνση Καθεστώτων Εισαγωγών-Εξαγωγών,

Εμπορικής Άμυνας

Κορνάρου 1

GR-105 63 Αθήνα

Φαξ (30-210) 328 60 94

 

ESPAÑA

Ministerio de Industria, Turismo y Comercio

Secretaría General de Comercio Exterior

Subdirección General de Comercio Exterior de Productos Industriales

Paseo de la Castellana 162

E-28046 Madrid

Fax: +34-91 349 38 31

 

ΚΥΠΡΟΣ

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Υπηρεσία Εμπορίου

Μονάδα Έκδοσης Αδειών Εισαγωγής/Εξαγωγής

Οδός Ανδρέα Αραούζου Αρ. 6

CY-1421 Λευκωσία

Φαξ (357) 22 37 51 20

 

LATVIJA

Latvijas Republikas Ekonomikas ministrija

Brīvības iela 55

LV-1519 Rīga

Fakss: +371-728 08 82

 

LIETUVA

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

Prekybos departamentas

Gedimino pr. 38/2

LT-01104 Vilnius

Faks. +370-5-26 23 974

 

LUXEMBOURG

Ministère de l’économie et du commerce extérieur

Office des licences

BP 113

L-2011 Luxembourg

Fax (352) 46 61 38

 

MAGYARORSZÁG

Magyar Kereskedelmi Engedélyezési Hivatal

Margit krt. 85.

HU-1024 Budapest

Fax: (36-1) 336 73 02

 

MALTA

Diviżjoni għall-Kummerċ

Servizzi Kummerċjali

Lascaris

MT-Valletta CMR02

Fax: (356) 25 69 02 99

 

NEDERLAND

Belastingdienst/Douane centrale dienst voor in- en uitvoer

Postbus 30003, Engelse Kamp 2

NL-9700 RD Groningen

Fax (31-50) 523 23 41

 

ÖSTERREICH

Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit

Außenwirtschaftsadministration

Abteilung C2/2

Stubenring 1

A-1011 Wien

Fax: (43-1) 7 11 00/83 86

 

ROMÂNIA

Ministerul pentru Întreprinderi Mici și Mijlocii, Comerț, Turism și Profesii Liberale

Direcția Generală Politici Comerciale

Str. Ion Câmpineanu, nr. 16

București, sector 1

Cod poștal 010036

Tel. (40-21) 315 00 81

Fax (40-21) 315 04 54

e-mail: clc@dce.gov.ro

 

SLOVENIJA

Ministrstvo za finance

Carinska uprava Republike Slovenije

Carinski urad Jesenice

Spodnji plavž 6C

SI-4270 Jesenice

Faks (386-4) 297 44 72

 

SLOVENSKO

Odbor obchodnej politiky

Ministerstvo hospodárstva

Mierová 19

827 15 Bratislava 212

Slovenská republika

Fax: (421-2) 48 54 31 16

 

SUOMI/FINLAND

Tullihallitus

PL 512

FI-00101 Helsinki

Faksi +358-20-492 28 52

Tullstyrelsen

PB 512

FI-00101 Helsingfors

Fax +358-20-492 28 52

 

POLSKA

Ministerstwo Gospodarki

Plac Trzech Krzyży 3/5

00-507 Warszawa

Polska

Fax: (48-22) 693 40 21/693 40 22

 

PORTUGAL

Ministério das Finanças e da Administração Pública

Direcção-Geral das Alfândegas e dos Impostos

Especiais sobre o Consumo

Rua da Alfândega, n.o 5, r/c

P-1149-006 Lisboa

Fax: (+351) 218 81 39 90

 

SVERIGE

Kommerskollegium

Box 6803

S-113 86 Stockholm

Fax (46-8) 30 67 59

 

UNITED KINGDOM

Department of Trade and Industry

Import Licensing Branch

Queensway House — West Precinct

Billingham

UK-TS23 2NF

Fax (44-1642) 36 42 69


PRILOGA V

KOLIČINSKE OMEJITVE

Izdelki

V tonah na leto

SA. Ploščati izdelki

SA1. Kolobarji

87 125

SA2. Debela pločevina

0

SA3. Drugi ploščati izdelki

117 875


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/19


UREDBA SVETA (ES) št. 1341/2008

z dne 18. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu v zvezi z nekaterimi projekti, ki ustvarjajo prihodek

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega odstavka člena 161 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ureditveni okvir za programsko obdobje 2007–2013 je bil pripravljen in dogovorjen z namenom, da se izboljša poenostavitev programiranja in upravljanja skladov, učinkovitost pomoči, ki jo omogočajo, ter subsidiarnost njihovega izvajanja.

(2)

Za obravnavo projektov, ki ustvarjajo prihodek iz člena 55 Uredbe (ES) št. 1083/2006, je bil določen bolj natančen in bolj zahteven pristop, ki temelji na izračunu najvišjih upravičenih izdatkov (3).

(3)

Izpostavljenih je bilo več težav pri izvajanju določb člena 55, med drugim nesorazmerna upravna obremenitev, zlasti za operacije, ki jih sofinancira Evropski socialni sklad, in za manjše operacije, ki jih financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) ali Kohezijski sklad.

(4)

Te težave lahko škodljivo vplivajo na upravljanje operacije, zlasti pri projektih, ki spadajo na prednostna področja Skupnosti, kot so okolje, socialna vključenost, raziskave, inovacije ali energija, ter na upravno obremenitev. Člen 55 bi bilo zato treba zato poenostaviti.

(5)

Ta poenostavitev bi se morala uporabljati pri vseh projektih, ki prejemajo pomoč iz strukturnih skladov ali Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013. Zato je treba določiti retroaktivno uporabo.

(6)

Uredbo (ES) št. 1083/2006 bi bilo zato treba spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 55 Uredbe (ES) št. 1083/2006 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5.   Odstavki 1 do 4 tega člena se uporabljajo le za operacije, ki jih sofinancira ESRR ali Kohezijski sklad, in katerih skupni stroški presegajo 1 000 000 EUR.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2006 za vse operacije, ki prejemajo pomoč iz strukturnih skladov ali Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  Privolitev z dne 16. decembra 2008 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 27. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/20


UREDBA SVETA (ES) št. 1342/2008

z dne 18. decembra 2008

o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2004

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen Uredbe Sveta (ES) št. 423/2004 z dne 26. februarja 2004 o uvedbi ukrepov za obnovitev staležev trsk (2) je zagotoviti varno obnovitev staležev trsk v Kattegatu, Severnem morju, vključno s Skagerrakom in vzhodnim Rokavskim prelivom, v vodah, zahodno od Škotske, in v Irskem morju, da bi v petih do desetih letih dosegli previdnostni obseg staleža, ki ga priporočajo znanstveniki.

(2)

V skladu z nedavnim znanstvenim mnenjem Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) zmanjšanje ulova trske zaradi skupnega vpliva celotnega dovoljenega ulova, tehničnih ukrepov in dopolnilnih predpisov za upravljanje ribolovnega napora, vključno s spremljanjem in nadzorom zaradi preprečevanja ulova in iztovarjanja trske, ulovljene z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, še zdaleč ni zadostno, da bi se smrtnost zaradi ribolova znižala na raven, ki bi omogočila obnovitev staležev trsk; poleg tega nobeden od štirih staležev trsk, ki jih zajema Uredba (ES) št. 423/2004, ne kaže očitnih znakov obnovitve, čeprav staleži v Severnem morju kažejo nekaj znakov izboljšanja.

(3)

Treba bi bilo poostriti ureditev in uvesti dolgoročni načrt, da bi lahko dosegli trajnostno izkoriščanje staležev trske na podlagi največjega trajnostnega donosa.

(4)

Glede na nedavne znanstvene prispevke, zlasti v zvezi z dolgoročnim razvojem morskih ekosistemov, ni mogoče natančno določiti zaželenih dolgoročnih ravni biomase. Zato bi bilo treba cilj dolgoročnega načrta spremeniti, da se namesto cilja, ki temelji na biomasi, uporablja cilj na podlagi smrtnosti zaradi ribolova, ki bi moral veljati tudi za dovoljene ravni ribolovnega napora.

(5)

Stalež trske v Severnem morju se deli z Norveško in se skupno upravlja. Pri ukrepih iz te uredbe bi bilo treba ustrezno upoštevati posvetovanja z Norveško v skladu s Sporazumom o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (3).

(6)

Kadar STECF ne more zagotoviti mnenja glede celotnega dovoljenega ulova zaradi pomanjkanja dovolj točnih in reprezentativnih informacij, bi bilo treba uvesti določbe za zagotovitev, da se lahko največji dovoljeni ulov dosledno določi tudi ob nepopolnih podatkih.

(7)

Da se zagotovi doseganje ciljev v zvezi s smrtnostjo zaradi ribolova, zavržki pa se čim bolj zmanjšajo, je treba tudi ribolovne možnosti v smislu ribolovnega napora določiti na ravneh, ki so v skladu z večletno strategijo. Takšne ribolovne možnosti bi bilo treba čim natančneje določiti glede na vrsto ribolovnega orodja na podlagi sedanjih ribolovnih postopkov. Treba je zagotoviti redno pregledovanje učinkovitosti sistema upravljanja in zlasti omogočiti, da se bo sistem upravljanja ribolovnega napora pregledal, ko bodo staleži trsk dosegli ravni, ki dovoljujejo izkoriščanje, ki omogoča največji trajnostni donos.

(8)

Uvesti je treba nove mehanizme, da se ribiči spodbudijo k sodelovanju v programih za izogibanje trski. Vsi tovrstni programi za izogibanje trski ali zmanjšanje zavržkov imajo boljše možnosti za uspeh, če se oblikujejo v sodelovanju z ribiško industrijo; temu primerno veljajo programi, oblikovani skupaj z državami članicami, za učinkovito sredstvo za spodbujanje trajnosti, zato bi bilo treba spodbujati njihovo pripravo. Poleg tega bi morale države članice pooblastila za dodelitev dostopa za izkoriščanje staleža trsk izvajati tako, da bi svoje zadevne ribiče spodbujale k uporabi selektivnejših ribolovnih metod, ki so manj škodljive za okolje.

(9)

Ukrepi, kot so določitev in razdelitev omejitev ulova, določitev najnižjih in previdnostnih vrednosti staležev in stopenj smrtnosti zaradi ribolova, pa tudi največjega dovoljenega ribolovnega napora za vsako skupino napora s strani države članice in izključitev določenih skupin plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v tej uredbi, so v okviru skupne ribiške politike ključnega pomena. Smotrno bi bilo, da si Svet pri teh posebnih vprašanjih pridrži pravico, da izvedbena pooblastila izvaja sam.

(10)

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje nekaterih določb te uredbe, zlasti tistih, s katerimi se prilagodijo omejitve ribolovnega napora v okviru največjega dovoljenega napora, ki ga določi Svet, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(11)

Poleg ukrepov iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (5), bi bilo treba uvesti nadzorne ukrepe, da se zagotovi skladnost z ukrepi iz te uredbe.

(12)

Določiti bi bilo treba, da bi dolgoročni načrt, uveden s to uredbo, za namene člena 21(a)(i) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (6) veljal kot načrt obnovitve v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (7) oziroma za namene člena 1(a)(iv) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 kot načrt upravljanja v smislu člena 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(13)

Uredbo (ES) št. 423/2004 bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s to uredbo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa načrt za obnovitev štirih staležev trsk z naslednjih geografskih območij:

(a)

Kattegat;

(b)

Severno morje, Skagerrak in vzhodni Rokavski preliv;

(c)

zahod Škotske;

(d)

Irsko morje.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„skupina napora“ je upravljalna enota države članice, za katero je določen največji dovoljen ribolovni napor. Določena je s skupino orodja in območjem iz Priloge I;

(b)

„združena skupina napora“ je celota skupin napora vseh držav članic, ki uporabljajo isto skupino orodja in delujejo na istem območju;

(c)

„ulov na enoto napora“ pomeni količino ulovljene trske, izraženo v živi teži na enoto ribolovnega napora, izraženega v kW na dan, v enem letu;

(d)

„ustrezne starostne skupine“ pomenijo starosti rib, in sicer 3, 4 in 5 let za trsko v Kattegatu; 2, 3 in 4 leta za trsko v Irskem morju, Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu; 2, 3, 4 in 5 let za trsko na zahodu Škotske; ali druge starostne skupine, ki jih kot primerne navede STECF.

Člen 3

Opredelitve geografskih območij

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve geografskih območij:

(a)

„Kattegat“ pomeni tisti del razdelka IIIa, kakor ga določa ICES, ki ga na severu omejuje črta od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali, na jugu pa črta od Hasenoreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(b)

„Severno morje“ pomeni podobmočje ICES IV in tisti del razdelka ICES IIIa, ki ne pripada Skagerraku in Kattegatu, ter tisti del razdelka ICES IIa, ki leži v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic;

(c)

„Skagerrak“ pomeni tisti del razdelka ICES IIIa, ki ga na zahodu omejuje črta od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes, na jugu črta od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(d)

„vzhodni Rokavski preliv“ pomeni razdelek ICES VIId;

(e)

„Irsko morje“ pomeni razdelek ICES VIIa;

(f)

„zahod Škotske“ pomeni razdelek ICES VIa in tisti del razdelka ICES Vb, ki leži v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic.

Člen 4

Izračun ribolovnega napora

V tej uredbi se ribolovni napor skupine plovil izračuna kot seštevek proizvodov v zmogljivosti, izraženi v kW, za posamezno plovilo in števila dni prisotnosti posameznega plovila na območju iz Priloge I. Dan prisotnosti na območju je katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur (ali del tega obdobja), med katerim je plovilo prisotno na geografskem območju in odsotno iz pristanišča.

Člen 5

Cilj načrta

1.   Načrt iz člena 1 zagotavlja trajnostno izkoriščanje staležev trsk na podlagi največjega trajnostnega donosa.

2.   Cilj iz odstavka 1 se doseže ob ohranjanju naslednjih smrtnosti trsk ustreznih starostnih skupin:

Stalež

Smrtnost zaradi ribolova

Trska v Kattegatu

0,4

Trska na zahodu Škotske

0,4

Trska v Irskem morju

0,4

3.   Za staleže trske v Severnem morju, Skargerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu se cilj iz odstavka 1 doseže ob ohranjanju smrtnosti zaradi ribolova trske glede na ustrezne starostne skupine iz člena 8.

POGLAVJE II

CELOTNI DOVOLJENI ULOV

Člen 6

Najnižje in previdnostne ravni

Najnižje in previdnostne ravni drstitvene biomase za vsakega od staležev trske znašajo:

Stalež

Najnižje ravni drstitvene biomase

v tonah

Previdnostne ravni drstitvene biomase

v tonah

Trska v Kattegatu

6 400

10 500

Trska v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu

70 000

150 000

Trska na zahodu Škotske

14 000

22 000

Trska v Irskem morju

6 000

10 000

Člen 7

Postopek določanja celotnega dovoljenega ulova za staleže trske v Kattegatu, na zahodu Škotske in v Irskem morju

1.   Svet vsako leto določi celotni dovoljeni ulov za naslednje leto za vsakega od staležev trsk v Kattegatu, na zahodu Škotske in v Irskem morju. Celotni dovoljeni ulov se izračuna z odbitkom naslednjih količin od celotnega odvzema trsk, ki ga je STECF napovedal kot ustreznega stopnjam smrtnosti zaradi ribolova iz odstavkov 2 in 3:

(a)

količina rib ustreza pričakovanim zavržkom trsk iz zadevnega staleža;

(b)

količino, ki ustreza drugim zadevnim virom smrtnosti trske zaradi ribolova, je treba po potrebi določiti na podlagi predloga Komisije.

2.   Celotni dovoljeni ulov na podlagi mnenja STECF izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

če je velikost staleža 1. januarja v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova po napovedi STECF pod najnižjo ravnijo drstitvene biomase iz člena 6, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 25 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu;

(b)

če je velikost staleža 1. januarja v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova po napovedi STECF pod previdnostno ravnijo drstitvene biomase iz člena 6 in nad najnižjo ravnijo drstitvene biomase iz člena 6 ali ji je enaka, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 15 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu; in

(c)

če je velikost staleža 1. januarja v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova po napovedi STECF nad previdnostno ravnijo drstitvene biomase iz člena 6 ali ji je enaka, se stopnja smrtnosti zaradi ribolova zmanjša za 10 % v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova v primerjavi s stopnjo smrtnosti zaradi ribolova v predhodnem letu.

3.   Če bi uporaba odstavka 2(b) in (c) na podlagi mnenja STECF zagotovila nižjo stopnjo smrtnosti zaradi ribolova od stopnje smrtnosti zaradi ribolova iz člena 5(2), Svet določi celotni dovoljeni ulov na ravni, ki zagotavlja stopnjo smrtnosti zaradi ribolova, ki je tam določena.

4.   V mnenju v skladu z odstavkoma 2 in 3 STECF domneva, da se je ribolov staleža izvajal v letu pred letom uporabe celotnega dovoljenega ulova, pri čemer je prilagoditev smrtnosti zaradi ribolova enaka zmanjšanju največjega dovoljenega ribolovnega napora, ki velja za to leto.

5.   Ne glede na odstavek 2(a), (b) in (c) ter odstavek 3 Svet ne določi celotnega dovoljenega ulova na ravni, ki je za več kot 20 % nižja ali višja od celotnega dovoljenega ulova, določenega v predhodnem letu.

Člen 8

Postopek določanja celotnega dovoljenega ulova za staleže trske v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu

1.   Svet vsako leto določi celotni dovoljeni ulov za staleže trske v Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu. Celotni dovoljeni ulov se izračuna po pravilih znižanja iz člena 7(1)(a) in (b).

2.   Celotni dovoljeni ulov se na začetku izračuna v skladu z odstavkoma 3 in 5. Od leta, ko je celotni dovoljeni ulov zaradi uporabe odstavkov 3 in 5 nižji od celotnega dovoljenega ulova zaradi uporabe odstavkov 4 in 5, se celotni dovoljeni ulov izračuna v skladu z navedenimi odstavki.

3.   Celotni dovoljeni ulov na začetku ne presega stopnje smrtnosti zaradi ribolova, ki predstavlja delež glede na napoved smrtnosti zaradi ribolova za ustrezne starostne skupine v letu 2008: 75 % za celotni dovoljeni ulov v letu 2009, 65 % za celotni dovoljeni ulov v letu 2010, v naslednjih letih sledi postopno znižanje za 10 %.

4.   Če je nato velikost staleža 1. januarja v letu pred letom uporabe celotnega dovoljenega ulova:

(a)

nad previdnostno ravnijo drstitvene biomase, celotni dovoljeni ulov ustreza smrtnosti zaradi ribištva v višini 0,4 za ustrezne starostne skupine;

(b)

med najnižjo ravnijo drstitvene biomase in previdnostno ravnijo drstitvene biomase celotni dovoljeni ulov ne presega ravni, ki ustreza stopnji smrtnosti zaradi ribištva za ustrezne starostne skupine po naslednji formuli:

0,4 – (0,2* previdnostna raven drstitvene biomase – drstitvena biomasa)/(previdnostna raven drstitvene biomase – najnižja raven drstitvene biomase)).

(c)

enaka najnižji ravni drstitvene biomase ali je pod njo, celotni dovoljeni ulov ne presega ravni, ki ustreza stopnji smrtnosti zaradi ribištva v višini 0,2 za ustrezne starostne skupine.

5.   Ne glede na odstavka 3 in 4 Svet za leto 2010 in naslednja leta ne določi celotnega dovoljenega ulova na ravni, ki je za več kot 20 % nižja ali višja od celotnega dovoljenega ulova, določenega v predhodnem letu.

6.   Če se je stalež trske iz odstavka 1 tri zaporedna leta tako izkoristil, da je stopnja smrtnosti zaradi ribolova skoraj 0,4, Komisija oceni uporabo tega člena in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za njegovo spremembo, da bi zagotovila izkoriščenje na ravni največjega trajnostnega donosa.

Člen 9

Postopek določanja celotnega dovoljenega ulova ob nepopolnih podatkih

Kadar zaradi pomanjkanja dovolj točnih in reprezentativnih informacij STECF ne more zagotoviti mnenja, ki bi Svetu omogočil, da določi celotni dovoljeni ulov v skladu s členom 7 ali 8, se Svet odloči:

(a)

kadar STECF meni, da je treba ulov trsk zmanjšati na najnižjo možno raven, se celotni dovoljeni ulov določi v skladu s 25-odstotnim znižanjem v primerjavi s celotnim dovoljenim ulovom v prejšnjem letu;

(b)

v vseh drugih primerih se celotni dovoljeni ulov določi v skladu s 15-odstotnim znižanjem v primerjavi s celotnim dovoljenim ulovom v prejšnjem letu, razen če STECF ne meni drugače.

Člen 10

Prilagoditev ukrepov

1.   Kadar se doseže ciljna stopnja smrtnosti zaradi ribolova iz člena 5(2), ali če STECF meni, da ciljne stopnje smrtnosti zaradi ribolova iz člena 5(2), najnižje in previdnostne ravni drstitvene biomase iz člena 6 ali stopnje smrtnosti zaradi ribolova iz člena 7(2) niso več primerne za ohranjanje majhnega tveganja za izčrpavanje staleža in največjega trajnostnega donosa, Svet odloči o novih vrednostih za te ravni.

2.   Če STECF meni, da se kateri od staležev trsk ne obnavlja uspešno, mora Svet sprejeti odločitev, s katero:

(a)

določi celotni dovoljeni ulov za zadevni stalež na ravni, ki je nižja od ravni iz členov 7, 8 in 9;

(b)

določi največji dovoljeni ribolovni napor na ravni, ki je nižja od ravni iz člena 12;

(c)

ustrezno določi s tem povezane pogoje.

POGLAVJE III

OMEJITEV RIBOLOVNEGA NAPORA

Člen 11

Ureditev ribolovnega napora

1.   Celotni dovoljeni ulov iz členov 7, 8 in 9 se dopolni z ureditvijo ribolovnega napora, pri čemer se možnosti ribolova v smislu ribolovnega napora državam članicam dodelijo vsako leto.

2.   Svet lahko na predlog Komisije in na podlagi informacij, ki so jih zagotovile države članice in mnenja STECF iz odstavka 3 določene skupine plovil izključi iz uporabe ureditve ribolovnega napora, če:

(a)

ima STECF na voljo ustrezne podatke o ulovu trsk in zavržkih, da lahko oceni stopnjo ulova trsk za vsako zadevno skupino plovil;

(b)

stopnja ulova trsk, kot jo oceni STECF, ne presega 1,5 % celotnega ulova za vsako zadevno skupino plovil; in

(c)

bi vključitev teh skupin plovil v ureditev ribolovnega napora predstavljala upravno breme, nesorazmerno njihovemu celotnemu vplivu na staleže trsk.

Če STECF ne more oceniti, ali so ti pogoji še naprej izpolnjeni, Svet v ureditev ribolovnega napora vključi vse zadevne skupine plovil.

3.   Države članice Komisiji in STECF vsako leto zagotovijo ustrezne informacije, na podlagi katerih se ugotovi, da so navedeni pogoji še vedno izpolnjeni v skladu s podrobnimi pravili, ki jih mora sprejeti Komisija.

Člen 12

Dodelitve ribolovnega napora

1.   Vsako leto Svet odloči o največjem dovoljenem naporu za vsako skupino napora države članice.

2.   Največji dovoljeni ribolovni napor se izračuna na podlagi osnove, ki se določi na naslednji način:

(a)

za prvo leto uporabe te uredbe se osnova določi za vsako skupino napora kot povprečni napor v kW na dan, porabljenih v obdobjih 2004–2006 ali 2005–2007, kakor želi zadevna država članica, na podlagi mnenja STECF;

(b)

za naslednja leta uporabe te uredbe je osnova enaka največjemu dovoljenemu ribolovnemu naporu iz prejšnjega leta.

3.   Skupine napora, za katere velja letna prilagoditev največjega dovoljenega ribolovnega napora, se določijo na naslednji način:

(a)

ulov trske, ki ga opravijo plovila posamezne skupine napora, se oceni na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice v skladu s členi 18, 19 in 20 Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (8);

(b)

za vsako od območij iz Priloge I se pripravi seznam združenih skupin napora in njihovega ulova trske, vključno z zavržkom. Seznam se uredi glede na ulov trske v posamezni skupini napora, in sicer v naraščajočem vrstnem redu;

(c)

skupni ulovi trske s seznamov, pripravljenih v skladu s točko (b), se izračunajo na naslednji način: za posamezno združeno skupino napora se izračuna seštevek ulova trske te skupine napora in ulova trske vseh združenih skupin napora iz predhodnih vnosov s seznama;

(d)

skupni ulovi, izračunani v skladu s točko (c), se izračunajo kot odstotek celotnega ulova trske vseh združenih skupin napora na istem območju.

4.   V primeru združenih skupin napora, katerih odstotni skupni ulov, izračunan v skladu z odstavkom 3(b), je enak ali presega 20 %, se uporablja letna prilagoditev za zadevne skupine napora. Najvišji dovoljeni ribolovni napor zadevnih skupin se izračuna na naslednji način:

(a)

kadar se uporablja člen 7 ali 8, se na osnovo uporabi enaka odstotna prilagoditev, kakor je določeno v navedenih členih za smrtnost zaradi ribolova;

(b)

kadar se uporablja člen 9, se na osnovo uporabi enaka odstotna prilagoditev ribolovnega napora, kot je znižanje celotnega dovoljenega ulova.

5.   Za skupine napora, ki niso navedene v odstavku 4, se največji dovoljeni ribolovni napor ohrani na ravni osnove.

Člen 13

Dodelitev dodatnega ribolovnega napora za ribolov z zelo selektivnim orodjem in ribolovna potovanja, ki se izogibajo ulovu trske

1.   Države članice lahko zvišajo največji dovoljeni ribolovni napor skupin napora, katerih napor je bil prilagojen v skladu s členom 12(4), in v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 7.

2.   Največji dovoljeni napor se lahko poveča v skupinah napora, v katerih ribolovna aktivnost enega ali več plovil:

(a)

poteka z edinim reguliranim orodjem na krovu, s katerim je na podlagi znanstvene raziskave, ki jo je ocenil STECF, zaradi tehničnih lastnosti tega orodja v ulovu vedno manj kot 1 % trsk (zelo selektivno orodje);

(b)

s katerim je v sestavi ulova manj kot 5 % trsk pri vsakem ribolovnem potovanju (ribolovna potovanja, ki se izogibajo ulovu trske);

(c)

poteka v skladu z načrtom za izogibanje ulovu trske ali zmanjšanje zavržkov, ki pri sodelujočih plovilih zmanjšuje smrtnost trsk zaradi ribolova za vsaj toliko kot prilagoditev napora iz člena 12(4), ali

(d)

poteka na območju zahoda Škotske do območja, zahodno od črte, ki se določi tako, da se loksodromi zaporedno povežejo s koordinatnimi točkami iz Priloge IV, ki se izračunajo v skladu s koordinatnim sistemom WGS84, pod pogojem, da so sodelujoča plovila opremljena s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (VMS).

3.   Plovila iz odstavka 2 se pogosteje opazujejo, zlasti glede:

(a)

izključne rabe zelo selektivnega orodja na zadevnih ribolovnih potovanjih, v skladu z odstavkom 2(a);

(b)

količine zavržka v skladu z odstavkom 2(b);

(c)

zmanjšanja smrtnosti zaradi ribolova v skladu z odstavkom 2(c);

(d)

količine ulova in zavržkov zahodno od črte iz odstavka 2(d);

ter pod pogojem, da bo zagotovljeno redno sporočanje podatkov v zvezi s spoštovanjem posebnih pogojev iz navedenih točk državi članici.

4.   Povečanje ribolovnega napora na podlagi tega člena se izračuna za vsako plovilo iz zadevnih skupin napora, ki deluje pod posebnimi pogoji iz odstavka 2(a), (b), (c) in (d), in ne sme preseči količine, ki je potrebna za izravnavo prilagoditve napora iz člena 12(4) za orodje, ki se uporablja pri teh aktivnostih.

5.   O vsakem povečanju dodelitve ribolovnega napora, za katerega so odgovorne države članice, se do 30. aprila v letu, v katerem se bo izvedla izravnava prilagoditve napora, obvesti Komisija. V obvestilu so navedene podrobnosti o plovilih, ki delujejo pod posebnimi pogoji iz odstavka 2(a), (b), (c) in (d), ribolovni napor posameznih skupin napora, ki ga država članica predvideva za zadevna plovila za to leto, in pogoji za spremljanje napora plovil, vključno z ureditvijo nadzora.

6.   Države članice najpozneje do 1. marca vsakega leta obvestijo Komisijo o ribolovnem naporu, uporabljenem v okviru ribolovnih dejavnosti preteklega leta.

7.   Komisija zaprosi STECF, da vsako leti opravi primerjavo med zmanjšanjem smrtnosti trsk zaradi uporabe odstavka 2(c) in pričakovanim zmanjšanjem zaradi prilagoditve napora iz člena 12(4). Komisija lahko na podlagi tega mnenja predlaga prilagoditve napora, ki se naslednje leto lahko uporabljajo za ustrezno skupino orodja.

Člen 14

Obveznosti države članice

1.   Vsaka država članica za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, odloči o metodi dodelitve največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom ali skupini plovil na podlagi vrste meril, ki zajemajo na primer:

(a)

spodbujanje dobrih ribolovnih praks, vključno z izboljšanjem zbiranja podatkov ter zmanjšanjem zavržkov in vpliva na mlade ribe;

(b)

sodelovanje v zadružnih programih, da se prepreči nepotreben prilov trsk;

(c)

majhen vpliv na okolje, vključno s porabo goriva in emisijami toplogrednih plinov;

(d)

sorazmernost pri dodeljevanju možnosti za ribolov v smislu ribolovne kvote.

2.   Vsaka država članica za vsako od območij iz Priloge I te uredbe izda posebna ribolovna dovoljenja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami (9) za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju, pri tem pa uporabljajo orodje, ki sodi v eno od skupin orodij iz Priloge I k tej uredbi.

3.   Za vsako območje iz Priloge I skupna zmogljivost – izražena v kW – plovil, ki imajo posebna ribolovna dovoljenja, izdana v skladu z odstavkom 2, ni večja od največje zmogljivosti plovil, ki so bila dejavna leta 2006 ali 2007 ter so uporabljala regulirano orodje in lovila ribe na zadevnem geografskem območju.

4.   Vsaka država članica določi in vodi seznam plovil, ki imajo posebno dovoljenje iz odstavka 2, ter ga da na voljo Komisiji in drugim državam članicam na svoji uradni spletni strani.

Člen 15

Ureditev ribolovnega napora

Države članice spremljajo zmogljivost in dejavnost svojega ladjevja po skupinah napora ter sprejmejo ustrezne ukrepe, ko se približujejo največjemu dovoljenemu ribolovnemu naporu, določenemu v skladu s členom 12, da zagotovijo, da napor ne bo presegel določenih omejitev.

Člen 16

Izmenjava največjega dovoljenega ribolovnega napora med državami članicami in obnovitev napora

1.   Največji dovoljeni ribolovni napor, določen v skladu s členom 11, lahko zadevne države članice prilagodijo ob upoštevanju:

(a)

izmenjav kvot, opravljenih v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002; in

(b)

ponovne dodelitve in/ali znižanja v skladu s členom 23(4) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ter členov 21(4), 23(1) in 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

2.   Največji dovoljeni ribolovni napor, določen v skladu s členom 12, lahko prilagodi država članica, ki se odpove izmenjavanju kvot na katerem koli območju iz člena 3, če je ta država članica te izmenjave do sedaj opravljala med referenčnim obdobjem, ki se uporabi za določitev osnove, kakor je navedeno v členu 12(2), in če mora za uporabo pridobljenih kvot izvesti dodaten napor v eni od zadevnih skupin napora. Obnovitev napora poteka ob zmanjšanju celotnega dovoljenega napora države članice, ki vrača kvoto državi članici, ki jo prevzame, s tem pa se njenim skupinam napora zmanjšajo kvote, ki so na voljo za ribolov, razen če država članica, ki vrača kvoto, ne uporabi ustreznega napora za določitev omenjenih osnov.

3.   Ne glede na člen 17(2) lahko države članice v letu 2009 spremenijo svoje dodelitve ribolovnega napora s prenosom ribolovnega napora in zmogljivosti med posameznimi geografskimi območji iz člena 3, če ta prenos vključuje ribolovne dejavnosti iz člena 13(2)(a) in (b). Tovrstni prenosi se priglasijo Komisiji. Največji dovoljeni ribolovni napor iz člena 12(2)(a) se ustrezno spremeni.

Člen 17

Izmenjava največjega dovoljenega ribolovnega napora med skupinami napora

1.   Država članica lahko spremeni dodelitve napora, in sicer tako da prenese ribolovne zmogljivosti med skupinami napora pod pogoji iz odstavkov 2 do 5.

2.   Prenos je dovoljen med skupinami orodja, vendar ne med geografskimi območji, pod pogojem, da zadevna država članica Komisiji sporoči podatke o ulovu na enoto napora (CPUE) njene skupine orodja dajalke in prejemnice v povprečnih vrednostih preteklih treh let.

3.   Če je ulov na enoto napora skupine orodja dajalke večji od ulova na enoto napora skupine orodja prejemnice, se prenos načeloma opravi na osnovi 1 kW na dan za 1 kW na dan.

4.   Če je ulov na enoto napora skupine orodja dajalke manjši od ulova na enoto napora skupine orodja prejemnice, država članica uporabi korekcijski faktor za količino napora v skupini orodja prejemnice, da se vzpostavi ravnotežje z večjim ulovom na enoto napora slednje.

5.   Komisija zaprosi STECF, da razvije standardne korekcijske faktorje, ki bi jih lahko uporabili za lažji prenos napora med skupinami orodij z različnim ulovom na enoto napora.

POGLAVJE IV

SPREMLJANJE, INŠPEKCIJA IN NADZOR

Člen 18

Povezava z Uredbo (EGS) št. 2847/93

Nadzorni ukrepi iz tega poglavja veljajo poleg ukrepov, predpisanih v Uredbi (EGS) št. 2847/93.

Člen 19

Preverjanje ladijskega dnevnika

1.   Pri plovilih, opremljenih s sistemom VMS, države članice na podlagi podatkov VMS preverijo, ali informacije, ki jih prejmejo nadzorni ribiški centri (FMC), ustrezajo dejavnostim, zabeleženim v ladijskem dnevniku. Takšno navzkrižno preverjanje se zabeleži v računalniško berljivi obliki in se hrani tri leta.

2.   Vsaka država članica ima in na svoji uradni spletni strani objavi kontaktne podatke za predložitev ladijskih dnevnikov in deklaracij o iztovarjanju.

Člen 20

Tehtanje prvič iztovorjenih trsk

1.   Kapitan ribiškega plovila zagotovi, da se vsaka količina trske, večja od 300 kg, ulovljene na območjih iz člena 3 in iztovorjene v pristanišču Skupnosti, stehta na krovu ali v pristanišču iztovarjanja pred prodajo ali prevozom. Tehtnico, ki se uporablja za tehtanje, odobrijo pristojni nacionalni organi. Teža, ugotovljena pri tehtanju, se uporabi za deklaracijo iz člena 8 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

2.   Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 dovolijo, da tehtanje trsk poteka na dražbi rib na ozemlju države članice, če je iztovarjanje potekalo ob fizični inšpekciji ter če so bile ribe pred prevozom neposredno na dražbo rib zapečatene in pred tehtanjem niso bile odpečatene. Na prevoznem dokumentu so navedene podrobnosti inšpekcije ob iztovarjanju.

Člen 21

Referenčna merila za inšpekcijske preglede

Vsaka država članica s plovili, za katera velja ta uredba, določi posebna referenčna merila za inšpekcijske preglede. Takšna merila se redno pregledujejo, potem ko se opravi analiza doseženih rezultatov. Referenčna merila za inšpekcijske preglede se oblikujejo postopoma, dokler se ne določijo ciljna referenčna merila, opredeljena v Prilogi II.

Člen 22

Prepoved pretovarjanja

Na geografskih območjih iz člena 3 je prepovedano pretovarjanje trsk na morju.

Člen 23

Akcijski programi za nacionalni nadzor

1.   Države članice s plovili, za katera velja ta uredba, opredelijo akcijski program za nacionalni nadzor v skladu s Prilogo III.

2.   Države članice s plovili, za katera velja ta uredba, vsako leto pred 31. januarjem na svoji uradni spletni strani Komisiji in drugim državam članicam, ki jih zadeva ta uredba, dajo na voljo akcijske programe za nacionalni nadzor, skupaj s časovnim načrtom za njihovo izvedbo.

3.   Komisija najmanj enkrat na leto skliče sestanek Odbora za ribištvo in ribogojstvo, da oceni skladnost z akcijskimi programi za nacionalni nadzor nad staleži trsk, za katere velja ta uredba, in ovrednoti njihove rezultate.

Člen 24

Predhodno obvestilo

1.   Kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali njegov/njen predstavnik pred kakršnim koli vstopom plovila, ki ima na krovu več kot eno tono trsk, v pristanišče ali kakršnim koli mestom iztovarjanja v državi članici, vsaj štiri ure pred takšnim vstopom obvesti pristojne organe te države članice o:

(a)

imenu pristanišča ali mestu iztovarjanja;

(b)

predvidenem času prihoda v to pristanišče ali na mesto iztovarjanja;

(c)

količinah v kg žive mase za vse vrste, od katerih se na krovu hrani več kot 50 kg.

2.   Pristojni organi države članice, kjer nameravajo iztovoriti več kot eno tono trsk, lahko zahtevajo, da se iztovarjanje ulova, ki je na krovu, ne začne, dokler ga ti organi ne odobrijo.

3.   Kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali njegov/njen predstavnik, ki bi rad pretovoril ali iztovoril na morju kakršno koli količino, ki je na krovu, ali ki bi rad pristal v pristanišču ali mestu iztovarjanja v tretji državi, sporoči vsaj 24 ur pred pretovarjanjem ali iztovarjanjem na morju ali pristankom v tretji državi pristojnim organom države članice zastave podatke iz odstavka 1.

Člen 25

Določena pristanišča

1.   Kadar nameravajo z ribiškega plovila Skupnosti iztovoriti več kot dve toni trsk v Skupnosti, kapitan plovila zagotovi, da se takšno iztovarjanje opravi samo v določenih pristaniščih.

2.   Vsaka država članica določi pristanišča, kjer se opravlja iztovarjanje več kot dveh ton trsk.

3.   Vsaka država članica na javnem spletnem mestu omogoči dostop do seznama določenih pristanišč ter postopkov pregledovanja in nadzora za ta pristanišča, vključno s pogoji za beleženje in poročanje o količinah trsk ob vsakem iztovarjanju.

Komisija posreduje te podatke vsem državam članicam.

Člen 26

Dovoljena meja odstopanja pri oceni količin, zabeleženih v ladijskem dnevniku

Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (10) znaša dovoljena meja odstopanja pri oceni količin v kilogramih trsk na krovu 8 % od tiste količine, ki je zabeležena v ladijskem dnevniku.

Člen 27

Ločeno shranjevanje trsk

Ribiškim plovilom Skupnosti je prepovedano hraniti na krovu kakršno koli količino trsk, pomešanih z drugimi vrstami morskih organizmov, v kakršnem koli zabojniku. Zabojniki s trskami so zloženi v podpalubju, tako da so ločeni od drugih zabojnikov.

Člen 28

Prevoz trsk

1.   Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se kakršna koli količina trsk, ulovljenih v katerem koli od geografskih območij, določenih v členu 3, ki se prvič iztovorijo v tej državi članici, stehta v prisotnosti nadzornikov, preden jih iz pristanišča prvega iztovarjanja prepeljejo drugam. V primeru trsk, ki se prvič iztovorijo v določenem pristanišču v skladu s členom 24, se v prisotnosti nadzornikov, ki jih pooblastijo države članice, stehtajo reprezentativni vzorci, ki predstavljajo vsaj 20 % iztovorjenih količin, preden so prvič na voljo za prodajo in prodani. V ta namen pošljejo države članice Komisiji v roku enega meseca od dne začetka veljavnosti te uredbe podatke o režimu vzorčenja, ki se bo uporabljal.

2.   Z odstopanjem od pogojev iz člena 13 Uredbe (EGS) št. 2847/93 spremlja vse količine trsk, ki so večje od 50 kg in se prepeljejo na kraj, ki ni kraj prvega iztovarjanja ali uvoza, kopija ene od izjav, predvidenih v členu 8(1) navedene uredbe, ki se nanaša na prepeljane količine trsk. Izjema, predvidena v členu 13(4)(b) navedene uredbe, se ne uporablja.

Člen 29

Poseben program nadzora

Z odstopanjem od člena 34c(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko posebni programi nadzora za zadevne staleže trsk trajajo več kot dve leti od začetka njihove veljavnosti.

POGLAVJE V

SPREJEMANJE ODLOČITEV IN KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Postopek odločanja

Kadar je s to uredbo predvideno, da mora Svet sprejeti odločitev, ta odloča s kvalificirano večino na podlagi predloga Komisije.

Člen 31

Spremembe Priloge I

Komisija lahko na podlagi mnenja STECF spremeni Prilogo I k tej uredbi v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in na podlagi naslednjih načel:

(a)

skupine napora se določijo čim bolj homogeno, pri čemer se upoštevajo ujeti biološki staleži, velikost ujetih rib, kot ciljni ulov ali prilov, in vplivi ribolovnih dejavnosti, povezanih s skupinami napora, na okolje;

(b)

število in velikost skupin napora morata biti stroškovno učinkovita v smislu bremena upravljanja, povezanega s potrebami po ohranjanju.

Člen 32

Podrobna pravila

Podrobna pravila za uporabo členov 11(3), 14, 17 in 18 te uredbe se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 33

Pomoč iz Evropskega sklada za ribištvo

1.   Za namene člena 21(a)(i) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 velja večletni načrt za načrt obnovitve v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 2371/2002 za vse štiri staleže trsk iz člena 1 in za tista leta, ko je stalež pod ustrezno previdnostno ravnijo drstitvene biomase iz člena 6.

2.   Za namene člena 21(a)(iv) Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 velja dolgoročni načrt za načrt upravljanja v smislu člena 6 Uredbe (ES) št. 2371/2002 za vse štiri staleže trsk iz člena 1 in za leta, ki niso leta iz odstavka 1.

Člen 34

Pregled

Komisija na podlagi mnenja STECF in po posvetovanju z ustreznim regionalnim svetovalnim svetom najpozneje tretje leto uporabe te uredbe in zatem vsako tretje zaporedno leto uporabe te uredbe oceni vpliv upravljalnih ukrepov na zadevne staleže trsk in ribolov teh staležev ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za spremembo te uredbe.

Člen 35

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 423/2004 se razveljavi.

Člen 36

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 2008

Za Svet

Predsednik

M. BARNIER


(1)  Mnenje z dne 21. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 70, 9.3.2004, str. 8.

(3)  UL L 226, 29.8.1980, str. 48.

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(5)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(6)  UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

(7)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(8)  UL L 60, 5.2.2008, str. 1.

(9)  UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

(10)  UL L 276, 10.10.1983, str. 1.


PRILOGA I

Skupine napora se določijo glede na eno od skupin orodij iz točke 1 in eno od geografskih območij iz točke 2.

1.   Skupine orodja

(a)

Pridnene vlečne mreže in potegalke (OTB, OTT, PTB, SDN, SSC, SPR) z mrežnim očesom:

 

TR1 enakim 100 mm ali širšim,

 

TR2 enakim 70 mm ali širšim, vendar ožjim od 100 mm,

 

TR3 enakim 16 mm ali širšim, vendar ožjim od 32 mm;

(b)

Vlečne mreže z gredjo (TBB) z mrežnim očesom:

 

BT1 enakim 120 mm ali širšim,

 

BT2 enakim 80 mm ali širšim, vendar ožjim od 120 mm;

(c)

Zabodne mreže, zapletne mreže (GN);

(d)

Trislojne mreže (GT);

(e)

Parangali (LL).

2.   Razvrščanje geografskih območij:

V tej prilogi se uporabljajo naslednje geografske razvrstitve:

(a)

Kattegat;

(b)

(i)

Skagerrak;

(ii)

tisti del območja ICES IIIa, ki ga ne zajemata Skagerrak in Kattegat;

območje ICES IV in vode ES območja ICES IIa;

(iii)

območje ICES VIId;

(c)

območje ICES VIIa;

(d)

območje ICES VIa.


PRILOGA II

POSEBNA REFERENČNA MERILA ZA INŠPEKCIJSKE PREGLEDE

Cilj

1.

Vsaka država članica določi posebna referenčna merila za inšpekcijske preglede v skladu s to prilogo.

Strategija

2.

Inšpekcija in nadzor nad ribolovnimi dejavnostmi sta usmerjena na plovila, ki bodo verjetno lovila trsko. Kot dopolnilni navzkrižni mehanizem za preskus učinkovitosti inšpekcije in nadzora se uporabijo naključni inšpekcijski pregledi prevoza in trženja trske.

Prednostne naloge

3.

Za različne vrste orodja veljajo različne prednostne stopnje glede na to, koliko je ladjevje prizadeto zaradi omejitev ribolovnih možnosti. Zato vsaka država članica določi posebne prednostne naloge.

Ciljna referenčna merila

4.

Države članice najpozneje en mesec od začetka veljavnosti te uredbe začnejo izvajati razporede inšpekcijskih pregledov, da bi dosegle navedene cilje.

Države članice navedejo in opišejo, katera strategija vzorčenja bo uporabljena.

Komisija lahko ima na zahtevo dostop do programa vzorčenja, ki ga uporablja država članica.

(a)

Raven inšpekcijskih pregledov v pristaniščih

Točnost, ki jo je treba doseči, mora biti najmanj enakovredna ravni, pridobljeni z enostavno naključno metodo vzorčenja, pri kateri inšpekcijski pregledi zajemajo 20 % vseh iztovorov trske v državi članici.

(b)

Raven inšpekcijskih pregledov trženja

Pregleda se 5 % količin trske, ki so na voljo za prodajo na dražbi.

(c)

Raven inšpekcijskih pregledov na morju

Prilagodljivo referenčno merilo: določi se po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju. Referenčna merila za inšpekcijske preglede na morju se izrazijo kot število obhodnih dni na morju na območjih upravljanja trske, po možnosti skupaj s posebnim referenčnim merilom za obhodne dni na posameznih območjih.

(d)

Raven zračnega nadzora

Prilagodljivo referenčno merilo: določi se po podrobni analizi ribolovnih dejavnosti na vsakem območju ob upoštevanju virov, ki jih ima na voljo država članica.


PRILOGA III

VSEBINA AKCIJSKIH PROGRAMOV ZA NACIONALNI NADZOR

V akcijskih programih za nacionalni nadzor je med drugim določeno naslednje:

1.   Sredstva nadzora

Človeški viri

(a)

Število inšpektorjev na kopnem in na morju ter obdobja in območja njihove napotitve.

Tehnični viri

(b)

Število patruljnih čolnov in letal ter obdobja in območja njihove napotitve.

Finančna sredstva

(c)

Dodeljena proračunska sredstva za napotitve človeških virov ter patruljnih čolnov in letal.

2.   Elektronsko zapisovanje in sporočanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi

Opis sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti s členi 19, 23, 24 in 25.

3.   Določitev pristanišč

Po potrebi seznam pristanišč, določenih za iztovarjanje trske v skladu s členom 25.

4.   Obvestilo pred iztovarjanjem

Opis sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti s členom 24.

5.   Nadzor nad iztovori

Opis zmogljivosti in/ali sistemov, ki se izvajajo za zagotovitev skladnosti z določbami členov 19, 20, 21 in 28.

6.   Postopki inšpekcijskih pregledov

V akcijskih programih za nacionalni nadzor so določeni postopki, ki se uporabljajo:

(a)

ob izvajanju inšpekcijskih pregledov na morju in na kopnem;

(b)

za komunikacijo s pristojnimi organi, ki jih druge države članice določijo kot pristojne za akcijski program za nacionalni nadzor nad trsko;

(c)

za skupni nadzor in izmenjavo inšpektorjev, vključno z navedbo pristojnosti in pooblastil inšpektorjev, ki delujejo v vodah drugih držav članic.


PRILOGA IV

Črta iz člena 13(2)(d)

Črta iz člena 13(2)(d) se določi tako, da se loksodromi zaporedno povežejo z naslednjimi koordinatnimi točkami na podlagi koordinatnega sistema WGS84:

 

54 o30′S, 10 o35′Z

 

55 o20′S, 9 o50′Z

 

55 o30′S, 9 o20′Z

 

56 o40′S, 8 o55′Z

 

57 o0′S, 9 o0′Z

 

57 o20′S, 9 o20′Z

 

57 o50′S, 9 o20′Z

 

58 o10′S, 9 o0′Z

 

58 o40′S, 7 o40′Z

 

59 o0′S, 7 o30′Z

 

59 o20′S, 6 o30′Z

 

59 o40′S, 6 o5′Z

 

59 o40′S, 5 o30′Z

 

60 o0′S, 4 o50′Z

 

60 o15′S, 4 o0′Z.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/34


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1343/2008

z dne 23. decembra 2008

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 24. decembra 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

CR

110,3

MA

71,6

TR

99,2

ZZ

93,7

0707 00 05

JO

167,2

MA

69,8

TR

134,4

ZZ

123,8

0709 90 70

MA

140,8

TR

110,0

ZZ

125,4

0805 10 20

AR

13,6

BR

44,6

EG

51,8

MA

70,1

TR

83,0

UY

30,6

ZA

57,3

ZW

31,4

ZZ

47,8

0805 20 10

MA

74,9

TR

64,0

ZZ

69,5

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

50,3

IL

66,4

MA

78,8

TR

63,9

ZZ

64,9

0805 50 10

MA

64,0

TR

52,1

ZZ

58,1

0808 10 80

CA

79,3

CN

75,1

MK

37,6

US

93,0

ZA

118,0

ZZ

80,6

0808 20 50

CN

73,2

TR

35,0

US

121,1

ZZ

76,4


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/36


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1344/2008

z dne 23. decembra 2008

o objavi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila iz Uredbe (EGS) št. 3846/87 za leto 2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EGS) št. 3846/87 z dne 17. decembra 1987 o vzpostavitvi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila (2) in zlasti četrtega odstavka člena 3 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Treba je objaviti celotno nomenklaturo za nadomestila v veljavi 1. januarja 2009, kakor izhaja iz uredbenih določb za izvozne dogovore za kmetijske proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 3846/87 se spremeni:

1.

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.

Priloga II se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 366, 24.12.1987, str. 1.


PRILOGA I

„PRILOGA I

NOMENKLATURA KMETIJSKIH PROIZVODOV ZA IZVOZNA NADOMESTILA

1.   Žita in pšenična ali ržena moka, drobljenci ali zdrob

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

1001

Pšenica in soržica:

 

1001 10 00

– Trda pšenica:

 

– – semenska

1001 10 00 9200

– – druga

1001 10 00 9400

ex 1001 90

– Drugo:

 

– – druga pira, navadna pšenica in soržica:

 

1001 90 91

– – – navadna pšenica in soržica, semenska

1001 90 91 9000

1001 90 99

– – – drugo

1001 90 99 9000

1002 00 00

1002 00 00 9000

1003 00

Ječmen:

 

1003 00 10

– semenski

1003 00 10 9000

1003 00 90

– drug

1003 00 90 9000

1004 00 00

Oves:

 

– semenski

1004 00 00 9200

– drug

1004 00 00 9400

1005

Koruza:

 

ex 1005 10

– semenska:

 

1005 10 90

– – druga

1005 10 90 9000

1005 90 00

– Druga

1005 90 00 9000

1007 00

Sirek v zrnu:

 

1007 00 90

– Drugo

1007 00 90 9000

ex 1008

Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita:

 

1008 20 00

– Proso

1008 20 00 9000

1101 00

Pšenična moka ali moka iz soržice:

 

– Pšenična moka:

 

1101 00 11

– – iz trde pšenice

1101 00 11 9000

1101 00 15

– – iz navadne pšenice in pire:

 

– – – z vsebnostjo pepela od 0 do 600 mg/100 g

1101 00 15 9100

– – – z vsebnostjo pepela od 601 do 900 mg/100 g

1101 00 15 9130

– – – z vsebnostjo pepela od 901 do 1 100 mg/100 g

1101 00 15 9150

– – – z vsebnostjo pepela od 1 101 do 1 650 mg/100 g

1101 00 15 9170

– – – z vsebnostjo pepela od 1 651 do 1 900 mg/100 g

1101 00 15 9180

– – – z vsebnostjo pepela več kot 1 900 mg/100 g

1101 00 15 9190

1101 00 90

– Moka iz soržice

1101 00 90 9000

ex 1102

Žitne moke, razen pšenične ali moke iz soržice:

 

1102 10 00

– Ržena moka:

 

– – z vsebnostjo pepela od 0 do 1 400 mg/100 g

1102 10 00 9500

– – z vsebnostjo pepela od 1 400 do 2 000 mg/100 g

1102 10 00 9700

– – z vsebnostjo pepela več kot 2 000 mg/100 g

1102 10 00 9900

ex 1103

Žitni drobljenci, zdrob in peleti:

 

– Drobljenec in zdrob:

 

1103 11

– – pšenična

 

1103 11 10

– – – iz trde pšenice:

 

– – – – z vsebnostjo pepela od 0 do 1 300 mg/100 g:

 

– – – – – zdrob, pri katerem del, ki gre skozi sito z velikostjo okenca 0,160 mm, ne presega 10 mas. %

1103 11 10 9200

– – – – – drug

1103 11 10 9400

– – – – z vsebnostjo pepela več kot 1 300 mg/100 g

1103 11 10 9900

1103 11 90

– – – iz navadne pšenice in pire:

 

– – – – z vsebnostjo pepela od 0 do 600 mg/100 g:

1103 11 90 9200

– – – – z vsebnostjo pepela več kot 600 mg/100 g:

1103 11 90 9800


2.   Riž in lomljen riž

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka

1006

Riž:

 

1006 20

– Oluščen nebrušen (rjav) riž:

 

– – predkuhan:

 

1006 20 11

– – – okroglozrnat

1006 20 11 9000

1006 20 13

– – – srednjezrnat

1006 20 13 9000

– – – dolgozrnat:

 

1006 20 15

– – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3

1006 20 15 9000

1006 20 17

– – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več

1006 20 17 9000

– – drug:

 

1006 20 92

– – – okroglozrnat

1006 20 92 9000

1006 20 94

– – – srednjezrnat

1006 20 94 9000

– – – dolgozrnat:

 

1006 20 96

– – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3

1006 20 96 9000

1006 20 98

– – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več

1006 20 98 9000

1006 30

– Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran:

 

– – manj brušen riž:

 

– – – predkuhan:

 

1006 30 21

– – – – okroglozrnat

1006 30 21 9000

1006 30 23

– – – – srednjezrnat

1006 30 23 9000

– – – – dolgozrnat:

 

1006 30 25

– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3

1006 30 25 9000

1006 30 27

– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več

1006 30 27 9000

– – – drug:

 

1006 30 42

– – – – okroglozrnat

1006 30 42 9000

1006 30 44

– – – – srednjezrnat

1006 30 44 9000

– – – – dolgozrnat:

 

1006 30 46

– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3

1006 30 46 9000

1006 30 48

– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več

1006 30 48 9000

– – dobro brušen riž:

 

– – – predkuhan:

 

1006 30 61

– – – – okroglozrnat:

 

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 5 kg

1006 30 61 9100

– – – – – drug

1006 30 61 9900

1006 30 63

– – – – srednjezrnat:

 

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 5 kg

1006 30 63 9100

– – – – – drug

1006 30 63 9900

– – – – dolgozrnat:

 

1006 30 65

– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3:

 

– – – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 5 kg

1006 30 65 9100

– – – – – – drug

1006 30 65 9900

1006 30 67

– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več:

 

– – – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 5 kg

1006 30 67 9100

– – – – – – drug

1006 30 67 9900

– – – drug:

 

1006 30 92

– – – – okroglozrnat:

 

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 5 kg

1006 30 92 9100

– – – – – drug

1006 30 92 9900

1006 30 94

– – – – srednjezrnat:

 

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 5 kg

1006 30 94 9100

– – – – – drug

1006 30 94 9900

– – – – dolgozrnat:

 

1006 30 96

– – – – – z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3:

 

– – – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 5 kg

1006 30 96 9100

– – – – – – drug

1006 30 96 9900

1006 30 98

– – – – – z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več:

 

– – – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 5 kg

1006 30 98 9100

– – – – – – drug

1006 30 98 9900

1006 40 00

– Lomljen riž

1006 40 00 9000


3.   Proizvodi iz žit

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

ex 1102

Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:

 

ex 1102 20

– Koruzna moka:

 

ex 1102 20 10

– – z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %:

 

– – – z vsebnostjo maščobe do vključno 1,3 mas. % in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,8 mas. % (2)

1102 20 10 9200

– – – z vsebnostjo maščobe več kot 1,3 mas. %, vendar manj kot 1,5 mas. %, in z vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 1 mas. % (2)

1102 20 10 9400

ex 1102 20 90

– – druga:

 

– – – z vsebnostjo maščobe več kot 1,5 mas. %, vendar manj kot 1,7 mas. %, in z vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 1 mas. % (2)

1102 20 90 9200

ex 1102 90

– Druga:

 

1102 90 10

– – ječmenova moka:

 

– – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 0,9 mas. % in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,9 mas. %

1102 90 10 9100

– – – druga

1102 90 10 9900

ex 1102 90 30

– – ovsena moka:

 

– – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 2,3 mas. %, vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 1,8 mas. %, vsebnostjo vlage do vključno 11 mas. % in pri kateri je peroksidaza dejansko inaktivirana

1102 90 30 9100

ex 1103

Žitni drobljenci, zdrob in peleti:

 

– Drobljenec in zdrob:

 

ex 1103 13

– – koruzna:

 

ex 1103 13 10

– – – z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %:

 

– – – – z vsebnostjo maščob do vključno 0,9 mas. % in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,6 mas. %, pri katerih del, ki gre skozi sito z velikostjo okenca 315 mikrometrov, ne presega 30 % in del, ki gre skozi sito z odprtino 150 mikrometrov, ne presega 5 % (3)

1103 13 10 9100

– – – – z vsebnostjo maščob več kot 0,9 mas. %, vendar manj kot 1,3 mas. % , in z vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,8 mas. %, pri katerih del, ki gre skozi sito z velikostjo okenca 315 mikrometrov, ne presega 30 % in del, ki gre skozi sito z velikostjo okenca 150 mikrometrov, ne presega 5 % (3)

1103 13 10 9300

– – – – z vsebnostjo maščob več kot 1,3 mas. %, vendar ne več kot 1,5 mas. %, in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 1,0 mas. %, pri katerih del, ki gre skozi sito z velikostjo okenca 315 mikrometrov, ne presega 30 % in del, ki gre skozi sito z velikostjo okenca 150 mikrometrov, ne presega 5 % (3)

1103 13 10 9500

ex 1103 13 90

– – – druga:

 

– – – – z vsebnostjo maščob več kot 1,5 mas. %, vendar manj kot 1,7 mas. % in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 1 mas. %, pri katerih del, ki gre skozi sito z velikostjo okenca 315 mikrometrov, presega 30 % in del, ki gre skozi sito z velikostjo okenca 150 mikrometrov, presega 5 % (3)

1103 13 90 9100

ex 1103 19

– – iz drugih žit:

 

1103 19 10

– – – ržena

1103 19 10 9000

ex 1103 19 30

– – – ječmenova:

 

– – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 1 mas. % in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,9 mas. %

1103 19 30 9100

ex 1103 19 40

– – – ovsena:

 

– – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 2,3 mas. %, vsebnostjo plev v suhi snovi do vključno 0,1 mas. %, vsebnostjo vlage do vključno 11 % in pri katerih je peroksidaza dejansko inaktivirana

1103 19 40 9100

ex 1103 20

– Peleti:

 

1103 20 20

– – ječmenovi

1103 20 20 9000

1103 20 60

– – pšenični

1103 20 60 9000

ex 1104

Žitna zrna, drugače obdelana (na primer: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:

 

– Zrna, valjana ali v obliki kosmičev:

 

ex 1104 12

– – ovsena:

 

ex 1104 12 90

– – – v obliki kosmičev:

 

– – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 2,3 mas. %, vsebnostjo plev v suhi snovi do vključno 0,1 mas. %, vsebnostjo vlage do vključno 12 % in pri katerih je peroksidaza dejansko inaktivirana

1104 12 90 9100

– – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 2,3 mas. %, vsebnostjo plev v suhi snovi več kot 0,1 mas. %, vsebnostjo vlage do vključno 1,5 % in pri katerih je peroksidaza dejansko inaktivirana

1104 12 90 9300

ex 1104 19

– – iz drugih žit:

 

1104 19 10

– – – pšenična

1104 19 10 9000

ex 1104 19 50

– – – koruzna:

 

– – – – v obliki kosmičev:

 

– – – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 0,9 mas. % in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,7 mas. % (3)

1104 19 50 9110

– – – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi več kot 0,9 mas. %, vendar manj kot 1,3 mas. % in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,8 mas. % (3)

1104 19 50 9130

– – – ječmenova:

 

ex 1104 19 69

– – – – v obliki kosmičev

 

– – – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 1 mas. % in vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,9 mas. %

1104 19 69 9100

– Drugače obdelana zrna (npr. oluščena, perlirana, rezana ali drobljena):

 

ex 1104 22

– – ovsena:

 

ex 1104 22 20

– – – oluščena:

 

– – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 2,3 mas. %, vsebnost pepela v suhi snovi do vključno 0,5 mas. %, vsebnostjo vlage do vključno 11 % in pri katerih je peroksidaza dejansko inaktivirana v skladu z opredelitvijo iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)

1104 22 20 9100

ex 1104 22 30

– – – oluščena in rezana ali drobljena:

 

– – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 2,3 mas. %, vsebnostjo plev v suhi snovi do vključno 0,1 mas. %, vsebnostjo vlage do vključno 11 % in pri katerih je peroksidaza dejansko inaktivirana v skladu z opredelitvijo iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)

1104 22 30 9100

ex 1104 23

– – koruzna:

 

ex 1104 23 10

– – – oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali nedrobljena:

 

– – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 0,9 mas. %, vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,6 mas. % v skladu z opredelitvijo iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)  (3)

1104 23 10 9100

– – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi več kot 0,9 mas. %, vendar manj kot 1,3 mas. % in z vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,8 mas. % v skladu z opredelitvijo iz priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)  (3)

1104 23 10 9300

1104 29

– – iz drugih žit:

 

– – – ječmenova:

 

ex 1104 29 01

– – – – oluščena:

 

– – – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 1 mas. %, vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,9 mas. % v skladu z opredelitvijo iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)

1104 29 01 9100

ex 1104 29 03

– – – – oluščena in rezana ali drobljena:

 

– – – – – z vsebnostjo pepela v suhi snovi do vključno 1 mas. %, vsebnostjo surovih vlaken v suhi snovi do vključno 0,9 mas. % v skladu z opredelitvijo iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)

1104 29 03 9100

ex 1104 29 05

– – – – perlirana:

 

– – – – – z vsebnostjo pepela do vključno 1 mas. % (brez smukca):

 

– – – – – – pri katerih je prva kategorija skladna z opredelitvijo iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)

1104 29 05 9100

– – – – – z vsebnostjo pepela do vključno 1 mas. % (brez smukca):

 

– – – – – – pri katerih je druga kategorija skladna z opredelitvijo iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)

1104 29 05 9300

– – – drugo:

 

– – – – oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali nedrobljena:

 

ex 1104 29 11

– – – – – pšenična, nerezana ali drobljena v skladu z opredelitvijo iz Priloge k Uredbi (EGS) št. 821/68 (1)

1104 29 11 9000

– – – – obdelana le z drobljenjem:

 

1104 29 51

– – – – – pšenična

1104 29 51 9000

1104 29 55

– – – – – ržena

1104 29 55 9000

1104 30

– Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:

 

1104 30 10

– – pšenični

1104 30 10 9000

1104 30 90

– – iz drugih žit

1104 30 90 9000

1107

Slad, pražen ali nepražen:

 

1107 10

– Nepražen:

 

– – pšenični:

 

1107 10 11

– – – v obliki moke

1107 10 11 9000

1107 10 19

– – – drug:

1107 10 19 9000

– – drug:

 

1107 10 91

– – – v obliki moke

1107 10 91 9000

1107 10 99

– – – drug

1107 10 99 9000

1107 20 00

– Pražen

1107 20 00 9000

ex 1108

Škrob; inulin:

 

– Škrob (4):

 

ex 1108 11 00

– – pšenični škrob:

 

– – – z vsebnostjo suhe snovi najmanj 87 % in čistočo suhe snovi najmanj 97 %

1108 11 00 9200

– – – z vsebnostjo suhe snovi najmanj 84 %, vendar manj kot 87 %, in čistočo suhe snovi najmanj 97 % (5)

1108 11 00 9300

ex 1108 12 00

– – koruzni škrob:

 

– – – z vsebnostjo suhe snovi najmanj 87 % in čistočo suhe snovi najmanj 97 %

1108 12 00 9200

– – – z vsebnostjo suhe snovi najmanj 84 %, vendar manj kot 97 %, in čistočo suhe snovi najmanj 97 % (5)

1108 12 00 9300

ex 1108 13 00

– – krompirjev škrob:

 

– – – z vsebnostjo suhe snovi najmanj 80 % in čistočo suhe snovi najmanj 97 %

1108 13 00 9200

– – – z vsebnostjo suhe snovi najmanj 77 %, vendar manj kot 80 %, in čistočo suhe snovi najmanj 97 % (5)

1108 13 00 9300

ex 1108 19

– – drug škrob:

 

ex 1108 19 10

– – – rižev škrob:

 

– – – – z vsebnostjo suhe snovi najmanj 87 % in čistočo suhe snovi najmanj 97 %

1108 19 10 9200

– – – – z vsebnostjo suhe snovi najmanj 84 %, vendar manj kot 87 %, in čistočo suhe snovi najmanj 97 % (5)

1108 19 10 9300

ex 1109 00 00

Pšenični gluten, osušen ali neosušen:

 

– Osušen pšenični gluten, z vsebnostjo beljakovin v suhi snovi več kot 82 mas. % (N × 6,25)

1109 00 00 9100

ex 1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:

 

ex 1702 30

– Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze:

 

– – drugo:

 

1702 30 50

– – – v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega

1702 30 50 9000

1702 30 90

– – – drugo (6)

1702 30 90 9000

ex 1702 40

– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. % toda manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:

 

1702 40 90

– – drugo (6)

1702 40 90 9000

ex 1702 90

– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:

 

1702 90 50

– – maltodekstrin in maltodekstrinski sirup:

 

– – – maltodekstrin, v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriran ali neaglomeriran

1702 90 50 9100

– – – drugo (6)

1702 90 50 9900

– – karamel:

 

– – – drugo:

 

1702 90 75

– – – – v obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran

1702 90 75 9000

1702 90 79

– – – – drugo

1702 90 79 9000

2106

Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

 

ex 2106 90

– Drugo:

 

– – aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:

 

– – – drugo:

 

2106 90 55

– – – – glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi (6)

2106 90 55 9000


4.   Krmne mešanice na osnovi žit

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

2309

Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali (7):

 

ex 2309 10

– Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na drobno:

 

– – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup, ki sodijo v podštevilke 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode:

 

– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:

 

– – – – ki ne vsebuje škroba ali vsebuje manj kot 10 mas. % škroba (8)  (9):

 

2309 10 11

– – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov

2309 10 11 9000

2309 10 13

– – – – – ki vsebuje najmanj 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov

2309 10 13 9000

– – – – ki vsebujejo več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 30 mas. % škroba (8):

 

2309 10 31

– – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov

2309 10 31 9000

2309 10 33

– – – – – ki vsebuje najmanj 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov

2309 10 33 9000

– – – – ki vsebuje več kot 30 mas. % škroba (8):

 

2309 10 51

– – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov

2309 10 51 9000

2309 10 53

– – – – – ki vsebuje najmanj 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov

2309 10 53 9000

ex 2309 90

– Drugo:

 

– – drugo, vključno premiksi:

 

– – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup, ki sodijo v podštevilke 1702 30 50, 1702 30 90, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode:

 

– – – – ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:

 

– – – – – ki ne vsebuje škroba ali vsebuje manj kot 10 mas. % škroba (8)  (9):

 

2309 90 31

– – – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov

2309 90 31 9000

2309 90 33

– – – – – – ki vsebuje najmanj 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov

2309 90 33 9000

– – – – – ki vsebujejo več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 30 mas. % škroba (8):

 

2309 90 41

– – – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov

2309 90 41 9000

2309 90 43

– – – – – – ki vsebuje najmanj 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov

2309 90 43 9000

– – – – – ki vsebuje več kot 30 mas. % škroba (8):

 

2309 90 51

– – – – – – ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov

2309 90 51 9000

2309 90 53

– – – – – – ki vsebuje najmanj 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov

2309 90 53 9000


5.   Goveje in telečje meso

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

ex 0102

Živo govedo:

 

ex 0102 10

– Čistih pasem, plemenske:

 

ex 0102 10 10

– – telice (samice goveda, ki še niso telile):

 

– – – mase nad 250 kg:

 

– – – – do starosti 30 mesecev

0102 10 10 9140

– – – – drugo

0102 10 10 9150

ex 0102 10 30

– – krave:

 

– – – mase nad 250 kg:

 

– – – – do starosti 30 mesecev

0102 10 30 9140

– – – – drugo

0102 10 30 9150

ex 0102 10 90

– – drugo:

 

– – – mase nad 300 kg

0102 10 90 9120

ex 0102 90

– Drugo:

 

– – domačih pasem:

 

– – – mase nad 160 kg, do vključno 300 kg:

 

ex 0102 90 41

– – – – za zakol:

 

– – – – – mase nad 220 kg

0102 90 41 9100

– – – mase nad 300 kg:

 

– – – – telice (samice goveda, ki še niso telile):

 

0102 90 51

– – – – – za zakol

0102 90 51 9000

0102 90 59

– – – – – druge

0102 90 59 9000

– – – – krave:

 

0102 90 61

– – – – – za zakol

0102 90 61 9000

0102 90 69

– – – – – druge

0102 90 69 9000

– – – – druge:

 

0102 90 71

– – – – – za zakol

0102 90 71 9000

0102 90 79

– – – – – drugo

0102 90 79 9000

0201

Meso, goveje, sveže ali ohlajeno:

 

0201 10 00

– Trupi in polovice:

 

– – sprednji del trupa ali polovice trupa z vsemi kostmi, kitami, vratom in plečetom z več kot 10 rebri:

 

– – – od odraslega moškega goveda (10)

0201 10 00 9110

– – – drugo

0201 10 00 9120

– – drugo:

 

– – – od odraslega moškega goveda (10)

0201 10 00 9130

– – – drugo

0201 10 00 9140

0201 20

– Drugi kosi s kostmi:

 

0201 20 20

– – ‚kompenzirane‘ četrti:

 

– – – od odraslega moškega goveda (10)

0201 20 20 9110

– – – drugo

0201 20 20 9120

0201 20 30

– – nerazkosane ali razkosane sprednje četrti:

 

– – – od odraslega moškega goveda (10)

0201 20 30 9110

– – – druge

0201 20 30 9120

0201 20 50

– – nerazkosane ali razkosane zadnje četrti:

 

– – – z največ osmimi rebri ali osmimi pari reber:

 

– – – – od odraslega moškega goveda (10)

0201 20 50 9110

– – – – druge

0201 20 50 9120

– – – z več kot osmimi rebri ali osmimi pari reber:

 

– – – – od odraslega moškega goveda (10)

0201 20 50 9130

– – – – druge

0201 20 50 9140

ex 0201 20 90

– – drugo:

 

– – – z maso kosti, ki ne presega ene tretjine mase celotnega kosa

0201 20 90 9700

0201 30 00

– Brez kosti:

 

– – kosi brez kosti, izvoženi v Združene države Amerike pod pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1643/2006 (12) ali v Kanado pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 1041/2008 (13)

0201 30 00 9050

– – kosi brez kosti, vključno z mletim mesom, s povprečno vsebnostjo pustega govejega mesa (brez maščobe) 78 % ali več (15)

0201 30 00 9060

– – drugo, vsak kos pakiran posamično, s povprečno vsebnostjo pustega govejega mesa (brez maščobe) 55 % ali več (15):

 

– – – iz zadnjih četrti odraslega moškega goveda z največ osmimi rebri ali osmimi pari reber, raven rez ali rez ‚Pistola‘ (11)

0201 30 00 9100

– – – iz nerazkosanih ali razkosanih sprednjih četrti odraslega moškega goveda, raven rez ali rez ‚Pistola‘ (11)

0201 30 00 9120

– – drugo

0201 30 00 9140

ex 0202

Goveje meso, zamrznjeno:

 

0202 10 00

– Trupi in polovice:

 

– – sprednji del trupa ali polovice trupa z vsemi kostmi, kitami, vratom in plečetom z več kot 10 rebri

0202 10 00 9100

– – drugo

0202 10 00 9900

ex 0202 20

– Drugi kosi s kostmi:

 

0202 20 10

– – ‚kompenzirane‘ četrti

0202 20 10 9000

0202 20 30

– – nerazkosane ali razkosane sprednje četrti

0202 20 30 9000

0202 20 50

– – nerazkosane ali razkosane zadnje četrti:

 

– – – z največ osmimi rebri ali osmimi pari reber

0202 20 50 9100

– – – z več kot osmimi rebri ali osmimi pari reber

0202 20 50 9900

ex 0202 20 90

– – drugo:

 

– – – z maso kosti, ki ne presega ene tretjine mase celotnega kosa

0202 20 90 9100

0202 30

– Brez kosti:

 

0202 30 90

– – drugo:

 

– – – kosi brez kosti, izvoženi v Združene države Amerike pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 1643/2006 (12) ali v Kanado pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 1041/2008 (13)

0202 30 90 9100

– – – drugo, vključno z mletim mesom, s povprečno vsebnostjo pustega govejega mesa (brez maščobe) 78 % ali več (15)

0202 30 90 9200

– – – drugo

0202 30 90 9900

0206

Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:

 

0206 10

– Od goved, sveži ali ohlajeni:

 

– – drugi:

 

0206 10 95

– – – mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone

0206 10 95 9000

– Od goved, zamrznjeni:

 

0206 29

– – drugi:

 

– – – drugi:

 

0206 29 91

– – – – mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone

0206 29 91 9000

ex 0210

Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov:

 

ex 0210 20

– Meso, goveje:

 

ex 0210 20 90

– – Brez kosti:

 

– – – nasoljeno in sušeno

0210 20 90 9100

ex 1602

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:

 

ex 1602 50

– Goved:

 

– – drugo:

 

ex 1602 50 31

– – – ‚Corned beef‘ v nepredušni embalaži, ki ne vsebuje drugega mesa kot govejega:

 

– – – – z razmerjem med kolagenom in beljakovinami več kot 0,35 (16) in vsebnostjo naslednjih masnih odstotkov govejega mesa (brez klavničnih odpadkov ali maščob):

 

– – – – – 90 mas. % ali več:

 

– – – – – – proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (ES) št. 1731/2006 (14)

1602 50 31 9125

– – – – – 80 % ali več, vendar manj kot 90 %:

 

– – – – – – proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (ES) št. 1731/2006 (14)

1602 50 31 9325

ex 1602 50 95

– – – drugo; v nepredušni embalaži:

 

– – – – ki ne vsebujejo drugega mesa kot govejega:

 

– – – – – z razmerjem med kolagenom in beljakovinami več kot 0,35 (16) in vsebnostjo naslednjih masnih odstotkov govejega mesa (brez klavničnih odpadkov ali maščob):

 

– – – – – – 90 mas. % ali več:

 

– – – – – – – proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (ES) št. 1731/2006 (14)

1602 50 95 9125

– – – – – – 80 % ali več, vendar manj kot 90 %:

 

– – – – – – – proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (ES) št. 1731/2006 (14)

1602 50 95 9325


6.   Prašičje meso

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

ex 0103

Živi prašiči:

 

– Drugi:

 

ex 0103 91

– – mase pod 50 kg:

 

0103 91 10

– – – domačih pasem

0103 91 10 9000

ex 0103 92

– – mase 50 kg ali več:

 

– – – domačih pasem:

 

0103 92 19

– – – – drugi

0103 92 19 9000

ex 0203

Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:

 

– Sveže ali ohlajeno:

 

ex 0203 11

– – trupi in polovice::

 

0203 11 10

– – – domačih prašičev (28)

0203 11 10 9000

ex 0203 12

– – šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

 

– – – domačih prašičev:

 

ex 0203 12 11

– – – – šunke in njihovi kosi:

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0203 12 11 9100

ex 0203 12 19

– – – – plečeta in njihovi kosi (29):

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0203 12 19 9100

ex 0203 19

– – drugo:

 

– – – domačih prašičev:

 

ex 0203 19 11

– – – – prednji deli in njihovi kosi (30):

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0203 19 11 9100

ex 0203 19 13

– – – – hrbet in njegovi kosi, s kostmi:

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0203 19 13 9100

ex 0203 19 15

– – – – prsa s potrebušino in njihovi kosi:

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 15 mas. %

0203 19 15 9100

– – – – drugo:

 

ex 0203 19 55

– – – – – brez kosti:

 

– – – – – – šunke, prednji deli, plečeta ali ledja in njihovi kosi (17)  (27)  (29)  (30)  (31)

0203 19 55 9110

– – – – – – potrebušina in njeni kosi, s skupno vsebnostjo hrustanca manj kot 15 mas. % (17)  (27)

0203 19 55 9310

– Zamrznjeno:

 

ex 0203 21

– – trupi in polovice:

 

0203 21 10

– – – domačih prašičev (28)

0203 21 10 9000

ex 0203 22

– – šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

 

– – – domačih prašičev:

 

ex 0203 22 11

– – – – šunke in njihovi kosi:

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0203 22 11 9100

ex 0203 22 19

– – – – plečeta in njihovi kosi (29):

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0203 22 19 9100

ex 0203 29

– – drugo:

 

– – – domačih prašičev:

 

ex 0203 29 11

– – – – prednji deli in njihovi kosi (30):

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0203 29 11 9100

ex 0203 29 13

– – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

 

– – – – – hrbet in njegovi kosi, s kostmi:

0203 29 13 9100

ex 0203 29 15

– – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 15 mas. %

0203 29 15 9100

– – – – drugo:

 

ex 0203 29 55

– – – – – brez kosti:

 

– – – – – – šunke, prednji deli, plečeta in njihovi kosi (17)  (29)  (30)  (31)  (32)

0203 29 55 9110

ex 0210

Meso in užitni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov:

 

– Meso, prašičje:

 

ex 0210 11

– – šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:

 

– – – domačih prašičev:

 

– – – – nasoljena ali v slanici:

 

ex 0210 11 11

– – – – – šunke in njihovi kosi:

 

– – – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0210 11 11 9100

– – – – sušena ali dimljena

 

ex 0210 11 31

– – – – – šunke in njihovi kosi:

 

– – – – – – ‚Prosciutto di Parma‘, ‚Prosciutto di San Daniele‘ (18):

 

– – – – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0210 11 31 9110

– – – – – – drugo:

 

– – – – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0210 11 31 9910

ex 0210 12

– – prsa s potrebušino in njihovi kosi:

 

– – – domačih prašičev:

 

ex 0210 12 11

– – – – nasoljena ali v slanici:

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 15 mas. %

0210 12 11 9100

ex 0210 12 19

– – – – sušene ali dimljene:

 

– – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 15 mas. %

0210 12 19 9100

ex 0210 19

– – drugo:

 

– – – domačih prašičev:

 

– – – – nasoljeno ali v slanici:

 

ex 0210 19 40

– – – – – ledja in njihovi kosi:

 

– – – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 25 mas. %

0210 19 40 9100

ex 0210 19 50

– – – – – drugo:

 

– – – – – – brez kosti:

 

– – – – – – – šunke, prednji deli, plečeta ali ledja in njihovi kosi (17)

0210 19 50 9100

– – – – – – – potrebušina in njeni kosi, z odstranjeno kožo (17):

 

– – – – – – – – s skupno vsebnostjo kosti in hrustanca manj kot 15 mas. %

0210 19 50 9310

– – – – sušene ali dimljene:

 

– – – – – drugo:

 

ex 0210 19 81

– – – – – – brez kosti:

 

– – – – – – – ‚Prosciutto di Parma‘, ‚Prosciutto di San Daniele‘ (18)

0210 19 81 9100

– – – – – – – šunke, prednji deli, plečeta ali ledja in njihovi kosi (17)

0210 19 81 9300

ex 1601 00

Klobase in podobni izdelki iz mesa, drugih užitnih klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov:

 

– Drugo (24):

 

1601 00 91

– – klobase, suhe ali za mazanje, nekuhane (20)  (22):

 

– – – ki ne vsebujejo perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov

1601 00 91 9120

– – – druge

1601 00 91 9190

1601 00 99

– – drugo (19)  (22):

 

– – – ki ne vsebujejo perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov

1601 00 99 9110

– – – drugo

1601 00 99 9190

ex 1602

Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:

 

– prašičev:

 

ex 1602 41

– – šunke in njihovi kosi:

 

ex 1602 41 10

– – – domačih prašičev (23):

 

– – – – kuhane, ki vsebujejo 80 mas. % ali več mesa in maščob (24)  (25):

 

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto maso več kot 1 kg (33)

1602 41 10 9110

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto maso manj kot 1 kg

1602 41 10 9130

ex 1602 42

– – plečeta in njihovi kosi:

 

ex 1602 42 10

– – – domačih prašičev (23):

 

– – – – kuhane, ki vsebujejo 80 mas. % ali več mesa in maščob (24)  (25):

 

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto maso več kot 1 kg (34)

1602 42 10 9110

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto maso manj kot 1 kg

1602 42 10 9130

ex 1602 49

– – drugo, vključno mešanice:

 

– – – domačih prašičev:

 

– – – – ki vsebujejo več kot 80 mas. % mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora

 

ex 1602 49 19

– – – – – drugo (23)  (26):

 

– – – – – – kuhane, ki vsebujejo 80 mas. % ali več mesa in maščob (24)  (25):

 

– – – – – – – ki ne vsebujejo perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:

 

– – – – – – – – ki vsebujejo proizvode iz prepoznavnih kosov mišičnega mesa, ki jih zaradi njihove velikosti ni mogoče identificirati kot dele šunke, plečeta, ledij ali vratnika, skupaj z delci vidne maščobe in majhnimi količinami želatine

1602 49 19 9130


7.   Perutninsko meso

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

ex 0105

Živa perutnina, in sicer kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke:

 

– Mase do vključno 185 g:

 

0105 11

– – kokoši in petelini vrste Gallus domesticus:

 

– – – kokoši iz matične jate (plemenske)

 

0105 11 11

– – – – nesnice

0105 11 11 9000

0105 11 19

– – – – druge

0105 11 19 9000

– – – druge:

 

0105 11 91

– – – – nesnice

0105 11 91 9000

0105 11 99

– – – – druge

0105 11 99 9000

0105 12 00

– – purani

0105 12 00 9000

ex 0105 19

– – druga:

 

0105 19 20

– – – gosi

0105 19 20 9000

ex 0207

Meso in užitni odpadki perutnine iz tar. št. 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

 

– Kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus:

 

ex 0207 12

– – nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene:

 

ex 0207 12 10

– – – oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot ‚70 % piščanci‘:

 

– – – – s popolnoma okostenelim vrhom prsnice, stegnenicama in golenicama

 

– – – – druge

0207 12 10 9900

ex 0207 12 90

– – – oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot ‚65 % piščanci‘ ali pod drugim nazivom:

 

– – – – ‚65 % piščanci‘:

 

– – – – – s popolnoma okostenelim vrhom prsnice, stegnenicama in golenicama

 

– – – – – drugi

0207 12 90 9190

– – – – kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srci, jetri in želodčki neenakomerne sestave:

 

– – – – – kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus s popolnoma okostenelim vrhom prsnice, stegnenicama in golenicama

 

– – – – – druge

0207 12 90 9990

ex 0207 14

– – kosi in odpadki, zamrznjeni:

 

– – – kosi:

 

– – – – s kostmi:

 

ex 0207 14 20

– – – – – polovice ali četrtine:

 

– – – – – – kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus s popolnoma okostenelim vrhom prsnice, stegnenicama in golenicama

 

– – – – – – drugi

0207 14 20 9900

ex 0207 14 60

– – – – – noge in kosi nog:

 

– – – – – – kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus s popolnoma okostenelim vrhom prsnice, stegnenicama in golenicama

 

– – – – – – drugi

0207 14 60 9900

ex 0207 14 70

– – – – – drugo:

 

– – – – – – polovice ali četrti brez škofij:

 

– – – – – – – kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus s popolnoma okostenelim vrhom prsnice, stegnenicama in golenicama

 

– – – – – – – drugi

0207 14 70 9190

– – – – – – kosi, ki jih sestavlja cela noga ali del noge in del hrbta, pri čemer masa hrbta ne presega 25 % celotne mase

 

– – – – – – – kokoši in petelinov vrsteGallus domesticus s popolnoma okostenelima stegnenicama

 

– – – – – – – drugi

0207 14 70 9290

– Od puranov:

 

0207 25

– – nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene:

 

0207 25 10

– – – oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srci, jetri in želodčki, znani kot ‚80 % purani‘

0207 25 10 9000

0207 25 90

– – – oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot ‚73 % purani‘ ali pod drugim nazivom

0207 25 90 9000

ex 0207 27

– – kosi in odpadki, zamrznjeni:

 

– – – kosi:

 

ex 0207 27 10

– – – – brez kosti:

 

– – – – – homogenizirano meso, vključno mehansko izkoščeno meso

 

– – – – – drugi:

 

– – – – – – drugi, razen škofij

0207 27 10 9990

– – – – s kostmi:

 

– – – – – noge in kosi nog:

 

0207 27 60

– – – – – – krače in kosi krač

0207 27 60 9000

0207 27 70

– – – – – – drugo

0207 27 70 9000


8.   Jajca

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

ex 0407 00

Ptičja jajca, v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:

 

– Perutnine:

 

– – valilna (35):

 

0407 00 11

– – – puranja ali gosja

0407 00 11 9000

0407 00 19

– – – druga

0407 00 19 9000

0407 00 30

– – druga

0407 00 30 9000

0408

Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:

 

– Rumenjaki:

 

ex 0408 11

– – sušeni:

 

ex 0408 11 80

– – – drugi:

 

– – – – primerni za človeško prehrano

0408 11 80 9100

ex 0408 19

– – drugi:

 

– – – drugi:

 

ex 0408 19 81

– – – – tekoči:

 

– – – – – primerni za človeško prehrano

0408 19 81 9100

ex 0408 19 89

– – – – drugi, vključno zamrznjeni:

 

– – – – – primerni za človeško prehrano

0408 19 89 9100

– Drugo:

 

ex 0408 91

– – sušeno:

 

ex 0408 91 80

– – – drugo:

 

– – – – primerni za človeško prehrano

0408 91 80 9100

ex 0408 99

– – drugo:

 

ex 0408 99 80

– – – drugo:

 

– – – – primerni za človeško prehrano

0408 99 80 9100

9.   Mleko in mlečni izdelki

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

0401

Mleko in smetana, nekoncentrirana niti ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil (50):

 

0401 10

– z vsebnostjo maščobe do vključno 1 mas. %:

 

0401 10 10

– – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov

0401 10 10 9000

0401 10 90

– – drugo

0401 10 90 9000

0401 20

– Z vsebnostjo maščobe več kot 1 mas. % do vključno 6 mas. %

 

– – do vključno 3 mas. %:

 

0401 20 11

– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov:

 

– – – – z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %:

0401 20 11 9100

– – – – z vsebnostjo maščobe več kot 1,5 mas. %:

0401 20 11 9500

0401 20 19

– – – drugo:

 

– – – – z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %

0401 20 19 9100

– – – – z vsebnostjo maščobe več kot 1,5 mas. %

0401 20 19 9500

– – več kot 3 mas. %:

 

0401 20 91

– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov

0401 20 91 9000

0401 20 99

– – – drugo

0401 20 99 9000

0401 30

– Z vsebnostjo maščobe več kot 6 mas. %:

 

– – do vključno 21 mas. %:

 

0401 30 11

– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov:

 

– – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – več kot 10 mas. % do vključno 17 mas. %

0401 30 11 9400

– – – – – več kot 17 mas. %

0401 30 11 9700

0401 30 19

– – – drugo:

 

– – – – z vsebnostjo maščobe več kot 17 mas. %:

0401 30 19 9700

– – več kot 21 mas. %, vendar manj kot 45 mas. %:

 

0401 30 31

– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov:

 

– – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – do vključno 35 mas. %

0401 30 31 9100

– – – – – več kot 35 mas. % do vključno 39 mas. %

0401 30 31 9400

– – – – – več kot 39 mas. %

0401 30 31 9700

0401 30 39

– – – drugo:

 

– – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – do vključno 35 mas. %

0401 30 39 9100

– – – – – več kot 35 mas. % do vključno 39 mas. %

0401 30 39 9400

– – – – – več kot 39 mas. %

0401 30 39 9700

– – več kot 45 mas. %:

 

0401 30 91

– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov:

 

– – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – do vključno 68 mas. %

0401 30 91 9100

– – – – – več kot 68 mas. %

0401 30 91 9500

0401 30 99

– – – drugo:

 

– – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – do vključno 68 mas. %

0401 30 99 9100

– – – – – več kot 68 mas. %

0401 30 99 9500

0402

Mleko in smetana, koncentrirana ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila (43):

 

ex 0402 10

– V prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. % (46):

 

– – brez dodanega sladkorja ali drugih sladil (48):

 

0402 10 11

– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg

0402 10 11 9000

0402 10 19

– – – drugo

0402 10 19 9000

– – drugo (49):

 

0402 10 91

– – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg

0402 10 91 9000

0402 10 99

– – – drugo

0402 10 99 9000

– V prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe več kot 1,5 mas. % (46):

 

ex 0402 21

– – brez dodanega sladkorja ali drugih sladil (48):

 

– – – z vsebnostjo maščobe do vključno 27 mas. %:

 

0402 21 11

– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg:

 

– – – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – – do vključno 11 mas. %

0402 21 11 9200

– – – – – – več kot 11 mas. % do vključno 17 mas. %

0402 21 11 9300

– – – – – – več kot 17 mas. % do vključno 25 mas. %

0402 21 11 9500

– – – – – – več kot 25 mas. %

0402 21 11 9900

– – – – drugo:

 

0402 21 17

– – – – – z vsebnostjo maščobe do vključno 11 mas. %

0402 21 17 9000

0402 21 19

– – – – – z vsebnostjo maščobe več kot 11 mas. % do vključno 27 mas. %:

 

– – – – – – do vključno 17 mas. %

0402 21 19 9300

– – – – – – več kot 17 mas. % do vključno 25 mas. %

0402 21 19 9500

– – – – – – več kot 25 mas. %

0402 21 19 9900

– – – z vsebnostjo maščobe več kot 27 mas. %:

 

0402 21 91

– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg:

 

– – – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – – do vključno 28 mas. %

0402 21 91 9100

– – – – – – več kot 28 mas. % do vključno 29 mas. %

0402 21 91 9200

– – – – – – več kot 29 mas. % do vključno 45 mas. %

0402 21 91 9350

– – – – – – več kot 45 mas. %

0402 21 91 9500

0402 21 99

– – – – drugo:

 

– – – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – – do vključno 28 mas. %

0402 21 99 9100

– – – – – – več kot 28 mas. % do vključno 29 mas. %

0402 21 99 9200

– – – – – – več kot 29 mas. % do vključno 41 mas. %

0402 21 99 9300

– – – – – – več kot 41 mas. % do vključno 45 mas. %

0402 21 99 9400

– – – – – – več kot 45 mas. % do vključno 59 mas. %

0402 21 99 9500

– – – – – – več kot 59 mas. % do vključno 69 mas. %

0402 21 99 9600

– – – – – – več kot 69 mas. % do vključno 79 mas. %

0402 21 99 9700

– – – – – – več kot 79 mas. %

0402 21 99 9900

ex 0402 29

– – drugo (49):

 

– – – z vsebnostjo maščobe do vključno 27 mas. %:

 

– – – – drugo:

 

0402 29 15

– – – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg:

 

– – – – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – – – do vključno 11 mas. %

0402 29 15 9200

– – – – – – – več kot 11 mas. % do vključno 17 mas. %

0402 29 15 9300

– – – – – – – več kot 17 mas. % do vključno 25 mas. %

0402 29 15 9500

– – – – – – – več kot 25 mas. %

0402 29 15 9900

0402 29 19

– – – – – drugo:

 

– – – – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – – – več kot 11 mas. % do vključno 17 mas. %

0402 29 19 9300

– – – – – – – več kot 17 mas. % do vključno 25 mas. %

0402 29 19 9500

– – – – – – – več kot 25 mas. %

0402 29 19 9900

– – – z vsebnostjo maščobe več kot 27 mas. %:

 

0402 29 91

– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg

0402 29 91 9000

0402 29 99

– – – – drugo:

 

– – – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – – do vključno 41 mas. %

0402 29 99 9100

– – – – – – več kot 41 mas. %

0402 29 99 9500

– Drugo:

 

0402 91

– – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil (48):

 

0402 91 10

– – – z vsebnostjo maščobe do vključno 8 mas. %:

 

– – – – z vsebnostjo nemastne mlečne suhe snovi 15 mas. % ali več in vsebnostjo maščob več kot 7,4 mas. %

0402 91 10 9370

0402 91 30

– – – z vsebnostjo maščobe več kot 8 mas. % do vključno 10 mas. %

 

– – – – z vsebnostjo nemastne mlečne suhe snovi 15 mas. % ali več

0402 91 30 9300

– – – z vsebnostjo maščobe več kot 45 mas. %:

 

0402 91 99

– – – – drugo

0402 91 99 9000

0402 99

– – drugo (49):

 

0402 99 10

– – – z vsebnostjo maščobe do vključno 9,5 mas. %:

 

– – – – z vsebnostjo saharoze 40 mas. % ali več, z vsebnostjo nemastne mlečne suhe snovi 15 mas. % ali več in vsebnostjo maščobe več kot 6,9 mas. %

0402 99 10 9350

– – – z vsebnostjo maščobe več kot 9,5 mas. % do vključno 45 mas. %:

 

0402 99 31

– – – – v izvirnem pakiranju do vključno 2,5 kg:

 

– – – – – z vsebnostjo maščobe do vključno 21 mas. %:

 

– – – – – – z vsebnostjo saharoze 40 mas. % ali več in vsebnostjo nemastne mlečne suhe snovi 15 mas. %

0402 99 31 9150

– – – – – z vsebnostjo maščobe več kot 21 mas. % do vključno 39 mas. %:

0402 99 31 9300

– – – – – z vsebnostjo maščobe več kot 39 mas. %

0402 99 31 9500

0402 99 39

– – – – drugo:

 

– – – – – z vsebnostjo maščobe do vključno 21 mas. %, z vsebnostjo saharoze 40 mas. % ali več in z vsebnostjo nemastne mlečne suhe snovi 15 mas. % ali več

0402 99 39 9150

ex 0403

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali aromatizirano ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:

 

ex 0403 90

– Drugo:

 

– – nearomatiziran, niti ne vsebuje dodanega sadja, oreškov ali kakava:

 

– – – v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah (43)  (47):

 

– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob (36):

 

0403 90 11

– – – – – do vključno 1,5 mas. %

0403 90 11 9000

0403 90 13

– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %:

 

– – – – – – do vključno 11 mas. %

0403 90 13 9200

– – – – – – več kot 11 mas. % do vključno 17 mas. %

0403 90 13 9300

– – – – – – več kot 17 mas. % do vključno 25 mas. %

0403 90 13 9500

– – – – – – več kot 25 mas. %

0403 90 13 9900

0403 90 19

– – – – – več kot 27 mas. %

0403 90 19 9000

– – – – drugo, z vsebnostjo maščob (39):

 

0403 90 33

– – – – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %:

 

– – – – – – več kot 11 mas. % do vključno 25 mas. %

0403 90 33 9400

– – – – – – več kot 25 mas. %

0403 90 33 9900

– – – drugo:

 

– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob (36):

 

0403 90 51

– – – – – do vključno 3 mas. %:

 

– – – – – – do vključno 1,5 mas. %

0403 90 51 9100

0403 90 59

– – – – – več kot 6 mas. %:

 

– – – – – – več kot 17 mas. % do vključno 21 mas. %

0403 90 59 9170

– – – – – – več kot 21 mas. % do vključno 35 mas. %

0403 90 59 9310

– – – – – – več kot 35 mas. % do vključno 39 mas. %

0403 90 59 9340

– – – – – – več kot 39 mas. % do vključno 45 mas. %

0403 90 59 9370

– – – – – – več kot 45 mas. %

0403 90 59 9510

ex 0404

Sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila; izdelki sestavljeni iz naravnih mlečnih sestavin, ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:

 

0404 90

– Drugo:

 

– – ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob (36):

 

ex 0404 90 21

– – – do vključno 1,5 mas. %:

 

– – – – v prahu ali granulah, z vsebnostjo vode do vključno 5 mas. % in vsebnostjo mlečnih beljakovin v nemastni suhi snovi mleka:

 

– – – – – 29 mas. % ali več, vendar manj kot 34 mas. %:

0404 90 21 9120

– – – – – 34 mas. % ali več

0404 90 21 9160

0404 90 23

– – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. % (43):

 

– – – – v prahu ali granulah:

 

– – – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – – do vključno 11 mas. %

0404 90 23 9120

– – – – – – več kot 11 mas. % do vključno 17 mas. %

0404 90 23 9130

– – – – – – več kot 17 mas. % do vključno 25 mas. %

0404 90 23 9140

– – – – – – več kot 25 mas. %

0404 90 23 9150

ex 0404 90 29

– – – več kot 27 mas. % (43):

 

– – – – v prahu ali granulah, z vsebnostjo maščob:

 

– – – – – do vključno 28 mas. %

0404 90 29 9110

– – – – – več kot 28 mas. % do vključno 29 mas. %

0404 90 29 9115

– – – – – več kot 29 mas. % do vključno 45 mas. %

0404 90 29 9125

– – – – – več kot 45 mas. %

0404 90 29 9140

– – drugo, z vsebnostjo maščob (39)  (43):

 

0404 90 81

– – – do vključno 1,5 mas. %:

 

– – – – v prahu ali granulah

0404 90 81 9100

ex 0404 90 83

– – – več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %:

 

– – – – v prahu ali granulah:

 

– – – – – z vsebnostjo maščobe:

 

– – – – – – do vključno 11 mas. %

0404 90 83 9110

– – – – – – več kot 11 mas. % do vključno 17 mas. %

0404 90 83 9130

– – – – – – več kot 17 mas. % do vključno 25 mas. %

0404 90 83 9150

– – – – – – več kot 25 mas. %

0404 90 83 9170

– – – – drugo, razen v prahu ali v granulah:

 

– – – – – z vsebnostjo saharoze 40 mas. % ali več, z vsebnostjo nemastne mlečne suhe snovi ne manj kot 15 mas. % in vsebnostjo maščobe več kot 6,9 mas. %

0404 90 83 9936

ex 0405

Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka, mlečni namazi:

 

0405 10

– Maslo:

 

– – z vsebnostjo maščob do vključno 85 mas. %:

 

– – – naravno maslo:

 

0405 10 11

– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:

 

– – – – – z vsebnostjo maščob:

 

– – – – – – 80 mas. % ali več, vendar manj kot 82 mas. %:

0405 10 11 9500

– – – – – – 82 mas. % ali več

0405 10 11 9700

0405 10 19

– – – – drugo:

 

– – – – – z vsebnostjo maščob:

 

– – – – – – 80 mas. % ali več, vendar manj kot 82 mas. %:

0405 10 19 9500

– – – – – – 82 mas. % ali več

0405 10 19 9700

0405 10 30

– – – rekombinirano maslo:

 

– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:

 

– – – – – z vsebnostjo maščob:

 

– – – – – – 80 mas. % ali več, vendar manj kot 82 mas. %:

0405 10 30 9100

– – – – – – 82 mas. % ali več

0405 10 30 9300

– – – – drugo:

 

– – – – – z vsebnostjo maščob:

 

– – – – – – 82 mas. % ali več

0405 10 30 9700

0405 10 50

– – – sirotkino maslo:

 

– – – – v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:

 

– – – – – z vsebnostjo maščob:

 

– – – – – – 82 mas. % ali več

0405 10 50 9300

– – – – drugo:

 

– – – – – z vsebnostjo maščob:

 

– – – – – – 80 mas. % ali več, vendar manj kot 82 mas. %:

0405 10 50 9500

– – – – – – 82 mas. % ali več

0405 10 50 9700

0405 10 90

– – drugo

0405 10 90 9000

ex 0405 20

– Mlečni namazi:

 

0405 20 90

– – z vsebnostjo maščob več kot 75 mas. %, vendar manj kot 80 mas. % maščobe:

 

– – – z vsebnostjo maščob:

 

– – – – več kot 75 mas. %, vendar manj kot 78 mas. %

0405 20 90 9500

– – – – 78 mas. % ali več

0405 20 90 9700

0405 90

– Drugo:

 

0405 90 10

– – z vsebnostjo maščobe 99,3 mas. % ali več in z vsebnostjo vode do vključno 0,5 mas. %

0405 90 10 9000

0405 90 90

– – drugo

0405 90 90 9000


Oznaka KN

Poimenovanje

Dodatne zahteve za uporabo tarifne oznake

Oznaka proizvoda

Največja vsebnost vode v masi proizvoda

(%)

Najmanjša vsebnost maščobe v suhi snovi

(%)

ex 0406

Sir in skuta (42)  (45):

 

 

 

ex 0406 10

– Sveži (nezrel ali nenasoljen) sir, vključno sir iz sirotke in skuta:

 

 

 

ex 0406 10 20

– – z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas. %:

 

 

 

– – – sir iz sirotke, razen slane ricotte

 

 

0406 10 20 9100

– – – drugo:

 

 

 

– – – – z vsebnostjo vode, izračunano iz mase nemastne snovi, več kot 47 mas. % do vključno 72 mas. %:

 

 

 

– – – – – ricotta, slana:

 

 

 

– – – – – – izdelana izključno iz ovčjega mleka

55

45

0406 10 20 9230

– – – – – – druga

55

39

0406 10 20 9290

– – – – – kočarski sir

60

 

0406 10 20 9300

– – – – – drugo:

 

 

 

– – – – – – z vsebnostjo maščob v suhi snovi:

 

 

 

– – – – – – – manj kot 5 mas. %

60

 

0406 10 20 9610

– – – – – – – 5 mas. % ali več, vendar manj kot 19 mas. %:

60

5

0406 10 20 9620

– – – – – – – 19 mas. % ali več, vendar manj kot 39 mas. %

57

19

0406 10 20 9630

– – – – – – – drugo, z vsebnostjo vode, izračunano iz mase nemastne snovi:

 

 

 

– – – – – – – – več kot 47 mas. % do vključno 52 mas. %

40

39

0406 10 20 9640

– – – – – – – – več kot 52 mas. % do vključno 62 mas. %

50

39

0406 10 20 9650

– – – – – – – – več kot 62 mas. %

 

 

0406 10 20 9660

– – – – z vsebnostjo vode, izračunano iz mase nemastne snovi, več kot 72 mas. %:

 

 

 

– – – – – smetanov sir z vsebnostjo vode, izračunano iz mase nemastne snovi, več kot 77 mas. % do vključno 83 mas. % in vsebnostjo maščob v suhi snovi:

 

 

 

– – – – – – 60 mas. % ali več, vendar manj kot 69 mas. %

60

60

0406 10 20 9830

– – – – – – 69 mas. % ali več

59

69

0406 10 20 9850

– – – – – drugi

 

 

0406 10 20 9870

– – – – drugo

 

 

0406 10 20 9900

ex 0406 20

– Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst:

 

 

 

ex 0406 20 90

– – drugo:

 

 

 

– – – siri iz sirotke

 

 

0406 20 90 9100

– – – drugo:

 

 

 

– – – – z vsebnostjo maščob več kot 20 mas. %, vsebnostjo laktoze manj kot 5 mas. % in z vsebnostjo suhe snovi:

 

 

 

– – – – – 60 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. %:

40

34

0406 20 90 9913

– – – – – 80 mas. % ali več, vendar manj kot 85 mas. %

20

30

0406 20 90 9915

– – – – – 85 mas. % ali več, vendar manj kot 95 mas. %

15

30

0406 20 90 9917

– – – – – 95 mas. % ali več

5

30

0406 20 90 9919

– – – – drugo

 

 

0406 20 90 9990

ex 0406 30

– Sir, topljen, razen naribanega, ali v prahu:

 

 

 

– – drugo:

 

 

 

– – – z vsebnostjo maščob do vključno 36 mas. % in z vsebnostjo maščob v suhi snovi:

 

 

 

ex 0406 30 31

– – – – do vključno 48 mas. %:

 

 

 

– – – – – z vsebnostjo suhe snovi:

 

 

 

– – – – – – 40 mas. % ali več, vendar manj kot 43 mas. %, in vsebnostjo maščob v suhi snovi:

 

 

 

– – – – – – – manj kot 20 mas. %

60

 

0406 30 31 9710

– – – – – – – 20 mas. % ali več

60

20

0406 30 31 9730

– – – – – – 43 mas. % ali več in z vsebnostjo maščob v suhi snovi:

 

 

 

– – – – – – – manj kot 20 mas. %

57

 

0406 30 31 9910

– – – – – – – 20 mas. % ali več, vendar manj kot 40 mas. %

57

20

0406 30 31 9930

– – – – – – – 40 mas. % ali več

57

40

0406 30 31 9950

ex 0406 30 39

– – – – več kot 48 mas. %:

 

 

 

– – – – – z vsebnostjo suhe snovi:

 

 

 

– – – – – – 40 mas. % ali več, vendar manj kot 43 mas. %

60

48

0406 30 39 9500

– – – – – – 43 mas. % ali več, vendar manj kot 46 mas. %

57

48

0406 30 39 9700

– – – – – – 46 mas. % ali več in z vsebnostjo maščob v suhi snovi:

 

 

 

– – – – – – – manj kot 55 mas. %

54

48

0406 30 39 9930

– – – – – – – 55 mas. % ali več

54

55

0406 30 39 9950

ex 0406 30 90

– – – z vsebnostjo maščob več kot 36 mas. %:

54

79

0406 30 90 9000

ex 0406 40

– Sir z modrimi ali podobnimi žlahtnimi plesnimi, nastalimi v jedru sira proizveden s Penicillium roqueforti:

 

 

 

ex 0406 40 50

– – gorgonzola

53

48

0406 40 50 9000

ex 0406 40 90

– – drugo

50

40

0406 40 90 9000

ex 0406 90

– Sir, drug:

 

 

 

– – drugi:

 

 

 

ex 0406 90 13

– – – ementalec

40

45

0406 90 13 9000

ex 0406 90 15

– – – grojer, sbrinz:

 

 

 

– – – – grojer

38

45

0406 90 15 9100

ex 0406 90 17

– – – bergkaese, appenzell:

 

 

 

– – – – bergkaese

38

45

0406 90 17 9100

ex 0406 90 21

– – – cheddar

39

48

0406 90 21 9900

ex 0406 90 23

– – – edamec

47

40

0406 90 23 9900

ex 0406 90 25

– – – tilsit

47

45

0406 90 25 9900

ex 0406 90 27

– – – butterkaese

52

45

0406 90 27 9900

ex 0406 90 32

– – – feta (38):

 

 

 

– – – – izdelan izključno iz ovčjega ali ovčjega in kozjega mleka:

 

 

 

– – – – – z vsebnostjo vode, izračunano iz mase nemastne snovi, do vključno 72 mas. %:

56

43

0406 90 32 9119

ex 0406 90 35

– – – kefalotyri:

 

 

 

– – – – izdelan izključno iz ovčjega in/ali kozjega mleka

38

40

0406 90 35 9190

– – – – drugo:

38

40

0406 90 35 9990

ex 0406 90 37

– – – finlandia

40

45

0406 90 37 9000

– – – drugo:

 

 

 

– – – – drugo:

 

 

 

– – – – – z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas. % in z vsebnostjo vode, izračunano iz mase nemastne snovi:

 

 

 

– – – – – – do vključno 47 mas. %:

 

 

 

ex 0406 90 61

– – – – – – – grana padano, parmigiano reggiano

35

32

0406 90 61 9000

ex 0406 90 63

– – – – – – – fiore sardo, pecorino:

 

 

 

– – – – – – – – izdelani izključno iz ovčjega mleka

35

36

0406 90 63 9100

– – – – – – – – drugi

35

36

0406 90 63 9900

ex 0406 90 69

– – – – – – – drugi:

 

 

 

– – – – – – – – siri iz sirotke

 

 

0406 90 69 9100

– – – – – – – – drugi

38

30

0406 90 69 9910

– – – – – – več kot 47 mas. % do vključno 72 mas. %:

 

 

 

ex 0406 90 73

– – – – – – – provolone

45

44

0406 90 73 9900

ex 0406 90 75

– – – – – – – asiago, caciocavallo, montasio, ragusano

45

39

0406 90 75 9900

ex 0406 90 76

– – – – – – – danbo, fontal, fontina, fynbo, havarti, maribo, samsoe:

 

 

 

– – – – – – – – z vsebnostjo maščob v suhi snovi 45 mas. % ali več, vendar manj kot 55 mas. %:

 

 

 

– – – – – – – – – z vsebnostjo suhe snovi 50 mas. % ali več, vendar manj kot 56 mas. %

50

45

0406 90 76 9300

– – – – – – – – – z vsebnostjo suhe snovi 56 mas. % ali več

44

45

0406 90 76 9400

– – – – – – – – z vsebnostjo maščob v suhi snovi 55 mas. % ali več

46

55

0406 90 76 9500

ex 0406 90 78

– – – – – – – gouda:

 

 

 

– – – – – – – – z vsebnostjo maščob v suhi snovi manj kot 48 mas. %

50

20

0406 90 78 9100

– – – – – – – – z vsebnostjo maščob v suhi snovi 48 mas. % ali več, vendar manj kot 55 mas. %

45

48

0406 90 78 9300

– – – – – – – – drugi:

45

55

0406 90 78 9500

ex 0406 90 79

– – – – – – – esrom, italico, kernhem, saint nectaire, saint paulin, taleggio

56

40

0406 90 79 9900

ex 0406 90 81

– – – – – – – cantal, cheshire, wensleydale, lancashire, double gloucester, blarney, colby, monterey

44

45

0406 90 81 9900

ex 0406 90 85

– – – – – – – kefalograviera, kasseri:

 

 

 

– – – – – – – – z vsebnostjo vode do vključno 40 mas. %

40

39

0406 90 85 9930

– – – – – – – – z vsebnostjo vode več kot 40 mas. % do vključno 45 mas. %

45

39

0406 90 85 9970

– – – – – – – – drugi

 

 

0406 90 85 9999

– – – – – – – drugi siri z vsebnostjo vode, izračunano iz mase nemastne snovi:

 

 

 

ex 0406 90 86

– – – – – – – – več kot 47 mas. % do vključno 52 mas. %:

 

 

 

– – – – – – – – – siri iz sirotke

 

 

0406 90 86 9100

– – – – – – – – – drugi, z vsebnostjo maščobe v suhi snovi:

 

 

 

– – – – – – – – – – manj kot 5 mas. %

52

 

0406 90 86 9200

– – – – – – – – – – 5 mas. % ali več, vendar manj kot 19 mas. %

51

5

0406 90 86 9300

– – – – – – – – – – 19 mas. % ali več, vendar manj kot 39 mas. %

47

19

0406 90 86 9400

– – – – – – – – – – 39 mas. % ali več

40

39

0406 90 86 9900

ex 0406 90 87

– – – – – – – – več kot 52 mas. % do vključno 62 mas. %:

 

 

 

– – – – – – – – – sir iz sirotke, razen sira manouri

 

 

0406 90 87 9100

– – – – – – – – – drugi, z vsebnostjo maščobe v suhi snovi:

 

 

 

– – – – – – – – – – manj kot 5 mas. %

60

 

0406 90 87 9200

– – – – – – – – – – 5 mas. % ali več, vendar manj kot 19 mas. %

55

5

0406 90 87 9300

– – – – – – – – – – 19 mas. % ali več, vendar manj kot 40 mas. %

53

19

0406 90 87 9400

– – – – – – – – – – 40 mas. % ali več:

 

 

 

– – – – – – – – – – – idiazabal, manchego and roncal, izdelani izključno iz ovčjega mleka

45

45

0406 90 87 9951

– – – – – – – – – – – maasdam

45

45

0406 90 87 9971

– – – – – – – – – – – manouri

43

53

0406 90 87 9972

– – – – – – – – – – – hushallsost

46

45

0406 90 87 9973

– – – – – – – – – – – murukoloinen

41

50

0406 90 87 9974

– – – – – – – – – – – graeddost

39

60

0406 90 87 9975

– – – – – – – – – – – drugi

47

40

0406 90 87 9979

ex 0406 90 88

– – – – – – – – več kot 62 mas. % do vključno 72 mas. %:

 

 

 

– – – – – – – – – siri iz sirotke

 

 

0406 90 88 9100

– – – – – – – – – drugi:

 

 

 

– – – – – – – – – – z vsebnostjo maščob v suhi snovi:

 

 

 

– – – – – – – – – – – 10 mas. % ali več, vendar manj kot 19 mas. %

60

10

0406 90 88 9300

– – – – – – – – – – – 40 mas. % ali več:

 

 

 

– – – – – – – – – – – – Akawi

55

40

0406 90 88 9500

10.   Beli in surovi sladkor brez nadaljnje predelave

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

ex 1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju:

 

– Surovi sladkor, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil:

 

ex 1701 11

– – sladkor iz sladkornega trsa:

 

ex 1701 11 90

– – – drugo:

 

– – – – kandirni sladkor

1701 11 90 9100

– – – – drugi surovi sladkor:

 

– – – – – v izvirnem pakiranju do vključno 5 kg neto proizvoda:

1701 11 90 9910

ex 1701 12

– – sladkor iz sladkorne pese:

 

ex 1701 12 90

– – – drugo:

 

– – – – kandirni sladkor

1701 12 90 9100

– – – – drugi surovi sladkor:

 

– – – – – v izvirnem pakiranju do vključno 5 kg neto proizvoda:

1701 12 90 9910

– Drugo:

 

1701 91 00

– – ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

1701 91 00 9000

ex 1701 99

– – drugo:

 

1701 99 10

– – – beli sladkor:

 

– – – – kandirni sladkor

1701 99 10 9100

– – – – drugo:

 

– – – – – skupne količine do vključno 10 ton

1701 99 10 9910

– – – – – drugo

1701 99 10 9950

ex 1701 99 90

– – – drugo:

 

– – – – ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

1701 99 90 9100


11.   Sirupi in drugi izdelki iz sladkorja

Oznaka KN

Poimenovanje

Oznaka proizvoda

ex 1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:

 

ex 1702 40

– Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. % toda manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:

 

ex 1702 40 10

– – izoglukoza:

 

– – – ki v suhem stanju vsebuje 99 mas. % fruktoze ali več

1702 40 10 9100

1702 60

– Druga fruktoza in fruktozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:

 

1702 60 10

– – izoglukoza

1702 60 10 9000

1702 60 95

– – drugo

1702 60 95 9000

ex 1702 90

– Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:

 

1702 90 30

– – izoglukoza

1702 90 30 9000

– – karamel:

 

1702 90 71

– – – ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze

1702 90 71 9000

ex 1702 90 95

– – drugo:

 

– – – umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom

1702 90 95 9100

– – – drugo, razen sorboze

1702 90 95 9900

2106

Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

 

ex 2106 90

– Drugo:

 

– – aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:

 

2106 90 30

– – – izoglukozni sirupi

2106 90 30 9000

– – – drugo:

 

2106 90 59

– – – – drugo

2106 90 59 9000“


(1)  UL L 149, 29.6.1968, str. 46.

(2)  Za določanje vsebnosti maščob se uporablja analitični postopek iz Priloge I (metoda A) k Direktivi Komisije 84/4/EGS (UL L 15, 18.1.1984, str. 28).

(3)  Za določanje vsebnosti maščob se uporablja naslednji postopek:

vzorec se zdrobi, tako da več kot 90 % snovi lahko gre skozi sito z velikostjo okenca 500 mikrometrov in 100 % snovi lahko gre skozi sito z velikostjo okenca 1 000 mikrometrov,

nato se uporabi analitični postopek iz Priloge I (metoda A) k Direktivi 84/4/EGS.

(4)  Pri škrobu se vsebnost suhe snovi določa s postopkom iz Priloge IV k Uredbi Komisije (ES) št. 687/2008 (UL L 192, 19.7.2008, str. 20). Čistoča škroba se določa z modificirano Ewersovo polarimetrijsko metodo iz Priloge I k tretji Direktivi Komisije 72/199/EGS (UL L 123, 29.5.1972, str. 6).

(5)  Izvozno nadomestilo za škrob se prilagodi po naslednji formuli:

1.

Krompirjev škrob: dejanski % suhe snovi/80 × izvozno nadomestilo.

2.

Vse druge vrste škroba: dejanski % suhe snovi/87 × izvozno nadomestilo.

Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj zahtevka navede vsebnost suhe snovi proizvoda na izjavi, ki je predvidena v ta namen.

(6)  Izvozno nadomestilo se plača za proizvode z vsebnostjo suhe snovi najmanj 78 %. Izvozno nadomestilo za proizvode z vsebnostjo suhe snovi manj kot 78 % se prilagodi po naslednji formuli:

dejanska suha snov/78 × izvozno nadomestilo.

Vsebnost suhe snovi se določa s postopkom 2 iz Priloge II k Direktivi Komisije 79/796/EGS (UL L 239, 22.9.1979, str. 24) ali s katerim koli drugim ustreznim analitičnim postopkom, ki zagotavlja vsaj takšne rezultate.

(7)  Zajema jih Uredba Komisije (ES) št. 1517/95 (UL L 147, 30.6.1995, str. 51).

(8)  Za namene nadomestil se upošteva samo škrob iz žitnih proizvodov. Žitni proizvodi so proizvodi iz tarifnih podštevilk 0709 90 60 in 0712 90 19, poglavja 10 in tarifnih številk 1101, 1102, 1103 in 1104 (nepredelani in nerekonstruirani) razen tarifne podštevilke 1104 30 in vsebnost žit v proizvodih iz tarifnih podštevilk 1904 10 10 in 1904 10 90 kombinirane nomenklature. Šteje se, da je vsebnost žit v proizvodih iz tarifnih podštevilk 1904 10 10 in 1904 10 90 kombinirane nomenklature enaka masi tega končnega proizvoda. Nadomestilo za žita se ne izplača, če z analizo ni mogoče natančno ugotoviti izvora škroba.

(9)  Nadomestilo se plača samo za proizvode, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba.

(10)  Za razvrstitev pod to tarifno podštevilko je treba predložiti potrdilo iz Priloge I k Uredbi Komisije (ES) št. 433/2007 (UL L 104, 21.4.2007, str. 3).

(11)  Nadomestilo se odobri pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz Uredbe Komisije (ES) št. 1359/2007 (UL L 304, 22.11.2007, str. 21).

(12)  UL L 308, 8.11.2006, str. 7.

(13)  UL L 281, 24.10.2008, str. 3.

(14)  UL L 325, 24.11.2006, str. 12.

(15)  Vsebnost pustega govejega mesa brez maščobe se določa s postopkom iz Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 2429/86 (UL L 210, 1.8.1986, str. 39). Izraz ‚povprečna vsebnost‘ se nanaša na velikost vzorca, kakor je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (ES) št. 765/2002 (UL L 117, 4.5.2002, str. 6). Vzorec se vzame od tistega dela pošiljke, ki predstavlja najvišje tveganje.

(16)  Določanje vsebnosti kolagena:

Šteje se, da vsebnost kolagena pomeni vsebnost hidroksiprolina, pomnoženo s faktorjem 8. Vsebnost hidroksiprolina je treba določati z metodo ISO 3496-1978.

(17)  Proizvode in njihove dele je mogoče razvrstiti v to tarifno podštevilko samo, če je iz njihove velikosti in značilnosti enotnega mišičnega tkiva mogoče ugotoviti, da so iz omenjenih osnovnih delov. Izraz ‚in njihovi deli‘ se nanaša na proizvode z neto maso dela najmanj 100 gramov ali na proizvode, razrezane na enake kose, za katere je mogoče jasno ugotoviti, da so iz omenjenega osnovnega kosa in ki so pakirani skupaj s skupno neto maso vsaj 100 gramov.

(18)  Do nadomestila so upravičeni samo tisti proizvodi, za imena katerih pristojni organi države članice proizvajalke izdajo potrdilo.

(19)  Nadomestilo za klobase, shranjene v posodah s konzervansom, se odobri na neto maso po odbitku mase te tekočine.

(20)  Masa parafinske plasti, določena glede na običajno uporabo v panogi, se šteje kot del neto mase klobase.

(21)  Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 2333/97 (UL L 323, 26.11.1997, str. 25).

(22)  Če se sestavljena živila (vključno s pripravljenimi jedmi), ki vsebujejo klobase, zaradi njihove sestave razvrstijo v tarifno številko 1601, se nadomestilo odobri samo na neto maso klobas, mesa in klavničnih odpadkov, vključno z maščobami kakršnega koli izvora, ki so del teh živil.

(23)  Nadomestilo za proizvode, ki vsebujejo kosti, se odobri na neto maso proizvoda po odbitku mase kosti.

(24)  Nadomestilo se odobri, če so izpolnjeni pogojih iz Uredbe Komisije (ES) št. 903/2008 (UL L 249, 18.9.2008, str. 3). Pri opravljanju izvoznih carinskih formalnosti izvoznik predloži pisno izjavo, da ti proizvodi izpolnjujejo navedene pogoje.

(25)  Vsebnost mesa in maščobe se določa z analitičnim postopkom iz Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 2004/2002 (UL L 308, 9.11.2002, str. 22).

(26)  Vsebnost mesa ali kakršnih koli klavničnih odpadkov, vključno z maščobami kakršne koli vrste ali izvora, se določa z analitičnim postopkom iz Priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 226/89 (UL L 29, 31.1.1989, str. 11).

(27)  Zamrzovanje proizvodov v skladu s prvim odstavkom člena 7(3) Uredbe (ES) št. 800/1999 ni dovoljeno.

(28)  Trupi ali polovice trupov so lahko predstavljene s spodnjo čeljustjo ali brez nje.

(29)  Plečeta so lahko predstavljena s spodnjo čeljustjo ali brez nje.

(30)  Prednji deli so lahko predstavljeni s spodnjo čeljustjo ali brez nje.

(31)  Nadomestilo se ne odobri za spodnjo čeljust, podbradek (maščobni del spodnje čeljusti) ali spodnjo čeljust s podbradkom, ki je ponujena posebej.

(32)  Nadomestilo se ne odobri za vrat brez kosti, ki je ponujen posebej.

(33)  Če na podlagi določb opombe 2 k poglavju 16 KN ni upravičena razvrstitev blaga pod šunke ali dele šunke iz tarifne številke 1602 41 10 9110, se nadomestilo za oznako proizvoda 1602 42 10 9110 ali 1602 49 19 9130 lahko odobri, ne da bi to vplivalo na uporabo člena 51 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).

(34)  Če na podlagi določb opombe 2 k poglavju 16 KN ni upravičena razvrstitev blaga pod šunke ali dele šunke iz tarifne številke 1602 42 10 9110, se nadomestilo za oznako proizvoda 1602 49 19 9130 lahko odobri, ne da bi to vplivalo na uporabo člena 51 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999.

(35)  Velja samo za jajca perutnine, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določijo pristojni organi Evropskih skupnosti, in na katerih je odtisnjena registracijska številka ustanove proizvajalca in/ali drugi podatki, določeni v členu 3(5) Uredbe Komisije (ES) št. 617/2008 (UL L 168, 28.6.2008, str. 5).

(36)  Kadar proizvod iz te tarifne podštevilke vsebuje dodano sirotko in/ali proizvode iz sirotke in/ali laktozo in/ali kazein in/ali kazeinate in/ali permeat in/ali proizvode iz oznake KN 3504, se pri izračunu nadomestila dodana sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504 ne upoštevajo.

Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo.

Če proizvod iz te tarifne podštevilke vsebuje permeat, se izvozno nadomestilo ne plača.

Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka navesti v izjavi, predvideni v ta namen, ali proizvod vsebuje permeat oziroma ali je bila dodana nemlečna snov in/ali sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504, in če je bila katera od teh snovi dodana:

največjo vsebnost nemlečne snovi in/ali sirotke in/ali proizvodov iz sirotke in/ali laktoze in/ali kazeina in/ali kazeinatov in/ali permeata in/ali proizvodov iz oznake KN 3504 na 100 kilogramov končnega proizvoda;

in zlasti,

vsebnost laktoze v dodani sirotki.

(37)  Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 2287/2000 (UL L 260, 14.10.2000, str. 22).

(38)  Če izdelek vsebuje kazein in/ali kazeinate, ki so bili dodani pred predelavo ali med njo, se nadomestilo ne plača. Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj zahtevka na izjavi, predvideni v ta namen, navede ali je bil dodan kazein in/ali kazeinati.

(39)  Nadomestilo za 100 kilogramov proizvoda iz te tarifne podštevilke je enako vsoti naslednjih elementov:

(a)

zneska na 100 kilogramov, pomnoženega z odstotkom mase mlečne snovi, vsebovane v 100 kilogramih proizvoda. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo.

Ko je proizvodu dodana sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504, se znesek na kilogram pomnoži z maso mlečne snovi, ki ni sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504, dodani na 100 kilogramov proizvoda;

(b)

elementa, izračunanega v skladu s členom 16(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1282/2006 (UL L 234, 29.8.2006, str. 4).

Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka navesti v izjavi, predvideni v ta namen, ali proizvod vsebuje permeat oziroma ali je bila dodana nemlečna snov in/ali sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali kazein in/ali kazeinati in/ali permeat in/ali proizvodi iz oznake KN 3504, in če je bila katera od teh snovi dodana:

 

največjo vsebnost saharoze in/ali druge nemlečne snovi in/ali sirotke in/ali proizvodov iz sirotke in/ali laktoze in/ali kazeina in/ali kazeinatov in/ali permeata in/ali proizvodov iz tarifne oznake KN 3504 v mas. % na 100 kilogramov končnega proizvoda;

in zlasti,

 

vsebnost laktoze v dodani sirotki.

Če mlečna snov v proizvodu vsebuje permeat, se izvozno nadomestilo ne plača.

(40)  Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 707/98 (UL L 98, 31.3.1998, str. 11).

(41)  Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 823/96 (UL L 111, 4.5.1996, str. 9).

(42)  

a)

Pri sirih v izvirnem pakiranju, ki vsebuje tudi konzervirno tekočino, zlasti slanico, se nadomestilo odobri za neto težo, od katere se odšteje masa tekočine.

b)

Plastična folija, parafin, pepel in vosek, ki se uporabljajo za pakiranje, se pri izračunu nadomestila ne štejejo za del neto teže proizvoda.

c)

Kadar je sir v plastični foliji in deklarirana neto teža vključuje težo plastične folije, se znesek nadomestila zmanjša za 0,5 %.

Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj izjavi, da je sir pakiran v plastično folijo in ali deklarirana neto teža vključuje težo plastične folije.

d)

Kadar je sir v parafinu ali pepelu in deklarirana neto teža vključuje težo parafina ali pepela, se znesek nadomestila zmanjša za 2 %.

Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj izjavi, da je sir pakiran v parafinu ali pepelu in ali deklarirana neto teža vključuje težo pepela ali parafina.

e)

Kadar je sir v vosku, mora vlagatelj pri opravljanju carinskih formalnosti v deklaraciji navesti neto težo sira brez teže voska.

(43)  Če je pri proizvodih iz te tarifne oznake vsebnost mlečnih beljakovin (vsebnost dušika × 6,38) v nemastni suhi snovi mleka manjša od 34 %, se nadomestilo ne plača. Če v proizvodih v prahu iz te tarifne oznake vsebnost vode v masi proizvoda presega 5 %, se nadomestilo ne plača.

Pri opravljanju carinskih formalnosti mora zainteresirana stranka navesti na ustrezni izjavi najmanjšo vsebnost mlečnih beljakovin v nemastni suhi snovi mleka in za proizvode v prahu najvišjo vsebnost vode.

(44)  Črtano z Uredbo Komisije (ES) št. 2287/2000 (UL L 260, 14.10.2000, str. 22).

(45)  

a)

Kadar proizvod vsebuje nemlečne sestavine, ki niso začimbe ali zelišča, kakor so zlasti šunka, oreščki, kozice, losos, olive, rozine, se znesek nadomestila zmanjša za 10 %.

Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj v izjavi, ki je predvidena v ta namen, navede, da so dodane take nemlečne sestavine.

b)

Kadar proizvod vsebuje zelišča ali začimbe, kakor so zlasti gorčica, bazilika, česen, origano, se znesek nadomestila zmanjša za 1 %.

Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj v izjavi, ki je predvidena v ta namen, navede, da so dodana zelišča ali začimbe.

(c)

Kadar proizvod vsebuje kazein in/ali kazeinate in/ali sirotko in/ali proizvode iz sirotke in/ali laktozo in/ali permeat in/ali proizvode pod oznako KN 3504, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo dodani kazein in/ali kazeinati in/ali sirotka in/ali proizvodi iz sirotke (razen sirotkinega masla pod oznako KN 0405 10 50) in/ali laktoza in/ali permeat in/ali proizvodi pod oznako KN 3504.

Pri opravljanju carinskih formalnosti vlagatelj v izjavi, predvideni v ta namen, navede, ali so dodani kazein in/ali kazeinati in/ali sirotka in/ali proizvodi iz sirotke in/ali laktoza in/ali permeat in/ali proizvodi pod oznako KN 3504, in kadar so, največjo vsebnost v masi nemlečne snovi in/ali kazeina in/ali kazeinatov in/ali sirotke in/ali proizvodov iz sirotke (kadar je to ustrezno, tudi vsebnost sirotkinega masla) in/ali laktoze in/ali permeata in/ali proizvodov pod oznako KN 3504 na 100 kilogramov končnega proizvoda.

d)

Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje, kakor so sol, sirilo ali plesen.

(46)  Nadomestilo za zamrznjeno kondenzirano mleko je enako kot za proizvode iz tarifnih številk 0402 91 in 0402 99.

(47)  Nadomestila za zamrznjene proizvode iz oznak KN 0403 90 11 do 0403 90 39 so enaka kot nadomestila za proizvode iz oznak KN 0403 90 51 do 0403 90 69.

(48)  Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo. Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka na izjavi, predvideni v ta namen, navesti ali je bila dodana nemlečna snov in če je bila dodana, navesti najvišjo vsebnost nemlečne snovi na 100 kilogramov končnega proizvoda.

(49)  Nadomestilo za 100 kilogramov proizvoda iz te podštevilke je enako vsoti naslednjih elementov:

(a)

zneska na 100 kilogramov, pomnoženega z odstotkom mase mlečne snovi, vsebovane v 100 kilogramih proizvoda. Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine dodane nemlečne snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo;

(b)

elementa, izračunanega v skladu s členom 16(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1282/2006 (UL L 234, 29.8.2006, str. 4).

Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka na izjavi, predvideni v ta namen, navesti najvišjo vsebnost saharoze v mas. % in ali je bila dodana nemlečna snov in če je bila dodana, najvišjo vsebnost nemlečne snovi, dodane na 100 kilogramov končnega proizvoda.

(50)  Ti proizvodi lahko vsebujejo majhne količine aditivov, potrebnih za njihovo proizvodnjo ali konzerviranje. Ko ti aditivi ne presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila upoštevajo. Ko pa ti aditivi presegajo 0,5 mas. % celotnega proizvoda, se pri izračunu nadomestila ne upoštevajo. Pri opravljanju carinskih formalnosti mora vlagatelj zahtevka na izjavi, ki je predvidena v ta namen, navesti ali so bili aditivi dodani in če so bili, najvišjo vsebnost aditivov.


PRILOGA II

„PRILOGA II

OZNAKE NAMEMBNIH DRŽAV ZA IZVOZNA NADOMESTILA

A00

Vse namembne države (tretje države, druga ozemlja, oskrba in namembne države, ki se obravnavajo kot izvoz iz Skupnosti).

A01

Druge namembne države.

A02

Vse namembne države razen Združenih držav Amerike.

A03

Vse namembne države razen Švice.

A04

Vse tretje države.

A05

Druge tretje države.

A10

Države članice EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino)

Islandija, Norveška, Lihtenštajn, Švica.

A11

Države AKP (afriške, karibske in pacifiške države, pogodbenice Loméjske konvencije)

Angola, Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Kamerun, Zelenortski otoki, Srednjeafriška republika, Komori (razen Mayotte), Kongo, Demokratična republika Kongo, Slonokoščena obala, Džibuti, Dominika, Etiopija, otoki Fidži, Gabon, Gambija, Gana, Grenada, Gvineja, Gvineja Bissau, Ekvatorialna Gvineja, Gvajana, Haiti, Jamajka, Kenija, Kiribati, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Mauritius, Mavretanija, Mozambik, Namibija, Niger, Nigerija, Uganda, Papua Nova Gvineja, Dominikanska republika, Ruanda, Saint Kitts in Nevis, Saint Vincent in Grenadine, Sveta Lucija, Salomonovi otoki, Samoa, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Somalija, Sudan, Surinam, Svazi, Tanzanija, Čad, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tuvalu, Vanuatu, Zambija, Zimbabve.

A12

Države ali ozemlja v sredozemskem bazenu

Ceuta in Melilla, Gibraltar, Turčija, Albanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, vključno s Kosovom v okviru Resolucije VSZN 1244/99, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt, Libanon, Sirija, Izrael, Zahodni breg in Gaza, Jordanija.

A13

Države članice OPEC (Organizacija držav izvoznic nafte)

Alžirija, Libija, Nigerija, Gabon, Venezuela, Irak, Iran, Saudova Arabija, Kuvajt, Katar, Združeni arabski emirati, Indonezija.

A14

Države članice ASEAN (Združenje držav jugovzhodne Azije)

Mjanmar, Tajska, Laos, Vietnam, Indonezija, Malezija, Brunej, Singapur, Filipini.

A15

Države Latinske Amerike

Mehika, Gvatemala, Honduras, Salvador, Nikaragva, Kostarika, Haiti, Dominikanska republika, Kolumbija, Venezuela, Ekvador, Peru, Brazilija, Čile, Bolivija, Paragvaj, Urugvaj, Argentina.

A16

Države članice SAARC (Južnoazijsko združenje za regionalno sodelovanje)

Pakistan, Indija, Bangladeš, Maldivi, Šrilanka, Nepal, Butan.

A17

Države članice EGP (Evropski gospodarski prostor), razen Evropske unije

Islandija, Norveška, Lihtenštajn.

A18

Države ali ozemlja Srednje in Vzhodne Evrope

Albanija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, vključno s Kosovom v okviru Resolucije VSZN 1244/99, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

A19

Države članice NAFTA (Severnoameriški sporazum o svobodni trgovini)

Združene države Amerike, Kanada, Mehika.

A20

Države članice skupnega južnoameriškega trga (Mercosur - Southern Cone Common Market)

Brazilija, Paragvaj, Urugvaj, Argentina.

A21

Novoindustrializirane azijske države

Singapur, Južna Koreja, Tajvan, Hongkong.

A22

Dinamična azijska gospodarstva

Tajska, Malezija, Singapur, Južna Koreja, Tajvan, Hongkong.

A23

Države članice APEC (Skupina za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje)

Združene države Amerike, Kanada, Mehika, Čile, Tajska, Indonezija, Malezija, Brunej, Singapur, Filipini, Kitajska, Južna Koreja, Japonska, Tajvan, Hongkong, Avstralija, Papua Nova Gvineja, Nova Zelandija.

A24

Skupnost neodvisnih držav

Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Rusija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija.

A25

Države članice OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki niso članice EU

Islandija, Norveška, Švica, Turčija, Združene države Amerike, Kanada, Mehika, Južna Koreja, Japonska, Avstralija, Avstralska tihomorska ozemlja, Nova Zelandija, Novozelandska tihomorska ozemlja.

A26

Evropske države ali ozemlja zunaj Evropske unije

Islandija, Norveška, Lihtenštajn, Švica, Ferski otoki, Andora, Gibraltar, Vatikan, Turčija, Albanija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija, Rusija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, vključno s Kosovom v okviru Resolucije VSZN 1244/99, Črna gora, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

A27

Africa (A28) (A29)

Države ali ozemlja Severne Afrike, druge afriške države.

A28

Države ali ozemlja Severne Afrike

Ceuta in Melilla, Maroko, Alžirija, Tunizija, Libija, Egipt.

A29

Druge afriške države

Sudan, Mavretanija, Mali, Burkina Faso, Niger, Čad, Zelenortski otoki, Senegal, Gambija, Gvineja Bissau, Gvineja, Sierra Leone, Liberija, Slonokoščena obala, Gana, Togo, Benin, Nigerija, Kamerun, Srednjeafriška republika, Ekvatorialna Gvineja, Sao Tome in Principe, Gabon, Kongo, Demokratična republika Kongo, Ruanda, Burundi, Sveta Helena in pridružena območja, Angola, Etiopija, Eritreja, Džibuti, Somalija, Kenija, Uganda, Tanzanija, Sejšeli in pridružena območja, Britansko ozemlje Indijskega oceana, Mozambik, Madagaskar, Mauritius, Komori, Mayotte, Zambija, Zimbabve, Malavi, Južna Afrika, Namibija, Bocvana, Svazi, Lesoto.

A30

Amerika (A31) (A32) (A33)

Severna Amerika, Srednja Amerika in Antili, Južna Amerika.

A31

Severna Amerika

Združene države Amerike, Kanada, Grenlandija, Saint Piere in Miquelon.

A32

Srednja Amerika in Antili

Mehika, Bermudi, Gvatemala, Belize, Honduras, Salvador, Nikaragva, Kostarika, Panama, Angvila, Kuba, Saint Kitts in Nevis, Haiti, Bahami, Otoki Turks in Caicos, Dominikanska republika, Deviški otoki (ZDA), Antigva in Barbuda, Dominika, Kajmanski otoki, Jamajka, Saint Lucia, Saint Vincent, Britanski Deviški otoki, Barbados, Montserrat, Trinidad in Tobago, Grenada, Aruba, Nizozemski Antili.

A33

Južna Amerika

Kolumbija, Venezuela, Gvajana, Surinam, Ekvador, Peru, Brazilija, Čile, Bolivija, Paragvaj, Urugvaj, Argentina, Falklandski otoki.

A34

Azija (A35) (A36)

Bližnji in Srednji Vzhod, druge azijske države.

A35

Bližnji in Srednji Vzhod

Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Libanon, Sirija, Irak, Iran, Izrael, Zahodni breg in Gaza, Jordanija, Saudova Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Katar, Združeni arabski emirati, Oman, Jemen.

A36

Druge azijske države

Kazahstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija, Afganistan, Pakistan, Indija, Bangladeš, Maldivi, Šrilanka, Nepal, Butan, Mjanmar, Tajska, Laos, Vietnam, Kambodža, Indonezija, Malezija, Brunej, Singapur, Filipini, Mongolija, Kitajska, Severna Koreja, Južna Koreja, Japonska, Tajvan, Hongkong, Macao.

A37

Oceanija in polarna območja (A38) (A39)

Avstralija in Nova Zelandija, druge države Oceanije in polarna območja.

A38

Avstralija in Nova Zelandija

Avstralija, Avstralska tihomorska ozemlja, Nova Zelandija, Novozelandska tihomorska ozemlja.

A39

Druge države Oceanije in polarna območja

Papua Nova Gvineja, Nauru, Salomonovi otoki, Tuvalu, Nova Kaledonija in pridružena območja, Ameriška tihomorska ozemlja, Wallis in Fortuna, Kiribati, Pitcairn, Fidži, Vanuatu, Tonga, Samoa, Severni Marianski otoki, Francoska Polinezija, Federativne države Mikronezije (Yap, Kosrae, Chunk, Pohnpei), Marshallovi otoki, Palau, polarna območja.

A40

Čezmorske države in ozemlja (ČDO)

Francoska Polinezija, Nova Kaledonija in pridružena območja, Wallis in Fortuna, Francoska južna in antarktična ozemlja, Saint Piere in Miquelon, Mayotte, Nizozemski Antili, Aruba, Grenlandija, Angvila, Kajmanski otoki, Falklandski otoki, Otoki Južni Sandwich in pridružena območja, Otoki Turks in Caicos, Britanski Deviški otoki, Montserrat, Pitcairn, Sveta Helena in pridružena območja, Britanska antarktična ozemlja, Britansko ozemlje Indijskega oceana.

A96

Občine Livigno in Campione d'Italia, Heligoland.

A97

Oskrba in namembne države, ki se obravnavajo kot izvoz iz Skupnosti

Namembne države iz členov 36, 44 in 45 Uredbe (ES) št. 800/1999 (UL L 102, 17.4.1999, str. 11).“


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/76


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1345/2008

z dne 23. decembra 2008

o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2136/89 o določitvi skupnih tržnih standardov za konzervirane sardele in trgovskih opisov konzerviranih sardel in proizvodov tipa sardele

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (1) ter zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 104/2000 predvideva možnost sprejetja skupnih tržnih standardov za ribiške proizvode v Skupnosti, predvsem z namenom pospeševati trgovino, ki temelji na lojalni konkurenci. Ti standardi lahko zajemajo predvsem označevanje.

(2)

Uredba Sveta (EGS) št. 2136/89 (2) določa skupne tržne standarde za konzervirane sardele in trgovske opise konzerviranih sardel in proizvodov tipa sardele v Skupnosti.

(3)

Zaradi vedno večje raznolikosti ponudbe konzerviranih proizvodov, ki se v Skupnosti tržijo in predstavljajo na enak način kot konzervirane sardele, je treba potrošnikom zagotoviti dovolj informacij o poreklu in glavnih značilnostih proizvoda. Zato je treba spremeniti sedanja pravila za trgovske opise konzerviranih proizvodov, ki se v Skupnosti tržijo in predstavljajo na enak način kot konzervirane sardele.

(4)

V ta namen je treba upoštevati standard Codex STAN94 iz zbirke standardov Codex Alimentarius, kakor je bil spremenjen leta 2007, in posebne pogoje, ki prevladujejo na trgu Skupnosti.

(5)

Zaradi preglednosti trga, lojalne konkurence in raznovrstne ponudbe je treba dodati vrsto Strangomera bentincki med vrste, iz katerih se lahko pripravljajo proizvodi tipa konzervirane sardele.

(6)

Da se izboljša identifikacija vsakega proizvoda tipa sardele, je treba za opredelitev uporabiti znanstveno ime vrste in geografskega območja, kjer je bila vrsta ulovljena.

(7)

Zahteve, določene v tej uredbi, je treba uporabljati brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaj držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (3).

(8)

Uredbo (EGS) št. 2136/89 je zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Da bi se nosilci dejavnosti lahko prilagodili novim zahtevam, je treba zagotoviti prehodno obdobje, v katerem se lahko uvajajo na trg proizvodi, ki so v skladu s sedanjo različico Uredbe (EGS) št. 2136/89.

(10)

Upravljalni odbor za ribiške proizvode ni izdal mnenja v časovnem roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 2136/89 se spremeni:

1.

Členu 1a(2) se doda naslednja točka:

„(k)

Strangomera bentincki“.

2.

Člen 7a se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 7a

1.   Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES se proizvodi tipa konzervirane sardele v Skupnosti lahko tržijo s trgovskim opisom, sestavljenim iz besede ‚sardele‘, h kateri se doda znanstveno ime vrste in ime geografskega območja, kjer je bila vrsta ujeta.

2.   Kadar je trgovski opis, določen v odstavku 1, naveden na embalaži proizvoda tipa konzervirane sardele, je napisan jasno in razločno.

3.   Znanstveno ime v vseh primerih vključuje latinsko ime roda in vrste.

4.   Geografsko območje se označi z enim od imen iz seznama v prvem stolpcu Priloge, ob upoštevanju ustrezne identifikacije območja, določene v drugem stolpcu Priloge.

5.   Z enim trgovskim opisom se trži samo ena vrsta rib.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se lahko proizvodi, ki so bili v skladu z Uredbo (EGS) št. 2136/89, preden se je slednja spremenila s to uredbo, uvajajo na trg do 1. novembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2008

Za Komisijo

Joe BORG

Član Komisije


(1)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

(2)  UL L 212, 22.7.1989, str. 79.

(3)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29.


PRILOGA

Imena in identifikacije geografskih območij

Ime geografskega območja, na katerega se sklicuje člen 7a(1)

Identifikacija območja (1)

Severozahodni Atlantik

Območje FAO 21

Severovzhodni Atlantik (2)

Območje FAO 27

Baltsko morje

Območje FAO 27.IIId

Zahodni Srednji Atlantik

Območje FAO 31

Vzhodni Srednji Atlantik

Območje FAO 34

Jugozahodni Atlantik

Območje FAO 41

Jugovzhodni Atlantik

Območje FAO 47

Sredozemsko morje

Območja FAO 37.1, 37.2 in 37.3

Črno morje

Območje FAO 37.4

Indijski ocean

Območji FAO 51 in 57

Tihi ocean

Območja FAO 61, 67, 71, 77, 81, 87

Antarktika

Območja FAO 48, 58 in 88

Arktično morje

Območje FAO 18


(1)  Letopis FAO. Statistični podatki o ribolovu. Ulov. Zvezek 86/1. 2000.

(2)  Razen Baltskega morja.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/79


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1346/2008

z dne 23. decembra 2008

o spremembi Uredbe (ES) št. 950/2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 148(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sporazumom v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Republiko Kubo v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamih ugodnosti Republike Bolgarije in Romunije v okviru njunega pristopa k Evropski uniji (2), odobrenim s Sklepom Sveta 2008/870/ES (3), se je Skupnost obvezala, da bo za tržno leto 2008/2009 za Kubo dodala dodeljeno količino v višini 20 000 ton surovega trsnega sladkorja za prečiščevanje po dajatvi 98 EUR na tono.

(2)

V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 950/2006 (4) je treba navedeno kvoto odpreti in z njo upravljati kot s „sladkorjem iz koncesij CXL“.

(3)

Da se preprečijo špekulacije z uvoznimi dovoljenji, dodeljenimi za uvozne kvote za državo, je treba predvideti določbe, s katerimi se zahtevki za uvozna dovoljenja omejijo na tiste operaterje, ki lahko predložijo izvozno dovoljenje, ki ga je izdal pristojni organ države izvoznice.

(4)

Uredbo (ES) št. 950/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 950/2006 se spremeni:

1.

V členu 24 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1.   Za tržno leto 2008/2009 se odprejo tarifne kvote za skupaj 126 925 ton surovega trsnega sladkorja za prečiščevanje iz oznake KN 1701 11 10, ki se uvozi kot sladkor iz koncesij CXL po stopnji dajatve 98 EUR na tono.

2.   Količine iz odstavka 1 se razdelijo po državi porekla na naslednji način:

Kuba

78 969 ton,

Brazilija

34 054 ton,

Avstralija

9 925 ton,

ostale tretje države

3 977 ton.“

2.

V členu 25 se doda naslednji odstavek:

„Zahtevkom za uvozno dovoljenje za Kubo, Brazilijo in Avstralijo je treba priložiti izvirnik izvoznega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi države izvoznice, v skladu z vzorcem iz Priloge II za količino, ki je enaka količini na zahtevku za dovoljenje.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2008

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 308, 19.11.2008, str. 29.

(3)  UL L 308, 19.11.2008, str. 27.

(4)  UL L 178, 1.7.2006, str. 1.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/81


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1347/2008

z dne 23. decembra 2008

o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 1. januarja 2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1249/96 z dne 28. junija 1996 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (EGS) št. 1766/92 (2) in zlasti člena 2(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. januarja 2009 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 1. januarja 2009 so uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dajatve, določene v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov, navedenih v Prilogi II.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2008

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 161, 29.6.1996, str. 125.


PRILOGA I

Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 1. januarja 2009

Oznaka KN

Poimenovanje

Uvozna dajatev (1)

(EUR/t)

1001 10 00

PŠENICA trda, visoke kakovosti

0,00

srednje kakovosti

0,00

nizke kakovosti

0,00

1001 90 91

PŠENICA navadna, semenska

0,00

ex 1001 90 99

PŠENICA navadna, visoke kakovosti, razen semenske

0,00

1002 00 00

55,22

1005 10 90

KORUZA semenska, razen hibridne

29,22

1005 90 00

KORUZA razen semenske (2)

29,22

1007 00 90

SIREK v zrnju, razen hibridnega, za setev

55,22


(1)  Za blago, ki pride v Skupnost prek Atlantskega oceana ali Sueškega prekopa, je prevoznik z uporabo člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1249/96 upravičen do znižanja dajatev za:

3 EUR/t, če je pristanišče razkladanja v Sredozemskem morju,

2 EUR/t, če je pristanišče razkladanja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka.

(2)  Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2(5) Uredbe (ES) št. 1249/96.


PRILOGA II

Podatki za izračun dajatev iz Priloge I

15.12.2008-22.12.2008

1.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

(EUR/t)

 

Navadna pšenica (1)

Koruza

Trda pšenica, visoke kakovosti

Trda pšenica srednje kakovosti (2)

Trda pšenica, nizke kakovosti (3)

Ječmen

Borza

Minnéapolis

Chicago

Kotacija

176,48

108,62

Cena FOB ZDA

217,05

207,05

187,05

96,33

Premija za Zaliv

12,22

Premija za Velika jezera

28,08

2.

Povprečja za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96:

Prevoz/stroški Mehiški zaliv–Rotterdam:

9,11 EUR/t

Prevoz/stroški Velika jezera–Rotterdam:

7,62 EUR/t


(1)  Vključena premija 14 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(2)  Znižanje za 10 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).

(3)  Znižanje za 30 EUR/t (člen 4(3) Uredbe (ES) št. 1249/96).


DIREKTIVE

24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/84


DIREKTIVA 2008/105/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kemijsko onesnaževanje površinskih voda predstavlja grožnjo za vodno okolje z učinki, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Prednostno bi bilo treba ugotoviti vzroke onesnaženosti ter se pri viru spopasti z emisijami na najbolj ekonomičen in okoljsko učinkovit način.

(2)

Kot določa drugi stavek člena 174(2) Pogodbe, okoljska politika Skupnosti temelji na previdnostnem in preventivnem načelu, načelu prednostnega odpravljanja okoljske škode pri viru ter načelu, da plača povzročitelj obremenitve.

(3)

Na podlagi člena 174(3) Pogodbe Skupnost pri pripravljanju svoje okoljske politike upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, okoljske razmere v različnih regijah Skupnosti, gospodarski in socialni razvoj Skupnosti kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij ter možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja.

(4)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (3) določa, da so okolje, zdravje in kakovost življenja med ključnimi okoljskimi prednostnimi nalogami navedenega programa, pri čemer je izpostavljena zlasti potreba po bolj specifični zakonodaji na področju vodne politike.

(5)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (4) določa strategijo za preprečevanje onesnaževanja vode in zahteva dodatne specifične ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem in okoljske standarde kakovosti (OSK). Direktiva določa OSK v skladu z določbami in cilji Direktive 2000/60/ES.

(6)

V skladu s členom 4 Direktive 2000/60/ES, zlasti z odstavkom 1(a), bi morale države članice izvajati potrebne ukrepe v skladu s členom 16(1) in (8) navedene direktive, z namenom, da postopno zmanjšajo onesnaževanje s prednostnimi snovmi in ustavijo ali postopno odpravijo emisije, odvajanje in uhajanje prednostnih nevarnih snovi.

(7)

Od leta 2000 so bili sprejeti številni akti Skupnosti, ki določajo ukrepe za nadzor nad emisijami v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES za posamezne prednostne snovi. Poleg tega mnogo ukrepov za varstvo okolja spada na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti. Prednost bi bilo zato treba nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora.

(8)

V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16 Direktive 2000/60/ES se zdi stroškovno bolj učinkovito in sorazmerno za države članice, da poleg izvajanja druge veljavne zakonodaje Skupnosti po potrebi vključijo v program ukrepov, ki jih je treba v skladu s členom 10 Direktive 2000/60/ES pripraviti za vsako vodno območje, druge ustrezne ukrepe nadzora v skladu s členom 11 navedene direktive.

(9)

Države članice bi morale izboljšati znanje in razpoložljive podatke o virih prednostnih snovi ter o poteh onesnaževanja, da bi se ugotovile možnosti natančnega in učinkovitega nadzora. Države članice bi morale med drugim ustrezno in primerno pogosto nadzorovati sedimente in žive organizme, da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo dolgoročno analizo tistih prednostnih snovi, ki so nagnjene h kopičenju v sedimentih in/ali živih organizmih. Rezultati spremljanja stanja, tudi spremljanja sedimentov in živih organizmov, bi morali biti v skladu z zahtevami iz člena 3 Odločbe št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike (5) dostopni za informiranje za prihodnje predloge Komisije po členu 16(4) in (8) Direktive 2000/60/ES.

(10)

Odločba št. 2455/2001/ES določa prvi seznam 33 snovi ali skupin snovi, glede katerih je treba na ravni Skupnosti prednostno ukrepati. Med temi prednostnimi snovmi so bile nekatere opredeljene kot prednostne nevarne snovi, v zvezi s katerimi bi morale države članice izvajati potrebne ukrepe, da se ustavijo ali postopno odpravijo emisije, izpuste in uhajanje. Za snovi, ki so že v naravi ali so posledica naravnih procesov, pa popolna ustavitev ali postopna odprava emisij, izpustov in uhajanj iz vseh morebitnih virov ni možna. Nekatere snovi so bile pregledane in bi jih bilo treba razvrstiti. Komisija bi morala v skladu s časovnim razporedom iz člena 16 Direktive 2000/60/ES nadaljevati s pregledom seznama prednostnih snovi in na podlagi dogovorjenih meril, ki prikazujejo tveganje za vodno okolje ali tveganje preko vodnega okolja, določiti snovi, glede katerih bi bilo treba prednostno ukrepati, ter po potrebi predstaviti ustrezne predloge.

(11)

V interesu Skupnosti in za učinkovitejše urejanje varstva površinskih voda je primerno določiti OSK za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi, na ravni Skupnosti in prepustiti državam članicam, da po potrebi določijo pravila za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, ob upoštevanju ustreznih predpisov Skupnosti. Vendar pa osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (6) in so del skupine snovi, v zvezi s katerimi bi morale države članice izvajati ukrepe z namenom, da se doseže dobro kemijsko stanje do leta 2015, ob upoštevanju členov 2 in 4 Direktive 2000/60/ES, ni bilo vključenih na seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno, da se njihovo urejanje ohrani na ravni Skupnosti.

(12)

Zaradi tega določbe v zvezi s sedanjimi okoljskimi cilji kakovosti iz Direktive Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (7), Direktive Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (8), Direktive Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (9), Direktive Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana (10) in Direktive 86/280/EGS ne bodo več potrebne in bi jih bilo treba črtati.

(13)

Kemijsko onesnaženje lahko vpliva na vodno okolje tako kratkotrajno kot dolgotrajno, zato bi bilo treba OSK določati na podlagi podatkov o akutnih, pa tudi kroničnih posledicah. Za zagotovitev ustreznega varstva vodnega okolja in zdravja ljudi bi bilo treba določiti OSK kot letne povprečne vrednosti na ravni, ki zagotavlja varstvo pred dolgoročno izpostavljenostjo, in največje dovoljene koncentracije za varstvo pred kratkotrajno izpostavljenostjo.

(14)

Države članice lahko v skladu s pravili iz oddelka 1.3.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES v zvezi s spremljanjem skladnosti z OSK, vključno s tistimi, ki so izraženi z največjo dovoljeno koncentracijo, za obravnavo ubežnikov, t.j. skrajna odstopanja od povprečja, in napačnih odčitavanj uvedejo statistične metode, kot je izračun percentilov, da se zagotovi sprejemljiva raven zaupanja in natančnosti. Za zagotovitev primerljivosti spremljanja stanja med državami članicami je primerno, da se s pomočjo postopka komitologije določijo podrobna pravila za takšne statistične metode.

(15)

Na tej stopnji bi bilo treba vrednosti OSK na ravni Skupnosti za večino snovi uvesti zgolj za površinske vode. Vendar pri heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu in živem srebru ni mogoče zagotoviti varstva pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem na ravni Skupnosti zgolj z določitvijo OSK za površinske vode. Za te tri snovi bi bilo zato primerno na ravni Skupnosti določiti OSK za žive organizme. Da bi se državam članicam omogočila prilagodljivost glede na njihovo strategijo spremljanja stanja, bi morale države članice imeti možnost, da bodisi spremljajo in uporabljajo te OSK za žive organizme ali določijo strožje OSK za površinske vode, ki zagotavljajo enako raven varstva.

(16)

Države članice bi poleg tega morale imeti možnost, da na nacionalni ravni določijo OSK za sedimente in/ali žive organizme in jih uporabljajo namesto OSK za vodo, določenih v tej direktivi. Te OSK bi bilo treba določiti s preglednim postopkom, ki vključuje obveščanje Komisije in drugih držav članic, da se zagotovi enaka raven varstva, kot jo zagotavljajo OSK za vodo, vzpostavljeni na ravni Skupnosti. Komisija bi morala povzeti ta obvestila v svojem poročilu o izvajanju Direktive 2000/60/ES. Sedimenti in živi organizmi so pomemben medij za spremljanje nekaterih snovi s pomembnim akumulacijskim potencialom. Države članice bi morale, zato da bi ocenile trende in dolgoročne vplive antropogene dejavnosti, sprejeti ukrepe v skladu s členom 4 Direktive 2000/60/ES s ciljem zagotoviti, da se sedanje ravni onesnaženja v živih organizmih in sedimentih ne bodo znatno povečale.

(17)

V skladu s členom 13 in Prilogo VII(A)(5) Direktive 2000/60/ES bi bilo treba o vseh izjemah pri izvajanju okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi, ki se uporabljajo za vodna telesa v skladu s členom 4(4), (5) in (6) navedene direktive, ob upoštevanju člena 4(8) in (9) Direktive, poročati v načrtih upravljanja voda. Če so izpolnjene zahteve, tudi pogoji za izjeme, iz člena 4 Direktive 2000/60/ES, se dejavnosti, vključno z izkopavanjem in ladijskim prometom, zaradi katerih pride do izpustov, emisij in uhajanj prednostnih snovi, lahko izvajajo.

(18)

Države članice morajo ravnati v skladu z Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (11), in upravljati vodna telesa površinske vode, namenjena za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. To direktivo bi bilo torej treba izvajati brez poseganja v zahteve, ki morebiti zahtevajo strožje standarde.

(19)

V bližini izpustov iz točkovnih virov so koncentracije onesnaževal ponavadi večje kot okoliške koncentracije v vodi. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti uporabo območij mešanja, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega telesa površinske vode z ustreznimi OSK. Obseg območij mešanja bi moral biti omejen na bližino mesta izpustov in sorazmeren. V skladu s členom 3(4) Direktive 2000/60/ES morajo države članice po potrebi zagotoviti, da so zahteve za doseganje okoljskih ciljev, določene v členu 4 navedene direktive, usklajene na celem vodnem območju, vključno z določitvijo območij mešanja v čezmejnih vodnih telesih.

(20)

Treba je preverjati doseganje ciljev za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje iz člena 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES ter zagotoviti preglednost presoje doseganja teh obveznosti, zlasti glede obravnave pomembnih emisij, izpustov in uhajanj kot rezultatov človekove dejavnosti. Nadalje je časovni načrt za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje lahko povezan le s popisom. Omogočiti bi bilo treba tudi oceno uporabe člena 4(4) do (7) Direktive 2000/60/ES. Prav tako je potrebno tudi ustrezno sredstvo za merjenje uhajanj snovi, ki so že v naravi ali so posledica naravnih procesov, kjer popolna ustavitev ali postopna odprava iz vseh morebitnih virov ni možna. Za izpolnitev teh zahtev bi morala vsaka država članica pripraviti popis emisij, izpustov in uhajanj za vsako vodno območje ali del vodnega območja na svojem ozemlju.

(21)

Da bi se pri pripravi teh popisov izognile podvajanju dela in zagotovile njihovo skladnost z drugimi obstoječimi instrumenti na področju varstva površinskih voda, bi morale države članice uporabiti podatke, zbrane na podlagi Direktive 2000/60/ES in Uredbe (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (12).

(22)

Da bi zagotovile skladno varstvo površinskih voda, bi morale države članice, ki si delijo vodna telesa površinske vode, uskladiti dejavnosti spremljanja in po potrebi pripravo popisov.

(23)

Da bi bolje odražale svoje potrebe, bi morale imeti države članice za merjenje osnovnih vnosov popisa možnost izbire ustreznega enoletnega referenčnega obdobja. Treba pa bi bilo upoštevati dejstvo, da se lahko uhajanja ob uporabi pesticidov iz leta v leto močno razlikujejo zaradi različnih stopenj uporabe, na primer zaradi različnih podnebnih razmer. Zato bi moralo biti državam članicam omogočeno, da se pri nekaterih snoveh, ki jih zajema Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (13), odločijo za triletno referenčno obdobje.

(24)

Da bi optimizirali uporabo popisa, je primerno določiti rok, v katerem Komisija preveri, ali se emisije, izpusti in uhajanje približujejo doseganju ciljev iz člena 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES, ob upoštevanju člena 4(4) in (5) navedene direktive.

(25)

Treba bi bilo razviti tehnične smernice, ki bodo v pomoč pri usklajevanju metodologij, ki jih uporabljajo države članice za pripravo popisov emisij, izpustov in uhajanja, vključno z uhajanjem onesnaževanja, nakopičenega v sedimentih.

(26)

Več držav članic je prizadetih zaradi onesnaževanja iz vira, ki leži izven njihove nacionalne pristojnosti. Zato je primerno izrecno navesti, da država članica zaradi prekoračitve OSK kot posledice čezmejnega onesnaževanja ne krši obveznosti iz te direktive, če so bili izpolnjeni določeni pogoji in če je, kjer je to primerno, uporabila ustrezne določbe Direktive 2000/60/ES.

(27)

Na podlagi poročil držav članic v skladu s členom 15 Direktive 2000/60/ES bi morala Komisija preveriti, ali obstaja potreba po spremembi obstoječih aktov in potreba po dodatnih specifičnih ukrepih na ravni Skupnosti, na primer nadzor nad emisijami, in po potrebi predložiti ustrezne predloge. Komisija bi morala ugotovitve, ki iz pregleda izhajajo, sporočiti Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru poročila, pripravljenega v skladu s členom 18(1) Direktive 2000/60/ES. Pri predlogih za ukrepe za nadzor emisij ob upoštevanju člena 10 Direktive 2000/60/ES bi morala Komisija upoštevati obstoječe zahteve za nadzor emisij, na primer zahteve iz Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (14) in najnovejši razvoj na področju tehnologij za zmanjševanje onesnaževanja.

(28)

Merila za opredelitev snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene, kakor tudi za druge enako zaskrbljujoče snovi, zlasti zelo obstojne in močno bioakumulativne, kakor so navedene v Direktivi 2000/60/ES, so določena v Tehničnem navodilu za presojo tveganja v podporo Direktivi Komisije 93/67/EGS z dne 20. julija 1993 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja za človeka in okolje v zvezi s snovmi, prijavljenimi v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS (15), Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (16) in Uredbi (ES) 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (17). Za zagotovitev skladnosti med zakonodajo Skupnosti bi bilo treba uporabiti samo ta merila za snovi, ki so v pregledu v skladu z Odločbo št. 2455/2001/ES, Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES pa bi bilo treba v skladu s tem zamenjati.

(29)

Obveznosti, določene v direktivah, navedenih v Prilogi IX k Direktivi 2000/60/ES, so že vključene v Direktivo 2008/1/ES ter v Direktivo 2000/60/ES, ob tem pa je zagotovljena najmanj enaka raven varstva, če se OSK ohranijo ali pregledajo. Da bi zagotovili skladen pristop h kemijskem onesnaževanju površinskih voda ter poenostavili in razjasnili obstoječo zakonodajo Skupnosti na tem področju, je primerno v skladu z Direktivo 2000/60/ES z učinkom od 22. decembra 2012 razveljaviti direktive 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS.

(30)

Obravnavana so bila priporočila iz Direktive 2000/60/ES, zlasti priporočila Znanstvenega odbora za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje.

(31)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (18) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj čim bolj nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno zakonodajo.

(32)

Ker cilja te direktive, in sicer doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda z določitvijo OSK za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi ohranjanja enake ravni varstva površinskih voda v vsej Skupnosti lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(33)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (19).

(34)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za spreminjanje točke 3 dela B Priloge I k tej direktivi. Ker je ta ukrep splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive ali dopolnjevanju te direktive z dodajanjem novih nebistvenih določb, ga je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, kot je določeno v členu 16 Direktive 2000/60/ES, s ciljem doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda ter v skladu z določbami in cilji člena 4 Direktive 2000/60/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2000/60/ES.

Člen 3

Okoljski standardi kakovosti

1.   Države članice v skladu s členom 1 te direktive in členom 4 Direktive 2000/60/ES za vodna telesa površinske vode uporabljajo OSK iz dela A Priloge I k tej direktivi.

Države članice za vodna telesa površinske vode uporabljajo OSK v skladu z zahtevami iz dela B Priloge I.

2.   Države članice se lahko pri nekaterih vrstah površinskih voda odločijo za uporabo OSK za sedimente in/ali žive organizme namesto standardov iz dela A Priloge I. Države članice, ki se odločijo za to možnost:

(a)

za živo srebro in njegove spojine uporabljajo OSK v vrednosti 20 μg/kg, in/ali za heksaklorobenzen OSK v vrednosti 10 μg/kg in/ali za heksaklorobutadien OSK v vrednosti 55 μg/kg, pri čemer ti OSK veljajo za tkivo (mokra teža), države članice pa izberejo najprimernejši indikator med ribami, mehkužci, raki in drugimi živimi organizmi;

(b)

za določene snovi določijo in uporabljajo OSK, ki niso omenjeni v točki (a) za sedimente in/ali žive organizme. Ti OSK nudijo raven varstva, ki bo vsaj takšna, kot jo nudijo OSK za vodo iz dela A Priloge I;

(c)

za snovi iz točk (a) in (b) določijo pogostost spremljanja stanja v živih organizmih in/ali sedimentih. Spremljanje stanja se izvede vsaj enkrat letno, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne presoje upravičeno spremljanje v drugačnih časovnih presledkih, in

(d)

Komisijo in druge države članice prek odbora iz člena 21 Direktive 2000/60/ES obvestijo o snoveh, za katere so bili v skladu s točko (b) določeni OSK, razlogih in utemeljitvah za uporabo tega pristopa, določenih alternativnih OSK, vključno s podatki in metodologijo, na podlagi katerih so bili alternativni OSK oblikovani, vrstah površinskih voda, za katere bi se uporabljali, ter o pogostosti načrtovanega spremljanja stanja in utemeljitvi te pogostosti.

Komisija v poročila, objavljena v skladu s členom 18 Direktive 2000/60/ES, vključi povzetek obvestil v skladu s točko (d) zgoraj in opombo 9 k delu A Priloge I.

3.   Države članice na podlagi spremljanja stanja vode, ki se izvede v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo dolgoročno analizo trenda koncentracij prednostnih snovi iz dela A Priloge I, ki so nagnjeni h kopičenju v sedimentih in/ali živih organizmih, pri čemer se posebna pozornost nameni snovem pod številko 2, 5, 6, 7, 12, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 26, 28 in 30. Ob upoštevanju člena 4 Direktive 2000/60/ES sprejmejo ukrepe, katerih namen je zagotoviti, da se te koncentracije v sedimentih in/ali ustreznih živih organizmih znatno ne povečajo.

Države članice določijo pogostost spremljanja stanja v sedimentih in/ali živih organizmih tako, da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo dolgoročno analizo trenda koncentracij. Spremljanje stanja bi se moralo načeloma izvesti vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne presoje upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih.

4.   Komisija preuči tehnični in znanstveni napredek, vključno z ugotovitvami iz presoje tveganja iz člena 16(2)(a) in (b) Direktive 2000/60/ES in informacijami iz registracije snovi, ki so v skladu s členom 119 Uredbe (ES) št. 1907/2006 dostopne javnosti, ter po potrebi predlaga revizijo OSK iz dela A Priloge I k tej direktivi v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe, in časovnim načrtom iz člena 16(4) Direktive 2000/60/ES.

5.   Točka 3 dela B Priloge I k tej direktivi se lahko spremeni v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3) te direktive.

Člen 4

Območja mešanja

1.   Države članice lahko določijo območja mešanja v bližini mest izpustov. Koncentracije ene ali več snovi iz dela A Priloge I na teh območjih mešanja lahko presežejo ustrezne OSK, če ne vplivajo na doseganje teh standardov na preostalem vodnem telesu površinske vode.

2.   Države članice, ki določijo območja mešanja, v načrte upravljanja voda, izdelane v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, vključijo opis:

(a)

uporabljenih pristopov in metodologije za opredelitev teh območij ter

(b)

ukrepov, katerih namen je zmanjšati obseg območij mešanja v prihodnosti, kot so tisti iz člena 11(3)(k) Direktive 2000/60/ES, ali pregled dovoljenj iz Direktive 2008/1/ES ali iz predhodnih ureditev iz člena 11(3)(g) Direktive 2000/60/ES.

3.   Države članice, ki določijo območja mešanja, zagotovijo, da je obseg vsakega takega območja:

(a)

omejen na neposredno bližino mesta izpusta;

(b)

sorazmeren glede na koncentracije onesnaževal na mestih izpustov in pogoje o emisijah onesnaževal iz predhodnih pravnih ureditev, kot so odobritve in/ali dovoljenja iz člena 11(3)(g) Direktive 2000/60/ES in katere koli druge ustrezne zakonodaje Skupnosti v skladu z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in členom 10 Direktive 2000/60/ES, zlasti po pregledu teh predhodnih ureditev.

4.   Tehnične smernice za opredelitev območij mešanja se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) te direktive.

Člen 5

Popis emisij, izpustov in uhajanja

1.   Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES, po Uredbi (ES) št. 166/2006 in drugih razpoložljivih podatkih, države članice pripravijo popis, vključno s kartami, če so na voljo, emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi in onesnaževal, navedenih v delu A Priloge I k tej direktivi, za vsako vodno območje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno, kjer je primerno, z njihovimi koncentracijami v sedimentih in živih organizmih.

2.   Referenčno obdobje za oceno vrednosti onesnaževal, ki se vnesejo v popise iz odstavka 1, je eno leto med letoma 2008 in 2010.

Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje let 2008, 2009 in 2010.

3.   Države članice predložijo Komisiji popise, pripravljene v skladu z odstavkom 1 tega člena, vključno z zadevnimi referenčnimi obdobji, v skladu z obveznostmi poročanja po členu 15(1) Direktive 2000/60/ES.

4.   Države članice posodobijo svoje popise v okviru pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES.

Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je leto pred zaključkom navedene analize. Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize.

Države članice objavijo posodobljene popise v posodobljenih načrtih upravljanja voda iz člena 13(7) Direktive 2000/60/ES.

5.   Komisija do leta 2018 preveri, ali se emisije, izpusti in uhajanje, razvidni iz popisa, približujejo ciljem zmanjšanja ali ustavitve iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES, ob upoštevanju člena 4(4) in (5) navedene direktive.

6.   Tehnične smernice za pripravo popisov se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) te direktive.

Člen 6

Čezmejno onesnaževanje

1.   Država članica ob prekoračitvi OSK ne krši obveznosti iz te direktive, če lahko dokaže, da:

(a)

prekoračitev izvira iz vira onesnaževanja izven njene nacionalne pristojnosti;

(b)

zaradi takšnega čezmejnega onesnaževanja ni mogla izvesti učinkovitih ukrepov, da bi dosegla ustrezne OSK, in

(c)

je uporabila mehanizme usklajevanja iz člena 3 Direktive 2000/60/ES in, kjer je primerno, določbe člena 4(4), (5) in (6) navedene direktive za vodna telesa, prizadeta zaradi čezmejnega onesnaževanja.

2.   Države članice uporabijo mehanizem iz člena 12 Direktive 2000/60/ES, da Komisiji v okoliščinah iz odstavka 1 tega člena predložijo potrebne informacije in povzetek ukrepov, sprejetih v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem, v zadevnih načrtih upravljanja voda, v skladu z obveznostmi poročanja po členu 15(1) Direktive 2000/60/ES.

Člen 7

Poročanje in pregled

1.   Komisija na podlagi poročil držav članic, vključno s poročili v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES in zlasti poročili o čezmejnem onesnaževanju, preveri, če je treba spremeniti obstoječe akte ali če so potrebni določeni dodatni ukrepi za celotno Skupnost, kot na primer nadzor nad emisijami.

2.   Komisija v okviru poročila, pripravljenega v skladu s členom 18(1) Direktive 2000/60/ES, Evropskemu parlamentu in Svetu sporoči:

(a)

ugotovitve preverjanja iz odstavka 1 tega člena;

(b)

ukrepe, sprejete za zmanjšanje obsega območij mešanja, določene v skladu s členom 4(1) te direktive;

(c)

rezultate preverjanja iz člena 5(5) te direktive;

(d)

razmere v zvezi z onesnaženostjo, ki izvira izven ozemlja Skupnosti.

Komisija po potrebi poročilu priloži ustrezne predloge.

Člen 8

Revizija Priloge X k Direktivi 2000/60/ES

V okviru revizije Priloge X k Direktivi 2000/60/ES, kot je to določeno v členu 16(4) navedene direktive, Komisija za morebitno opredelitev prednostnih snovi ali prednostnih nevarnih snovi med drugim upošteva snovi iz Priloge III k tej direktivi. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih svoje revizije do 13. januarja 2011. Poročilu lahko po potrebi priloži ustrezne predloge, zlasti predloge za določitev novih prednostnih snovi ali prednostnih nevarnih snovi ali za določitev nekaterih prednostnih snovi kot prednostne nevarne snovi ter za določitev ustreznih OSK za površinske vode, sedimente ali žive organizme, kot je primerno.

Člen 9

Postopek odbora

1.   Komisiji pomaga odbor iz člena 21(1) Direktive 2000/60/ES.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 10

Sprememba Direktive 2000/60/ES

Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej direktivi.

Člen 11

Spremembe direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS

1.   Priloga II k direktivam 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS in 84/491/EGS se črta.

2.   Naslovi B v delih I do XI Priloge II k Direktivi 86/280/EGS se črtajo.

Člen 12

Razveljavitev direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS

1.   Direktive 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS se z 22. decembrom 2012 razveljavijo.

2.   Države članice lahko pred 22. decembrom 2012 izvedejo spremljanje stanja in poročanje v skladu s členi 5, 8 in 15 Direktive 2000/60/ES, namesto da bi ju izvedle v skladu z direktivami iz odstavka 1 tega člena.

Člen 13

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 13. julija 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

B. LE MAIRE


(1)  UL C 97, 28.4.2007, str. 3.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 (UL C 102 E, 24.4.2008, str. 90), Skupno stališče Sveta z dne 20. decembra 2007 (UL C 71 E, 18.3.2008, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 20. oktobra 2008.

(3)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(4)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(5)  UL L 331, 15.12.2001, str. 1.

(6)  UL L 181, 4.7.1986, str. 16.

(7)  UL L 81, 27.3.1982, str. 29.

(8)  UL L 291, 24.10.1983, str. 1.

(9)  UL L 74, 17.3.1984, str. 49.

(10)  UL L 274, 17.10.1984, str. 11.

(11)  UL L 330, 5.12.1998, str. 32.

(12)  UL L 33, 4.2.2006, str. 1.

(13)  UL L 230, 19.8.1991, str. 1.

(14)  UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(15)  UL L 227, 8.9.1993, str. 9.

(16)  UL L 123, 24.4.1998, str. 1.

(17)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1. Popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007, str. 3.

(18)  UL C 321, 31.12.2003, str. 1.

(19)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


PRILOGA I

OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA PREDNOSTNE SNOVI IN NEKATERA DRUGA ONESNAŽEVALA

DEL A:   OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI (OSK)

LP

:

letno povprečje;

NDK

:

največja dovoljena koncentracija.

Enota

:

[μg/l]


(1)

(2)

(3)

(4)

(5)

(6)

(7)

Št.

Ime snovi

Številka CAS (1)

LP – OSK (2)

Celinske površinske vode (3)

LP – OSK (2)

Druge površinske vode

NDK – OSK (4)

Celinske površinske vode (3)

NDK – OSK (4)

Druge površinske vode

(1)

Alaklor

15972-60-8

0,3

0,3

0,7

0,7

(2)

Antracen

120-12-7

0,1

0,1

0,4

0,4

(3)

Atrazin

1912-24-9

0,6

0,6

2,0

2,0

(4)

Benzen

71-43-2

10

8

50

50

(5)

Bromirani difenileter (5)

32534-81-9

0,0005

0,0002

se ne uporablja

se ne uporablja

(6)

Kadmij in njegove spojine

(glede na razrede trdote vode) (6)

7440-43-9

≤ 0,08 (razred 1)

0,2

≤ 0,45 (razred 1)

≤ 0,45 (razred 1)

0,08 (razred 2)

0,45 (razred 2)

0,45 (razred 2)

0,09 (razred 3)

0,6 (razred 3)

0,6 (razred 3)

0,15 (razred 4)

0,9 (razred 4)

0,9 (razred 4)

0,25 (razred 5)

1,5 (razred 5)

1,5 (razred 5)

(6a)

Ogljikov tetraklorid (7)

56-23-5

12

12

se ne uporablja

se ne uporablja

(7)

C10-13 kloroalkani

85535-84-8

0,4

0,4

1,4

1,4

(8)

Klorofenvinfos

470-90-6

0,1

0,1

0,3

0,3

(9)

Klorpirifos (klorpirifos etil)

2921-88-2

0,03

0,03

0,1

0,1

(9a)

Ciklodienski pesticidi:

 

Σ = 0,01

Σ = 0,005

se ne uporablja

se ne uporablja

Aldrin (7)

309-00-2

Dieldrin (7)

60-57-1

Endrin (7)

72-20-8

Izodrin (7)

465-73-6

(9b)

DDT vsota (7)  (8)

se ne uporablja

0,025

0,025

se ne uporablja

se ne uporablja

para-para-DDT (7)

50-29-3

0,01

0,01

se ne uporablja

se ne uporablja

(10)

1,2-dikloroetan

107-06-2

10

10

se ne uporablja

se ne uporablja

(11)

Diklorometan

75-09-2

20

20

se ne uporablja

se ne uporablja

(12)

Di(2-etilheksil)ftalat (DEHP)

117-81-7

1,3

1,3

se ne uporablja

se ne uporablja

(13)

Diuron

330-54-1

0,2

0,2

1,8

1,8

(14)

Endosulfan

115-29-7

0,005

0,0005

0,01

0,004

(15)

Fluoranten

206-44-0

0,1

0,1

1

1

(16)

Heksaklorobenzen

118-74-1

0,01 (9)

0,01 (9)

0,05

0,05

(17)

Heksaklorobutadien

87-68-3

0,1 (9)

0,1 (9)

0,6

0,6

(18)

Heksaklorocikloheksan

608-73-1

0,02

0,002

0,04

0,02

(19)

Izoproturon

34123-59-6

0,3

0,3

1,0

1,0

(20)

Svinec in njegove spojine

7439-92-1

7,2

7,2

se ne uporablja

se ne uporablja

(21)

Živo srebro in njegove spojine

7439-97-6

0,05 (9)

0,05 (9)

0,07

0,07

(22)

Naftalen

91-20-3

2,4

1,2

se ne uporablja

se ne uporablja

(23)

Nikelj in njegove spojine

7440-02-0

20

20

se ne uporablja

se ne uporablja

(24)

Nonilfenol (4-nonilfenol)

104-40-5

0,3

0,3

2,0

2,0

(25)

Oktilfenol (4-(1,1’,3,3’-tetrametilbutil)fenol)

140-66-9

0,1

0,01

se ne uporablja

se ne uporablja

(26)

Pentaklorobenzen

608-93-5

0,007

0,0007

se ne uporablja

se ne uporablja

(27)

Pentaklorofenol

87-86-5

0,4

0,4

1

1

(28)

Poliaromatski ogljikovodiki (PAH) (10)

se ne uporablja

se ne uporablja

se ne uporablja

se ne uporablja

se ne uporablja

Benzo(a)piren

50-32-8

0,05

0,05

0,1

0,1

Benzo(b)fluoranten

205-99-2

Σ = 0,03

Σ = 0,03

se ne uporablja

se ne uporablja

Benzo(k)fluoranten

207-08-9

Benzo(g,h,i)perilen

191-24-2

Σ = 0,002

Σ = 0,002

se ne uporablja

se ne uporablja

Indeno(1,2,3-cd)piren

193-39-5

(29)

Simazin

122-34-9

1

1

4

4

(29a)

Tetrakloroetilen (7)

127-18-4

10

10

se ne uporablja

se ne uporablja

(29b)

Trikloroetilen (7)

79-01-6

10

10

se ne uporablja

se ne uporablja

(30)

Tributilkositrove spojine (Tributilkositrov kation)

36643-28-4

0,0002

0,0002

0,0015

0,0015

(31)

Triklorobenzeni

12002-48-1

0,4

0,4

se ne uporablja

se ne uporablja

(32)

Triklorometan

67-66-3

2,5

2,5

se ne uporablja

se ne uporablja

(33)

Trifluralin

1582-09-8

0,03

0,03

se ne uporablja

se ne uporablja

DEL B:   UPORABA OSK IZ DELA A

1.   Stolpca 4 in 5 tabele: Uporaba LP – OSK za katero koli vodno telo površinske vode pomeni, da za vsako reprezentativno merilno mesto v vodnem telesu aritmetična sredina koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, ne presega standarda.

Izračun aritmetične sredine, uporabljena analizna metoda in način uporabe OSK, če ni ustrezne analizne metode, ki bi izpolnjevala minimalna merila za izvedbo, morajo biti v skladu z izvedbenimi akti o sprejetju tehničnih specifikacij za spremljanje kemijskega stanja in kakovost analitskih rezultatov v skladu z Direktivo 2000/60/ES.

2.   Stolpca 6 in 7 tabele: Uporaba NDK – OSK za katero koli vodno telo površinske vode pomeni, da koncentracije, izmerjene na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, ne presegajo standarda.

Države članice pa lahko v skladu s točko 1.3.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES uvedejo statistične metode, kot je izračun percentilov, da se zagotovi sprejemljiva raven zaupanja in natančnosti za preverjanje glede na NDK – OSK. Če to storijo, so takšne statistične metode skladne s podrobnimi pravili, ki so določena v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2) te direktive.

3.   Z izjemo kadmija, svinca, živega srebra in niklja (v nadaljevanju „kovine“) so OSK, določeni v tej prilogi, izraženi kot skupne koncentracije v celotnem vzorcu vode. Pri kovinah se OSK nanašajo na raztopljene koncentracije, tj. raztopljena faza vzorca vode, pridobljena s filtriranjem skozi 0,45 μm filter ali drugo enakovredno predobdelavo.

Države članice lahko pri presoji rezultatov spremljanja stanja glede na OSK upoštevajo:

(a)

koncentracije naravnega ozadja za kovine in njihove spojine, če te ovirajo skladnost z vrednostmi OSK, in

(b)

trdoto vode, pH ali druge parametre kakovosti vode, ki vplivajo na biološko razpoložljivost kovin.


(1)  CAS: Služba za izmenjavo kemijskih izvlečkov.

(2)  Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost (LP – OSK). Če ni drugače določeno, velja za celotno koncentracijo vseh izomerov.

(3)  Celinske površinske vode zajemajo reke in jezera ter sorodna umetna ali močno preoblikovana vodna telesa.

(4)  Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot največja dovoljena koncentracija (NDK – OSK). Kjer so NDK – OSK označene kot „se ne uporablja“, se šteje, da vrednosti LP – OSK zagotavljajo varstvo pred kratkotrajnimi konicami onesnaženja v stalnih izpustih, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne strupenosti.

(5)  Za skupino prednostnih snovi, ki jih zajemajo bromirani difeniletri (št. 5), navedeni v Odločbi št. 2455/2001/ES, je OSK določen samo za sorodne snovi 28, 47, 99, 100, 153 in 154.

(6)  Za kadmij in njegove spojine (št. 6) se vrednosti OSK razlikujejo glede na trdoto vode, kot je določena v petih razredih (razred 1: <40 mg CaCO3/l, razred 2: 40 do <50 mg CaCO3/l, razred 3: 50 do <100 mg CaCO3/l, razred 4: 100 do <200 mg CaCO3/l in razred 5: ≥200 mg CaCO3/l).

(7)  Ta snov ni prednostna snov, temveč eno od drugih onesnaževal, za katera so OSK enaki OSK, določenim v zakonodaji, ki se je uporabljala pred 13. januarjem 2009.

(8)  Celotni DDT obsega vsoto izomer 1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 50-29-3); številka EU 200-024-3); 1,1,1-trikloro-2 (o-klorofenil)-2-(p-klorofenil) etan (številka CAS 789-02-6); številka EU 212-332-5); 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etilen (številka CAS 72-55-9); številka EU 200-784-6); 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 7254-8); številka EU 200-783-0).

(9)  Če države članice ne uporabljajo OSK za žive organizme, uvedejo strožje OSK za vodo, da s tem dosežejo enako raven varstva kot OSK za žive organizme, določeni v členu 3(2) te direktive. Komisijo in druge države članice prek odbora iz člena 21 Direktive 2000/60/ES obvestijo o razlogih in utemeljitvah za uporabo tega pristopa, določenih alternativnih OSK za vodo, vključno s podatki in metodologijo, na podlagi katerih so bili alternativni OSK oblikovani, ter o vrstah površinskih voda, za katere bi se uporabljali.

(10)  Za skupino prednostnih snovi poliaromatskih ogljikovodikov (PAH) (št. 28) velja vsak posamezen OSK, tj. treba je izpolnjevati OSK za benzo(a)piren, OSK za vsoto benzo(b)fluorantena in benzo(k)fluorantena ter OSK za vsoto benzo(g,h,i)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena.


PRILOGA II

Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA X

SEZNAM PREDNOSTNIH SNOVI NA PODROČJU VODNE POLITIKE

Številka

Številka CAS (1)

Številka EU (2)

Ime prednostne snovi (3)

Opredeljena kot prednostna nevarna snov

(1)

15972-60-8

240-110-8

Alaklor

 

(2)

120-12-7

204-371-1

Antracen

X

(3)

1912-24-9

217-617-8

Atrazin

 

(4)

71-43-2

200-753-7

Benzen

 

(5)

se ne uporablja

se ne uporablja

Bromirani difenileter (4)

X (5)

32534-81-9

se ne uporablja

Pentabromodifenileter (sorodne snovi 28, 47, 99, 100, 153 in 154)

 

(6)

7440-43-9

231-152-8

Kadmij in njegove spojine

X

(7)

85535-84-8

287-476-5

Kloroalkani, C10-13  (4)

X

(8)

470-90-6

207-432-0

Klorofenvinfos

 

(9)

2921-88-2

220-864-4

Klorpirifos (klorpirifos-etil)

 

(10)

107-06-2

203-458-1

1,2-dikloroetan

 

(11)

75-09-2

200-838-9

Diklorometan

 

(12)

117-81-7

204-211-0

Di(2-etilheksil)ftalat (DEHP)

 

(13)

330-54-1

206-354-4

Diuron

 

(14)

115-29-7

204-079-4

Endosulfan

X

(15)

206-44-0

205-912-4

Fluoranten (6)

 

(16)

118-74-1

204-273-9

Heksaklorobenzen

X

(17)

87-68-3

201-765-5

Heksaklorobutadien

X

(18)

608-73-1

210-158-9

Heksaklorocikloheksan

X

(19)

34123-59-6

251-835-4

Izoproturon

 

(20)

7439-92-1

231-100-4

Svinec in njegove spojine

 

(21)

7439-97-6

231-106-7

Živo srebro in njegove spojine

X

(22)

91-20-3

202-049-5

Naftalen

 

(23)

7440-02-0

231-111-14

Nikelj in njegove spojine

 

(24)

25154-52-3

246-672-0

Nonilfenol

X

104-40-5

203-199-4

(4-nonilfenol)

X

(25)

1806-26-4

217-302-5

Oktilfenol

 

140-66-9

se ne uporablja

(4-(1,1′,3,3′-tetrametilbutil)fenol)

 

(26)

608-93-5

210-172-5

Pentaklorobenzen

X

(27)

87-86-5

231-152-8

Pentaklorofenol

 

(28)

se ne uporablja

se ne uporablja

Poliaromatski ogljikovodiki

X

50-32-8

200-028-5

(benzo(a)piren)

X

205-99-2

205-911-9

(benzo(b)fluoranten)

X

191-24-2

205-883-8

(benzo(g,h,i)perilen)

X

207-08-9

205-916-6

(benzo(k)fluoranten)

X

193-39-5

205-893-2

(indeno(1,2,3-cd)piren)

X

(29)

122-34-9

204-535-2

Simazin

 

(30)

se ne uporablja

se ne uporablja

Tributilkositrove spojine

X

36643-28-4

se ne uporablja

(Tributilkositrov kation)

X

(31)

12002-48-1

234-413-4

Triklorobenzeni

 

(32)

67-66-3

200-663-8

Triklorometan (kloroform)

 

(33)

1582-09-8

216-428-8

Trifluralin

 


(1)  CAS: Služba za izmenjavo kemičnih izvlečkov.

(2)  Številka EU: Evropski seznam kemičnih snovi, ki so na trgu (EINECS) ali evropski seznam novih snovi (ELINCS).

(3)  Kjer so izbrane skupine snovi, so kot indikativni parametri našteti posamezni tipični predstavniki (v oklepajih in brez številke). Indikativni parameter za te skupine snovi mora biti opredeljen z analizno metodo.

(4)  Te skupine snovi običajno obsegajo veliko posameznih spojin. Trenutno ni mogoče opredeliti primernih indikativnih parametrov.

(5)  Samo pentabromobifenileter (številka CAS 32534-81-9).

(6)  Fluoranten je na seznamu kot indikator drugih, nevarnejših poliaromatskih ogljikovodikov.“


PRILOGA III

SNOVI, KI JIH JE TREBA PREGLEDATI ZA MOŽNO OPREDELITEV KOT PREDNOSTNE SNOVI ALI PREDNOSTNE NEVARNE SNOVI

Številka CAS

Številka EU

Ime snovi

1066-51-9

AMPA

25057-89-0

246-585-8

Bentazon

80-05-7

 

Bisfenol-A

115-32-2

204-082-0

Dikofol

60-00-4

200-449-4

EDTA

57-12-5

 

Prosti cianid

1071-83-6

213-997-4

Glifosat

7085-19-0

230-386-8

Mekoprop (MCPP)

81-15-2

201-329-4

Mošusov ksilen

1763-23-1

 

Perfluorooktan sulfonat (PFOS)

124495-18-7

Kvinoksifen (5,7-dikloro-4-(p-fluorofenoksi)kvinolin)

Dioksini

PCB


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/98


DIREKTIVA 2008/115/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 je vzpostavil usklajen pristop na področju priseljevanja in azila, ki istočasno obravnava oblikovanje skupnega azilnega sistema, zakonito politiko priseljevanja in boj proti nezakonitemu priseljevanju.

(2)

Evropski svet v Bruslju 4. in 5. novembra 2004 je pozval k ustanovitvi učinkovite politike odstranitev in repatriacije, ki temelji na skupnih standardih, da se osebe vrnejo na human način in ob polnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic in dostojanstva.

(3)

Dne 4. maja 2005 je odbor ministrov Sveta Evrope sprejel „Dvajset smernic o prisilnem vračanju“.

(4)

Za učinkovito politiko vračanja je treba kot nujen sestavni del migracijske politike z dobrim upravljanjem določiti jasna, pregledna in poštena pravila.

(5)

Ta direktiva bi morala vzpostaviti vrsto horizontalnih ukrepov, ki se uporabljajo za vse državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državi članici.

(6)

Države članice bi morale zagotoviti, da se nezakonito prebivanje državljanov tretjih držav zaključi po poštenem in preglednem postopku. V skladu s splošnimi načeli zakonodaje EU bi morale biti odločbe, izdane v skladu s to direktivo, sprejete za vsak primer posebej in bi morale temeljiti na nepristranskih merilih, pri čemer se ne bi smelo upoštevati zgolj nezakonitega prebivanja. Pri uporabi standardnih obrazcev za izdajo odločb v zvezi z vrnitvijo, kot so odločbe o vrnitvi ter, če so izdane, odločbe o prepovedi vstopa in določbe o odstranitvi, bi morale države članice upoštevati navedeno načelo in v celoti ravnati v skladu z vsemi veljavnimi določbami te direktive.

(7)

Poudariti je treba potrebo po sporazumih Skupnosti in dvostranskih sporazumih s tretjimi državami o ponovnem sprejemu za poenostavitev procesa vračanja. Mednarodno sodelovanje z državami izvora v vseh fazah procesa vračanja je predpogoj za dosego trajne vrnitve.

(8)

Priznava se, da države članice lahko zakonito vrnejo nezakonito prebivajoče državljane tretjih držav, če obstajajo pravični in učinkoviti azilni sistemi, ki v celoti upoštevajo načelo nevračanja.

(9)

V skladu z Direktivo Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (2) državljana tretje države, ki je v državi članici zaprosil za azil, ne bi smeli obravnavati kot nezakonito prebivajočega na ozemlju te države članice, dokler ne začne veljati odločba o zavrnitvi prošnje ali odločba o prenehanju pravice te osebe do statusa prosilca za azil.

(10)

Če ni razlogov, zaradi katerih bi lahko verjeli, da bi bil namen postopka vračanja s tem ogrožen, bi morala imeti prostovoljna vrnitev prednost pred prisilno vrnitvijo, omogočiti pa bi bilo treba tudi obdobje za prostovoljni odhod. Kadar se zaradi posebnih okoliščin v posameznem primeru to izkaže za nujno, bi bilo treba omogočiti, da se obdobje za prostovoljni odhod podaljša. Za spodbujanje prostovoljne vrnitve bi morale države članice zagotoviti večjo pomoč pri vračanju in svetovanje, pa tudi kar najbolje uporabiti ustrezne možnosti financiranja, ki so na voljo v okviru Evropskega sklada za vračanje.

(11)

Vzpostaviti bi bilo treba skupne minimalne ukrepe pravnega varstva za odločbe v zvezi z vrnitvijo, da se zagotovi učinkovito varstvo interesov zadevnih posameznikov. Osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, bi bilo treba nuditi potrebno pravno pomoč. Države članice bi morale v svoji nacionalni zakonodaji določiti, v katerih primerih je potrebna pravna pomoč.

(12)

Obravnavati bi bilo treba položaj državljanov tretjih držav, ki prebivajo nezakonito, ampak njihova odstranitev še ni mogoča. Osnovne pogoje za njihovo bivanje bi bilo treba določiti v skladu z nacionalno zakonodajo. Da bi lahko dokazale poseben položaj v primeru upravnih kontrol ali preverjanj, bi morale te osebe prejeti pisno potrdilo o svojem položaju. Države članice bi morale imeti veliko svobode pri odločanju glede oblike in obrazca pisnega potrdila, ki bi ga lahko vključile tudi v odločbe v zvezi z vrnitvijo, sprejete s skladu s to direktivo.

(13)

Pri uporabi prisilnih ukrepov bi bilo treba izrecno upoštevati načeli sorazmernosti in učinkovitosti glede na uporabljene ukrepe in zastavljene cilje. Vzpostaviti bi bilo treba minimalne varovalne ukrepe za izvajanje prisilnega vračanja, ob upoštevanju Odločbe Sveta 2004/573/ES z dne 29. aprila 2004 o organiziranju skupnih letov zaradi odstranitve državljanov tretjih držav, ki so predmet posameznih odredb o odstranitvi, z ozemlja dveh ali več držav članic (3). Državam članicam bi morala biti omogočena uporaba različnih možnosti za spremljanje prisilnega vračanja.

(14)

Učinki nacionalnih ukrepov vračanja bi morali na podlagi uveljavljanja prepovedi vstopa, ki prepoveduje vstop v vse države članice in prebivanje na njihovem ozemlju, dobiti evropsko razsežnost. Trajanje prepovedi vstopa bi bilo treba določiti ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin posameznega primera, običajno pa naj ne bi bila daljša od petih let. V tem okviru bi bilo treba posebej upoštevati dejstvo, da je bila za zadevnega državljana tretje države že izdana več kot ena odločba o vrnitvi ali odredba o odstranitvi ali da je ta državljan vstopil na ozemlje države članice med prepovedjo vstopa.

(15)

Državam članicam bi moralo biti prepuščeno, da odločijo, ali pregled odločb v zvezi z vrnitvijo organ ali telo za pregled pooblašča, da predhodno odločbo nadomesti s svojo odločbo v zvezi z vrnitvijo.

(16)

Uporaba pridržanja z namenom odstranitve bi morala biti omejena in bi morala v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna.

(17)

S pridržanimi državljani tretjih držav bi bilo treba ravnati humano in dostojanstveno, ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic in v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Brez poseganja v prvo prijetje s strani organov pregona, ki ga ureja nacionalna zakonodaja, bi se moralo pridržanje praviloma izvajati v posebnih centrih za pridržanje.

(18)

Države članice bi morale imeti hiter dostop do informacij o prepovedih vstopa, ki so jih izdale druge države članice. Ta izmenjava informacij bi morala potekati v skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (4).

(19)

Sodelovanje med institucijami na vseh ravneh procesa vračanja ter izmenjava in spodbujanje najboljših praks bi moralo spremljati izvajanje te direktive ter zagotavljati evropsko dodano vrednost.

(20)

Ker cilja te direktive, in sicer določitve skupnih pravil o vračanju, odstranitvi, uporabi prisilnih ukrepov, pridržanju in prepovedi vstopa, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(21)

Države članice bi morale izvajati to direktivo brez diskriminacije glede na spol, raso, barvo, etnično ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodni manjšini, imetje, rod, prizadetost, starost ali spolno usmerjenost.

(22)

V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 bi morale države članice pri izvajanju te direktive največjo pozornost posvečati „največjim koristim otroka“. V skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin bi moralo biti spoštovanje družinskega življenja najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju te direktive.

(23)

Uporaba te direktive ne posega v obveznosti, ki izhajajo iz Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951, ki se nanaša na status beguncev, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967.

(24)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(25)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. Glede na to, da ta direktiva, kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev vstopa v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah (5), temelji na schengenskem pravnem redu v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecih po sprejetju te direktive odloči, ali jo bo izvajala v svoji nacionalni zakonodaji.

(26)

Kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev vstopa v skladu Zakonikom o schengenskih mejah, ta direktiva pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (6); nadalje, v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanj ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

(27)

Kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev vstopa v skladu Zakonikom o schengenskih mejah, ta direktiva pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (7); nadalje, v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola, Irska ne sodeluje pri sprejemanju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

(28)

Ta direktiva predstavlja za Islandijo in Norveško, kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev vstopa v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah, nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (8) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(29)

Ta direktiva predstavlja za Švico, kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev vstopa v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah, nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (9) o sklenitvi navedenega sporazuma v imenu Skupnosti.

(30)

Ta direktiva predstavlja za Lihtenštajn, kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev vstopa v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah, nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/261/ES z dne (10) o podpisu, v imenu Evropske skupnosti, ter o začasni uporabi nekaterih določb navedenega sporazuma –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa skupne standarde in postopke, ki se uporabljajo v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Skupnosti in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi, ki se nanašajo na zaščito beguncev in človekove pravice.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice.

2.   Države članice se lahko odločijo, da te direktive ne uporabljajo za državljane tretjih držav, ki:

(a)

jim je bil zavrnjen vstop v skladu s členom 13 Zakonika o schengenskih mejah ali ki so jih pristojni organi prijeli ali prestregli pri nezakonitem prestopu kopenske, morske ali zračne zunanje meje države članice in po tem niso pridobili dovoljenja ali pravice do prebivanja v tej državi članici;

(b)

se morajo v skladu z nacionalno zakonodajo vrniti zaradi kazenske sankcije ali zaradi posledice kazenske sankcije ali pa so v postopku izročitve.

3.   Ta direktiva se ne uporablja za osebe, ki uživajo pravico Skupnosti do prostega gibanja, kakor je opredeljena v členu 2(5) Zakonika o schengenskih mejah.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe in ne uživa pravice Skupnosti do prostega gibanja, kakor je opredeljena v členu 2(5) Zakonika o schengenskih mejah;

2.

„nezakonito prebivanje“ pomeni prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop iz člena 5 Zakonika o schengenskih mejah ali drugih pogojev za vstop, bivanje ali stalno prebivališče v tej državi članici;

3.

„vrnitev“ pomeni proces vračanja državljana tretje države – bodisi prostovoljno izpolnitev obveznosti vrnitve ali prisilno vrnitev – v:

državo izvora, ali

državo tranzita, v skladu s sporazumi Skupnosti ali dvostranskimi sporazumi o ponovnem sprejemu ali drugimi sporazumi, ali

drugo tretjo državo, v katero se zadevni državljan tretje države vrne prostovoljno, pod pogojem, da ga ta država sprejme;

4.

„odločba o vrnitvi“ pomeni upravno ali sodno odločbo ali akt, ki navaja ali opredeljuje, da je prebivanje državljana tretje države nezakonito, ter nalaga ali navaja obveznost vrnitve;

5.

„odstranitev“ pomeni izvršitev obveznosti vrnitve, in sicer fizični prevoz iz države članice;

6.

„prepoved vstopa“ pomeni upravno ali sodno odločbo ali akt, ki prepoveduje vstop in prebivanje na ozemlju držav članic za določeno obdobje, skupaj z odločbo o vrnitvi;

7.

„nevarnost pobega“ pomeni, da v posameznem primeru obstajajo razlogi na podlagi objektivnih meril, opredeljenih z zakonom, zaradi katerih se domneva, da bi državljan tretje države, ki je v postopku vrnitve, lahko pobegnil;

8.

„prostovoljni odhod“ pomeni izpolnitev obveznosti vrnitve v roku, ki je bil za to določen v odločbi o vrnitvi;

9.

„ranljive osebe“ pomeni mladoletnike, mladoletnike brez spremstva, invalide, starejše ljudi, nosečnice, starše samohranilce z mladoletnimi otroki in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim resnim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja.

Člen 4

Ugodnejše določbe

1.   Ta direktiva ne posega v ugodnejše določbe:

(a)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Skupnostjo ali Skupnostjo in njenimi državami članicami ter eno ali več tretjimi državami;

(b)

dvostranskih ali večstranskih sporazumov med eno ali več državami članicami ter eno ali več tretjimi državami.

2.   Ta direktiva ne posega v določbe, ki bi lahko bile ugodnejše za državljana tretje države, določene v pravnem redu Skupnosti v zvezi s priseljevanjem in azilom.

3.   Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše za osebe, za katere se uporabljajo, če so takšne določbe združljive s to direktivo.

4.   V zvezi z državljani tretjih držav, ki so izvzeti s področja uporabe te direktive v skladu s členom 2(2)(a), države članice:

(a)

zagotovijo, da njihova obravnava in raven varstva nista manj ugodni, kot je določeno v členu 8(4) in (5) (omejitve glede uporabe prisilnih ukrepov), členu 9(2)(a) (odložitev odstranitve), členu 14(1)(b) in (d) (nujna zdravstvena oskrba in upoštevanje potreb ranljivih oseb) ter členih 16 in 17 (pogoji pridržanja), ter

(b)

spoštujejo načelo nevračanja.

Člen 5

Nevračanje, največje koristi otroka, družinsko življenje in zdravstveno stanje

Države članice pri izvajanju te direktive ustrezno upoštevajo:

(a)

največje koristi otroka,

(b)

družinsko življenje,

(c)

zdravstveno stanje zadevnega državljana tretje države,

in spoštujejo načelo nevračanja.

POGLAVJE II

KONEC NEZAKONITEGA PREBIVANJA

Člen 6

Odločba o vrnitvi

1.   Brez poseganja v izjeme iz odstavkov 2 do 5 države članice izdajo odločbo o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju.

2.   Državljani tretje države, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo veljavno dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki jim daje pravico do prebivanja, ki ga je izdala druga država članica, morajo takoj oditi na ozemlje te druge države članice. Če zadevni državljan tretje države ne izpolni te zahteve ali če se njegov takojšnji odhod zahteva zaradi javnega reda ali državne varnosti, se uporabi odstavek 1.

3.   Države članice se lahko vzdržijo izdaje odločbe o vrnitvi državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju, če zadevnega državljana tretje države na podlagi dvostranskih sporazumov ali ureditev, ki veljajo na dan začetka veljavnosti te direktive, sprejme druga država članica. V tem primeru država članica, ki je sprejela zadevnega državljana tretje države, uporabi odstavek 1.

4.   Države članice se lahko kadar koli odločijo za izdajo nevezanega dovoljenja za prebivanje ali drugega dovoljenja, ki iz sočutja, humanitarnih razlogov ali drugih razlogov zagotavlja pravico do prebivanja državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju. V tem primeru se odločba o vrnitvi ne izda. Če je bila odločba o vrnitvi že izdana, se prekliče ali začasno razveljavi za čas trajanja veljavnosti dovoljenja za prebivanje ali drugega dovoljenja, ki daje pravico do prebivanja.

5.   Če je državljan tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice, vključen v še nedokončan postopek za izdajo njegovega dovoljenja za prebivanje ali drugega dovoljenja, ki daje pravico do bivanja, ta država članica preuči možnost, da odločbe o vrnitvi ne izda, dokler se postopek ne zaključi, brez poseganja v odstavek 6.

6.   Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja odločitve o prenehanju zakonitega prebivanja skupaj z odločbo o vrnitvi in/ali odločbo o odstranitvi in/ali prepovedjo vstopa v enotni upravni ali sodni odločbi ali aktu, kakor je predvideno v njihovi nacionalni zakonodaji, brez poseganja v postopkovne varovalne ukrepe iz poglavja III in iz drugih ustreznih določb zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje.

Člen 7

Prostovoljni odhod

1.   V odločbi o vrnitvi se določi ustrezno obdobje za prostovoljni odhod, in sicer od sedem do trideset dni, brez poseganja v izjeme iz odstavkov 2 in 4. Države članice lahko v svoji nacionalni zakonodaji navedejo, da je tako obdobje zagotovljeno le, če zadevni državljan tretje države za to zaprosi. V tem primeru države članice obvestijo zadevne državljane tretjih držav o možnosti vložitve takšne vloge.

Obdobje, določeno v prvem pododstavku, ne izključuje možnosti, da zadevni državljani tretje države odidejo prej.

2.   Države članice lahko, kadar je to potrebno, obdobje za prostovoljni odhod podaljšajo za ustrezno obdobje, ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera, kot so dolžina prebivanja, šoloobvezni otroci ter druge družinske in socialne vezi.

3.   V obdobju za prostovoljni odhod se lahko naložijo določene obveznosti, namenjene preprečevanju nevarnosti pobega, kot so redno javljanje organom, položitev ustrezne finančne garancije, predložitev dokumentov ali obveznost zadrževanja na določenem mestu.

4.   Če obstaja nevarnost pobega ali če je bila vloga za zakonito prebivanje zavrnjena kot očitno neutemeljena ali lažna ali če zadevna oseba ogroža javni red, javno varnost ali državno varnost, se države članice lahko vzdržijo odobritve obdobja za prostovoljni odhod ali odobrijo obdobje, krajše od sedmih dni.

Člen 8

Odstranitev

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvršitev odločbe o vrnitvi, če v skladu s členom 7(4) ni bilo odobreno obdobje za prostovoljni odhod ali če obveznost vrnitve ni bila izpolnjena v obdobju za prostovoljni odhod, odobrenem v skladu s členom 7.

2.   Če je država članica v skladu s členom 7 odobrila obdobje za prostovoljni odhod, je mogoče odločbo o vrnitvi izvršiti le po izteku obdobja, razen če se v tem obdobju pojavi nevarnost oziroma ogrožanje iz člena 7(4).

3.   Države članice lahko sprejmejo ločeno upravno ali sodno odločbo ali akt, ki odreja odstranitev.

4.   V primerih, ko države članice – kot zadnjo možnost – uporabijo prisilne ukrepe za izvajanje odstranitve državljana tretje države, ki se upira odstranitvi, so takšni ukrepi sorazmerni in ne prekoračujejo razumne sile. Izvajajo se v skladu s temeljnimi pravicami in z ustreznim spoštovanjem dostojanstva in telesne integritete zadevnega državljana tretje države, kot je predvideno v nacionalni zakonodaji.

5.   Pri odstranjevanju po zračni poti države članice upoštevajo Skupne smernice o varnostnih določbah za skupne odstranitve po zračni poti, priložene Odločbi 2004/573/ES.

6.   Države članice zagotovijo učinkovit sistem za spremljanje prisilnega vračanja.

Člen 9

Odlog odstranitve

1.   Države članice odložijo odstranitev:

(a)

če bi odstranitev kršila načelo nevračanja, ali

(b)

toliko časa, za kolikor se v skladu s členom 13(2) zagotovi suspenzivni učinek.

2.   Države članice lahko ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera odložijo odstranitev za ustrezno obdobje. Pri tem upoštevajo zlasti:

(a)

fizično ali duševno stanje državljana tretje države;

(b)

tehnične razloge, kot je pomanjkanje prevoznih zmogljivosti, ali neizvedljivost odstranitve zaradi pomanjkanja identifikacijskih podatkov.

3.   Če se odstranitev odloži, kot je določeno v odstavkih 1 in 2, se lahko zadevnemu državljanu tretje države naložijo obveznosti iz člena 7(3).

Člen 10

Vračanje in odstranitev mladoletnikov brez spremstva

1.   Preden se izda odločba o vrnitvi mladoletnika brez spremstva, se zagotovi pomoč ustreznih organov, ki niso organi, ki izvajajo prisilno vračanje, pri tem pa se upošteva največja korist otroka.

2.   Preden je mladoletnik brez spremstva odstranjen z ozemlja države članice, se organi te države članice prepričajo, da bo vrnjen članu družine, izbranemu skrbniku ali ustreznim sprejemnim centrom v državi vrnitve.

Člen 11

Prepoved vstopa

1.   Odločbam o vrnitvi se priloži prepoved vstopa, če:

(a)

obdobje za prostovoljni odhod ni bilo odobreno, ali

(b)

obveznost vrnitve ni bila spoštovana.

V drugih primerih se odločbam o vrnitvi lahko priloži prepoved vstopa.

2.   Trajanje prepovedi vstopa se določi ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin posameznega primera in načeloma ne traja več kot pet let. Pet let se lahko prekorači, če državljan tretje države predstavlja resno grožnjo javnemu redu, javni varnosti ali državni varnosti.

3.   Države članice preučijo preklic ali začasen odlog prepovedi vstopa, če lahko državljan tretje države, za katerega je bila izdana prepoved vstopa v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, dokaže, da je zapustil ozemlje države članice v celoti v skladu z odločbo o vrnitvi.

Za žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi, katerim je bilo odobreno dovoljenje za prebivanje po Direktivi Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi (11), ne velja prepoved vstopa, brez poseganja v točko (b) prvega pododstavka odstavka 1 in pod pogojem, da zadevni državljan tretje države ne predstavlja grožnje za javni red, javno varnost ali nacionalno varnost.

Države članice se lahko v posameznih primerih vzdržijo izdaje prepovedi vstopa, jo prekličejo ali začasno odložijo iz humanitarnih razlogov.

Države članice lahko v posameznih primerih ali določenih vrstah primerov prekličejo ali začasno odložijo prepoved vstopa iz drugih razlogov.

4.   Kadar država članica obravnava izdajo dovoljenja za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki zagotavlja pravico do prebivanja državljanu tretje države, za katerega je druga država članica izdala prepoved vstopa, se najprej posvetuje z državo članico, ki je prepoved vstopa izdala, in upošteva njene interese v skladu s členom 25 Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma (12).

5.   Odstavki 1 do 4 se uporabljajo brez poseganja v pravico do mednarodne zaščite v državah članicah v skladu s členom 2(a) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (13).

POGLAVJE III

POSTOPKOVNI VAROVALNI UKREPI

Člen 12

Oblika

1.   Odločbe o vrnitvi in, če so bile izdane, odločbe o prepovedi vstopa in odločbe o odstranitvi se izdajo v pisni obliki ter navajajo dejanske in pravne razloge ter informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih.

Informacije o dejanskih razlogih so lahko omejene, če nacionalna zakonodaja dovoljuje omejitev pravice do obveščenosti, zlasti z namenom varovanja nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti ter preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

2.   Države članice na zahtevo v jeziku, ki ga državljan tretje države razume ali za katerega se lahko smiselno domneva, da ga razume, zagotovijo pisni ali ustni prevod glavnih elementov odločb v zvezi z vrnitvijo iz odstavka 1, vključno z informacijami o razpoložljivih pravnih sredstvih.

3.   Države članice se lahko odločijo, da ne uporabijo odstavka 2 za državljane tretjih držav, ki so nezakonito vstopili na ozemlje države članice in zato niso dobili dovoljenja ali pravice do prebivanja v tej državi članici.

V takšnem primeru se odločbe v zvezi z vrnitvijo iz odstavka 1 izdajo na standardnem obrazcu, ki je določen v nacionalni zakonodaji.

Države članice dajo na voljo splošne informacije z razlago glavnih elementov standardnega obrazca v vsaj petih jezikih, ki jih nezakoniti priseljenci, ki v zadevno državo članico vstopajo, najbolj pogosto uporabljajo ali razumejo.

Člen 13

Pravna sredstva

1.   Zadevnemu državljanu tretje države se zagotovi učinkovito pravno sredstvo, da se pritoži zoper odločbo v zvezi z vrnitvijo iz člena 12(1) ali zagotovi njen ponovni pregled pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali pred pristojnim telesom, katerega člani so nepristranski in neodvisni.

2.   Organ ali telo iz odstavka 1 je pristojno za pregled odločb v zvezi z vrnitvijo iz člena 12(1), vključno z možnostjo začasne odložitve njihove izvršitve, razen če se začasna odložitev že uporablja po nacionalni zakonodaji.

3.   Zadevni državljan tretje države ima možnost dostopa do pravnega svetovanja, zastopanja in, kadar je potrebno, prevajalske pomoči.

4.   Države članice zagotovijo, da se na zahtevo zagotovi potrebna pravna pomoč in/ali pravno zastopanje brezplačno v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo ali pravili glede pravne pomoči ter lahko določijo, da za takšno brezplačno pravno pomoč in/ali pravno zastopstvo veljajo pogoji iz člena 15(3) do (6) Direktive 2005/85/ES.

Člen 14

Varovalni ukrepi pred vrnitvijo

1.   Razen v primerih iz členov 16 in 17, države članice zagotovijo, da se za državljane tretjih držav v obdobju za prostovoljni odhod, odobrenem v skladu s členom 7, in v obdobjih, za katera je bila odstranitev odložena v skladu s členom 9, po možnosti upoštevajo naslednja načela:

(a)

ohrani se enotnost družine z družinskimi člani, prisotnimi na njihovem ozemlju;

(b)

zagotovi se nujna zdravstvena oskrba in osnovno zdravljenje;

(c)

mladoletnikom se zagotovi dostop do osnovnega izobraževalnega sistema ob upoštevanju dolžine prebivanja;

(d)

upoštevajo se posebne potrebe ranljivih oseb.

2.   Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo osebam iz odstavka 1 izročijo pisno potrdilo, da je bilo obdobje za prostovoljni odhod podaljšano v skladu s členom 7(2) ali da se odločba o vrnitvi začasno ne izvrši.

POGLAVJE IV

PRIDRŽANJE Z NAMENOM ODSTRANITVE

Člen 15

Pridržanje

1.   Razen če v določenem primeru ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, lahko države članice pridržijo državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, le, da pripravijo vrnitev in/ali izvedejo postopek odstranitve, zlasti če:

(a)

obstaja nevarnost pobega, ali

(b)

se zadevni državljan tretje države izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve.

Obdobje pridržanja je kar se da kratko in traja le toliko časa, kolikor trajajo postopki za ureditev odstranitve, ti pa se izvedejo skrbno.

2.   Pridržanje odredijo upravni ali sodni organi.

Odredba mora biti pisna, v njej morajo biti navedeni dejanski in pravni razlogi.

Če so pridržanje odredili upravni organi, države članice:

(a)

zagotovijo hiter sodni pregled zakonitosti pridržanja, o kateri odločijo kar se da hitro po začetku pridržanja;

(b)

ali zadevnemu državljanu tretje države zagotovijo pravico, da začne postopek, s katerim se zakonitost pridržanja hitro pregleda kar se da hitro po sprožitvi ustreznega postopka. V tem primeru države članice nemudoma obvestijo zadevnega državljana tretje države o možnosti uvedbe takega postopka.

Če je pridržanje nezakonito, se zadevnega državljana tretje države nemudoma izpusti.

3.   V vsakem primeru se na zahtevo zadevnega državljana tretje države ali po uradni dolžnosti pridržanje pregleda v razumnih časovnih presledkih. V primeru podaljšanja pridržanja pregled nadzira sodni organ.

4.   Kadar s pravnega vidika ali iz drugih razlogov ni več upravičeno pričakovati odstranitve ali ker pogoji iz odstavka 1 niso več izpolnjeni, pridržanje ni več upravičeno in zadevna oseba se nemudoma izpusti.

5.   Pridržanje traja, dokler so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in kolikor je to potrebno, da se zagotovi uspešna odstranitev. Vsaka država članica določi omejeno obdobje pridržanja, ki ne sme presegati šestih mesecev.

6.   Države članice ne smejo podaljšati obdobja iz odstavka 5, razen za omejeno obdobje, ki v skladu z nacionalno zakonodajo ne sme presegati dvanajst mesecev, kadar obstaja verjetnost, da bo postopek odstranitve kljub vsem ustreznim prizadevanjem trajal dlje zaradi:

(a)

nezadostnega sodelovanja zadevnega državljana tretje države, ali

(b)

zamud pri pridobivanju potrebne dokumentacije iz tretjih držav.

Člen 16

Pogoji pridržanja

1.   Pridržanje se praviloma izvaja v posebnih centrih za pridržanje. Če država članica ne more zagotoviti nastanitve v posebnem centru za pridržanje in mora za to uporabiti nastanitev v zaporu, so državljani tretjih držav v pridržanju ločeni od navadnih zapornikov.

2.   Državljanom tretjih držav v pridržanju se na zahtevo dovoli, da pravočasno vzpostavijo stik z zakonitimi zastopniki, družinskimi člani in pristojnimi konzularnimi organi.

3.   Posebna pozornost se posveti razmeram ranljivih oseb. Zagotovi se nujna zdravstvena oskrba in osnovno zdravljenje.

4.   Ustrezne in pristojne nacionalne, mednarodne in nevladne organizacije ter organi imajo možnost obiskati centre za pridržanje iz odstavka 1, kolikor so ti uporabljeni za pridržanje državljanov tretjih držav v skladu v tem poglavjem. Za takšne obiske se lahko zahteva dovoljenje.

5.   Pridržanim državljanom tretjih držav se redno zagotavljajo informacije, ki pojasnjujejo pravila v centru in določajo njihove pravice in obveznosti. Te informacije vključujejo tudi informacije o pravici – v skladu z nacionalno zakonodajo – do stikov z organizacijami in organi iz odstavka 4.

Člen 17

Pridržanje mladoletnikov in družin

1.   Mladoletniki brez spremstva in družine z mladoletniki se pridržijo le, ko so izrabljena vsa druga sredstva in za najkrajše ustrezno obdobje.

2.   Družinam, pridržanim pred odstranitvijo, se zagotovi ločena namestitev, kjer je zagotovljena ustrezna zasebnost.

3.   Pridržani mladoletniki se lahko v prostem času ukvarjajo z dejavnostmi, vključno z igrami in rekreacijskimi dejavnostmi, primernimi njihovi starosti, ter imajo, odvisno od dolžine prebivanja, dostop do izobraževanja.

4.   Mladoletnikom brez spremstva se, kolikor je le mogoče, zagotovi namestitev v ustanovah, ki imajo osebje in zmogljivosti, ki upoštevajo potrebe oseb njihove starosti.

5.   Pri pridržanju mladoletnikov pred odstranitvijo je najpomembneje ravnati v korist otroka.

Člen 18

Nujne razmere

1.   Če nenavadno veliko število državljanov tretjih držav, ki se morajo vrniti, predstavlja nepredvideno veliko breme za zmogljivosti centrov za pridržanje v državi članici ali za njeno upravno ali sodno osebje, lahko ta država članica v času takšnih izrednih razmer dovoli obdobja za sodni pregled, ki so daljša od obdobij iz tretjega pododstavka člena 15(2), in sprejme nujne ukrepe v zvezi s pogoji pridržanja, ki odstopajo od tistih iz členov 16(1) in 17(2).

2.   Če se zadevna država članica zateče k takšnim izrednim ukrepom, o tem obvesti Komisijo. Slednjo obvesti tudi takoj, ko ni več vzrokov za uporabo teh izrednih ukrepov.

3.   Nič v tem členu se ne sme razumeti kot dovoljenje državam članicam, da odstopajo od svoje splošne obveznosti za sprejetje vseh ustreznih, bodisi splošnih ali posebnih, ukrepov, da zagotovijo izpolnjevanje svojih obveznosti iz te direktive.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Poročanje

Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te direktive v državah članicah, če je primerno, predlaga spremembe.

Komisija prvič poroča do 24. decembra 2013 in se pri tem osredotoči zlasti na uporabo členov 11, 13(4) in 15 v državah članicah. V zvezi s členom 13(4) Komisija oceni zlasti dodatne finančne in upravne učinke v državah članicah.

Člen 20

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 24. decembra 2010. V zvezi s členom 13(4) države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 24. decembra 2011. Besedilo teh določb takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 21

Povezava s schengensko konvencijo

Ta direktiva nadomešča določbe členov 23 in 24 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 23

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Strasbourgu, 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

B. LE MAIRE


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 9. decembra 2008.

(2)  UL L 326, 13.12.2005, str. 13.

(3)  UL L 261, 6.8.2004, str. 28.

(4)  UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(5)  Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

(6)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(7)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(8)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(9)  UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(10)  UL L 83, 26.3.2008, str. 3.

(11)  UL L 261, 6.8.2004, str. 19.

(12)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(13)  UL L 304, 30.9.2004, str. 12.


ODLOČBE/SKLEPI, KI JIH SKUPAJ SPREJMETA EVROPSKI PARLAMENT IN SVET

24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/108


ODLOČBA št. 1348/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi 2-(2-metoksietoksi)etanola, 2-(2-butoksietoksi)etanola, metilendifenil diizocianata, cikloheksana in amonijevega nitrata

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi tveganja, ki ga predstavljajo za zdravje ljudi, so bili 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME), 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE), metilendifenil diizocianat (MDI) in cikloheksan ocenjeni v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (3). Ocena tveganja za vse te kemične snovi je ugotovila, da je treba omejiti tveganje, ki ga predstavljajo te snovi za zdravje ljudi. Navedene ugotovitve je potrdil Znanstveni odbor za toksičnost, ekotoksičnost in okolje.

(2)

Priporočila Komisije 1999/721/ES z dne 12. oktobra 1999 o rezultatih ocene tveganja in strategijah zmanjšanja tveganja za snovi: 2-(2-butoksietoksi)etanol; 2-(2-metoksietoksi)etanol; alkani, C10-13, kloro; benzen, C10-13-alkil derivati (4) ter 2008/98/ES z dne 6. decembra 2007 o ukrepih zmanjšanja tveganja za snovi: piperazin; cikloheksan; metilendifenil diizocianat; but-2-in-1,4-diol; metiloksiran; anilin; 2-etilheksilakrilat; 1,4-diklorobenzen; 3,5-dinitro-2,6-dimetil-4-terc-butilacetofenon; di-(2-etilheksil)ftalat; fenol; 5-terc-butil-2,4,6-trinitro-m-ksilen (5), sprejeti v okviru Uredbe (EGS) št. 793/93, sta predlagali strategijo za omejitev tveganja za DEGME, DEGBE, MDI in cikloheksan ter priporočili, da se morajo omejitveni ukrepi v skladu z Direktivo Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (6) uporabljati za pripravke, ki vsebujejo te snovi, dane v promet za oskrbo širše javnosti.

(3)

Z namenom zaščite potrošnikov je treba omejiti dajanje v promet in uporabo pripravkov, ki vsebujejo DEGME, DEGBE, MDI ali cikloheksan, pri posebnih uporabah.

(4)

DEGME se zelo redko uporablja kot sestavina v barvah, odstranjevalcih barv, čistilih, samopolirnih emulzijah in talnih tesnilnih masah. Navedena ocena tveganja je pokazala, da obstaja tveganje za zdravje potrošnikov pri izpostavljenosti kože barvam in odstranjevalcem barve, ki vsebujejo DEGME. DEGME, uporabljeni kot sestavina v barvah in odstranjevalcih barve, se zato ne smejo dajati v promet za oskrbo širše javnosti. Čeprav uporaba DEGME kot sestavine v čistilih, samopolirnih emulzijah in talnih tesnilnih masah ni bila ocenjena, lahko predstavlja podobno tveganje, zato se tudi DEGME, ki se uporablja kot sestavina v teh pripravkih, ne bi smela dajati v promet za oskrbo širše javnosti. Treba je sprejeti mejno vrednost 0,1 masnih % DEGME v teh pripravkih za namene nadzora trga.

(5)

DEGBE se uporablja kot sestavina v barvah in čistilih. Navedena ocena tveganja za DEGBE je pokazala, da obstaja tveganje za zdravje potrošnikov zaradi izpostavljenosti dihalnih organov pri razpršilcih barv. Izpeljano varno mejno koncentracijo 3 % za DEGBE v barvah v spreju je treba vključiti, da bi se preprečilo tveganje izpostavljenosti dihalnih organov za potrošnike. Čeprav uporaba DEGBE kot sestavina v čistilih v aerosolnih razpršilnikih ni bila ocenjena, lahko predstavlja podobno tveganje, zato se tudi DEGME kot sestavina v teh čistilih ne bi smel dajati v promet za oskrbo širše javnosti v koncentracijah, enakih ali večjih od 3 masnih %. Aerosolni razpršilniki bi morali biti v skladu z zahtevami Direktive Sveta 75/324/ES z dne 20. maja 1975 o približevanju zakonodaj držav članic o aerosolnih razpršilnikih (7).

(6)

Za barve, ki niso barve v spreju, bi bilo treba zahtevati opozorilo o prepovedi uporabe takšnih barv v razpršilcih barv, kadar navedene barve vsebujejo koncentracijo DEGBE, ki je enaka ali večja od 3 masnih %.

(7)

Da bi se zagotovila primerna postopna odprava barv v spreju in čistil v aerosolnih razpršilnikih, ki ne ustrezajo mejnim koncentracijam za DEGBE, bi bilo treba določiti različne datume za izvedbo omejitev ob upoštevanju prvega dajanja v promet in zadnje prodaje za DEGBE v barvah v spreju in čistilih v aerosolnih razpršilnikih.

(8)

Ocena tveganja za MDI je pokazala potrebo po omejitvi tveganj pri uporabi pripravkov, ki vsebujejo MDI, s strani potrošnikov zaradi zaskrbljenosti v zvezi z izpostavljenostjo dihalnih organov in kože. Da bi se ta tveganja preprečila in omejila, bi bilo treba dajanje pripravkov, ki vsebujejo MDI, v promet za oskrbo širše javnosti dovoliti samo pod določenimi pogoji, kot so obvezna dobava primernih zaščitnih rokavic in dodatna navodila z embalažo. Te rokavice bi morale biti v skladu z zahtevami Direktive Sveta 89/686/ES z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (8). Treba bi bilo zagotoviti daljše prehodno obdobje, ker bosta nabava zaščitne opreme in tiskanje ustreznih navodil zahtevala posebna prizadevanja proizvajalcev.

(9)

Ocena tveganja za cikloheksan se je osredotočila na izpostavljenost potrošnikov pri uporabi pripravkov, ki vsebujejo cikloheksan, za polaganje talnih oblog, in ugotovila, da so potrebni omejevalni ukrepi za omejitev tveganja za potrošnike pri takšnih uporabah. Kontaktna lepila na osnovi neoprena, ki vsebujejo cikloheksan, bi bilo zato treba dati v promet za oskrbo širše javnosti le z zmanjšano velikostjo embalaže. Usklajena navodila za izdelek bi morala opozoriti potrošnike proti uporabi v slabih prezračevalnih pogojih ali pri polaganju talnih oblog.

(10)

Amonijev nitrat, ki se kot gnojilo široko uporablja po vsej Skupnosti, lahko deluje kot oksidativna snov. Zlasti ima zmožnost, da eksplodira, kadar se zmeša z nekaterimi drugimi snovmi. Gnojila iz amonijevega nitrata bi morala zato izpolnjevati določene zahteve, kadar so dana v promet, da se zagotovi, da so varna pred naključno eksplozijo.

(11)

Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (9) določa usklajene zahteve, vključno z varnostnimi zahtevami, za gnojila iz amonijevega nitrata. Gnojila, ki ustrezajo navedenim zahtevam, so lahko označena kot „gnojila ES“ in lahko prosto krožijo na notranjem trgu.

(12)

Za gnojila, namenjena prodaji le v eni državi članici, lahko proizvajalci izberejo izpolnjevanje zahtev, ki obstajajo samo na državni ravni. Zaradi tega navedena gnojila morda ne izpolnjujejo varnostnih zahtev na ravni Skupnosti. Da bi se zagotovila enotna raven varnosti v Skupnosti, bi morala zato vsa gnojila iz amonijevega nitrata izpolnjevati enake varnostne zahteve.

(13)

Priloga III Uredbe (ES) št. 2003/2003 določa preskus odpornosti proti eksploziji za gnojila iz amonijevega nitrata, ki vsebujejo več kot 28 masnega % dušika v obliki amonijevega nitrata. Poleg tega določa tudi več fizikalnih lastnosti in omejitev glede vsebnosti kemične nečistote za takšna gnojila, da bi se zmanjšalo tveganje eksplozije. Gnojila iz amonijevega nitrata, ki izpolnjujejo navedene zahteve ali vsebujejo manj kot 28 masnega % dušika, so sprejeta v vseh državah članicah kot varna za uporabo v kmetijstvu.

(14)

Vsa gnojila iz amonijevega nitrata, dana v promet v Skupnosti, bi zato morala izpolnjevati varnostne zahteve, kakor so določene v Uredbi (ES) št. 2003/2003.

(15)

Gnojila iz amonijevega nitrata so bila zlorabljena pri nedovoljeni proizvodnji razstreliv. Vrste gnojil, ki se lahko uporabijo za ta namen, imajo tako nizko vsebnost dušika kot le 16 %. Dostop do vrst gnojil in vrst pripravkov, ki vsebujejo več kot 16 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata, bi bilo treba zato omejiti na kmete in profesionalne uporabnike. V ta namen je treba opredeliti izraza „kmet“ in „kmetijska dejavnost“, da se bodo pri kmetovanju in drugih podobnih profesionalnih dejavnostih, kot je vzdrževanje parkov, vrtov ali športnih površin, še vedno lahko s pridom uporabljala gnojila z višjo vsebnostjo dušika. Države članice pa lahko na svojem ozemlju zaradi družbenih in gospodarskih razlogov izvajajo omejitev za do 20 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata.

(16)

Določbe te odločbe se sprejmejo z namenom, da se vključijo v Prilogo XVII Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (10), kakor je določeno v členu 137(3) navedene uredbe.

(17)

Direktivo 76/769/EGS bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(18)

Ta odločba ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa minimalne zahteve za zaščito delavcev, na primer v Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (11), ter v posebne direktive, ki temeljijo na navedeni direktivi, zlasti Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (12), in Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (13)

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 76/769/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, dne 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

B. LE MAIRE


(1)  UL C 204, 9.8.2008, str. 13.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 18. novembra 2008.

(3)  UL L 84, 5.4.1993, str. 1.

(4)  UL L 292, 13.11.1999, str. 42.

(5)  UL L 33, 7.2.2008, str. 8.

(6)  UL L 262, 27.9.1976, str. 201.

(7)  UL L 147, 9.6.1975, str. 40.

(8)  UL L 399, 30.12.1989, str. 18.

(9)  UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

(10)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1. Popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007, str. 3.

(11)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

(12)  UL L 158, 30.4.2004, str. 50.

(13)  UL L 131, 5.5.1998, str. 11.


PRILOGA

Prilogi I k Direktivi 76/769/EGS se doda naslednje točke:

„53.

2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME)

Številka CAS: 111-77-3

Številka EINECS: 203-906-6

Se ne sme dajati v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina v barvah, odstranjevalcih barv, čistilih, samopolirnih emulzijah ali talnih tesnilnih masah v koncentracijah, ki so enake ali večje od 0,1 masnega %.

54.

2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE)

Številka CAS: 112-34-5

Številka EINECS: 203-961-6

1.

Se ne sme dajati prvič v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina v barvah v spreju ali čistilih v aerosolnih razpršilnikih v koncentracijah, ki so enake ali večje od 3 masnega %.

2.

Barve v spreju in čistila v aerosolnih razpršilnikih, ki vsebujejo DEGBE in ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajo v promet za oskrbo splošne javnosti po 27. decembru 2010.

3.

Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov, so barve, ki vsebujejo DEGBE, razen barv v spreju, v koncentracijah, ki so enake ali večje od 3 masnih % in so dane v promet za oskrbo širše javnosti, vidno, berljivo in neizbrisno označene do 27. decembra 2010, kot sledi:

‚Ne uporabljati v razpršilcih barv.‘.

55.

Metilendifenil diizocianat (MDI)

Številka CAS: 26447-40-5

Številka EINECS: 247-714-0

1.

Se ne sme dajati v promet po 27. decembru 2010 kot sestavina v pripravkih v koncentracijah, ki so enake ali večje od 0,1 masnih %, za prodajo širši javnosti, razen če embalaža:

(a)

vsebuje zaščitne rokavice, ki so v skladu z zahtevami Direktive Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (1).

(b)

nosi vidno, berljivo in neizbrisno oznako, kot sledi, in brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov:

‚—

Uporaba tega izdelka lahko povzroči alergične reakcije pri osebah, ki so preobčutljive na diizocianate.

Osebe, ki trpijo zaradi astme, ekcemov ali težav s kožo, bi se morale izogibati stiku s tem izdelkom, vključno s stikom s kožo.

Tega izdelka se ne bi smelo uporabljati pri slabih prezračevalnih pogojih, razen ob uporabi zaščitne maske s primernim plinskim filtrom (t.j. tip A1 v skladu s standardom EN 14387).‘

2.

Z odstopanjem odstavek 1(a) ne velja za termoplastična lepila.

56.

Cikloheksan

Številka CAS: 110-82-7

Številka EINECS: 203-806-2

1.

Se ne sme dajati prvič v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina v kontaktnih lepilih na osnovi neoprena v koncentracijah, ki so enake ali večje od 0,1 masnega % v embalaži, večji od 350 g.

2.

Kontaktna lepila na osnovi neoprena, ki vsebujejo cikloheksan in niso v skladu s točko (1), se ne smejo dajati v promet za prodajo širši javnosti po 27. decembru 2010.

3.

Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov, se kontaktna lepila na osnovi neoprena, ki vsebujejo cikloheksan v koncentracijah, ki so enake ali višje od 0,1 masnega %, ki so dane v promet za prodajo širši javnosti po 27. decembru 2010, vidno, berljivo in neizbrisno označijo, kot sledi:

‚—

Ta izdelek se ne uporablja v slabih prezračevalnih pogojih.

Ta izdelek se ne uporablja pri polaganju talnih oblog.‘

57.

Amonijev nitrat (AN)

Št. CAS 6484-52-2

Številka EINECS 229-347-8

1.

Se ne sme dajati v promet prvič po 27. juniju 2010 kot snov ali v pripravkih, ki vsebujejo več kot 28 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata, za uporabo kot trdno, enostavno ali sestavljeno gnojilo, razen če je gnojilo v skladu z določbami za gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (2).

2.

Se ne sme dajati v promet po 27. juniju 2010 kot snov ali v pripravkih, ki vsebujejo 16 masnih % ali več dušika v obliki amonijevega nitrata, razen za dobavo:

(a)

nadaljnjim uporabnikom in distributerjem, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki imajo licenco ali dovoljenje v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (3);

(b)

kmetom za uporabo pri kmetijskih dejavnostih, s polnim ali skrajšanim delovnim časom, in ne nujno v razmerju s površino zemljišča.

Za namene tega pododstavka izraz:

(i)

‚kmet‘ pomeni fizično ali pravno osebo, ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki ga imajo skupina in njeni člani po nacionalnem pravu, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju Skupnosti, kakor je določeno v členu 299 Pogodbe, in ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo;

(ii)

‚kmetijska dejavnost‘ pomeni proizvodnjo, vzrejo ali gojenje kmetijskih izdelkov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali ali ohranjanje zemljišča v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji, določenimi v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (4);

(c)

fizičnim ali pravnim osebam, ki opravljajo profesionalne dejavnosti, kot vrtnarstvo, vzgajanje rastlin v rastlinjakih, vzdrževanje parkov, vrtov ali športnih površin, gozdarstvo ali druge podobne dejavnosti.

3.

Za omejitve v odstavku 2 pa lahko države članice zaradi socialno-ekonomskih razlogov do 1. julija 2014 izvajajo omejitev za do 20 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata za snovi in pripravke, dane v promet na njihovem ozemlju. O tem obvestijo Komisijo in druge države članice.


(1)  UL L 399, 30.12.1989, str. 18.

(2)  UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

(3)  UL L 121, 15.5.1993, str. 20.

(4)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1.“


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/113


SKLEP št. 1349/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o spremembi Sklepa št. 1719/2006/ES o uvedbi programa „Mladi v akciji“ za obdobje 2007–2013

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 149(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sklepom št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 (3) je bil uveden program „Mladi v akciji“ za obdobje 2007–2013.

(2)

Člen 10(2) Sklepa št. 1719/2006/ES določa, da se vsi potrebni ukrepi za izvajanje programa, ki niso navedeni v odstavku 1, sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(3) navedenega sklepa, torej s postopkom posvetovanja, ki ga določa Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(3)

Besedilo Sklepa št. 1719/2006/ES torej zlasti pomeni, da se odločitve o dodelitvi subvencij, ki niso navedene v členu 10(1) navedenega sklepa, sprejemajo v skladu s svetovalnim postopkom, Evropski parlament pa ima pravico do njihovega pregleda.

(4)

Te odločitve o izbiri se nanašajo zlasti na subvencije, ki predstavljajo le majhne zneske in niso povezane s politično občutljivimi odločitvami.

(5)

Te postopkovne zahteve dodatno podaljšujejo roke v postopku dodeljevanja subvencij kandidatom za dva ali tri mesece. Povzročajo številne zamude v škodo upravičencev do subvencij, nesorazmerno večajo breme uprave programa in ob upoštevanju narave dodeljenih subvencij ne ustvarjajo dodane vrednosti.

(6)

Da se omogoči hitrejše in učinkovitejše sprejemanje odločitev o izbiri, je treba svetovalni postopek nadomestiti z obveznostjo Komisije, da nemudoma obvesti Evropski parlament in države članice o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje Sklepa št. 1719/2006/ES brez sodelovanja odbora –

SKLENILA:

Člen 1

Sklep št. 1719/2006/ES se spremeni:

1.

v členu 9 se odstavek 3 črta;

2.

v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija obvesti odbor iz člena 9 in Evropski parlament o vseh drugih odločitvah o izbiri v zvezi z izvajanjem tega sklepa, ki jih sprejme v dveh delovnih dneh po sprejetju teh odločitev. Te informacije vsebujejo opise in analizo prejetih prijav, opis postopka ocenjevanja in izbora ter sezname predlaganih projektov za financiranje, pa tudi tistih, za katere je bilo financiranje zavrnjeno.“.

Člen 2

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o učinkih tega sklepa do 25. junija 2010.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

B. LE MAIRE


(1)  UL C 224, 30.8.2008, str. 113.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. novembra 2008.

(3)  UL L 327, 24.11.2006, str. 30.

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/115


ODLOČBA št. 1350/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o Evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ter zlasti členov 149 in 150 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropa mora okrepiti svojo sposobnost za ustvarjalnost in inovacije iz socialnih ter gospodarskih razlogov, če se želi učinkovito odzvati na razvoj družbe znanja: inovativna sposobnost je tesno povezana z ustvarjalnostjo kot osebno lastnostjo in da bi jo lahko izkoristili v celoti, jo je treba razširiti med vsem prebivalstvom. To zahteva pristop, ki temelji na vseživljenjskem učenju.

(2)

Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali v zadostni meri in na vseh ustreznih ravneh poskrbeti za razvoj ključnih kompetenc z namenom podpiranja ustvarjalnosti in inovativnosti, da bi našli inovativne in ustvarjalne rešitve v zasebnem, poklicnem in socialnem življenju.

(3)

Evropski svet v Lizboni je dne 23. in 24. marca 2000 sklenil, „da bi moral evropski okvir opredeliti nova osnovna znanja, ki naj jih zagotovi vseživljenjsko učenje“ kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na „globalizacijo in premik h gospodarstvom znanja“, ter poudaril, da so „ljudje največja dobrina Evrope“.

(4)

Sporočilo Komisije z dne 21. novembra 2001 z naslovom „Uresničevanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje“ in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (4), ki mu je sledila, sta „nova osnovna znanja“ določila kot prednostna in poudarila, da mora „vseživljenjsko učenje zajemati obdobje od predšolske starosti do starosti po upokojitvi“.

(5)

Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (5) je opredelilo več ključnih kompetenc, zlasti „matematično kompetenco ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji“, „učenje učenja“, „digitalno pismenost“, „samoiniciativnost in podjetnost“, „kulturno zavest in izražanje“ ter „socialne in državljanske kompetence“.

(6)

Evropski svet v Bruslju je dne 8. in 9. marca 2007 navedel, da sta izobrazba in usposabljanje predpogoja za dobro delovanje trikotnika znanja (izobraževanje-raziskave-inovacije) ter da imata ključno vlogo pri spodbujanju rasti in delovnih mest. Pozval je k temu, da je posebno pozornost treba nameniti spodbujanju zmogljivosti MSP, tudi na področju kulture in ustvarjalnosti, zaradi njihove gonilne vloge v zvezi z rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in inovacijami.

(7)

Razglasitev Evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij je učinkovit način pomoči pri soočanju z izzivi Evrope, in sicer z izboljšanjem osveščenosti javnosti, razširjanjem informacij o dobrih praksah ter spodbujanjem raziskav in orientacijske razprave. Z ustvarjanjem okolja za hkratno spodbujanje teh ciljev na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni lahko Evropsko leto prinese večjo sinergijo in kritično maso kot pa neskladna prizadevanja na različnih ravneh.

(8)

Ker spodbujanje ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije s pomočjo vseživljenjskega učenja sovpada s cilji obstoječih programov Skupnosti, je takšno leto mogoče izvesti z uporabo navedenih programov v okviru obstoječih omejitev, ki jih zagotavljajo za določitev prednostnega financiranja na letni ali večletni osnovi; programi in politike na drugih področjih, kot so kultura, komunikacija, podjetništvo, kohezija, razvoj podeželja, raziskave in informacijska družba, prav tako prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije ter lahko pobudo podpirajo v okviru svojih pravnih okvirov.

(9)

Ker cilja te odločbe, in sicer podpirati prizadevanja držav članic pri spodbujanju ustvarjalnosti, s pomočjo vseživljenjskega učenja, kot gonila za inovacije in ključnega dejavnika za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc ter blaginje vseh posameznikov v družbi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zato lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Leto 2009 se razglasi za „Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij“ (v nadaljnjem besedilu „Leto“).

Člen 2

Cilji

1.   Splošni cilj Leta je podpirati prizadevanja držav članic pri spodbujanju ustvarjalnosti, s pomočjo vseživljenjskega učenja, kot gonila za inovacije in ključnega dejavnika za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc ter blaginje vseh posameznikov v družbi.

2.   Posebni cilji Leta bodo med drugim poudarili naslednje dejavnike, ki lahko prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije:

(a)

zagotovitev okolja, ki je ugodno za inovacije in prilagodljivost v hitro spreminjajočem se svetu; treba je upoštevati vse oblike inovativnosti, vključno s socialno in podjetniško inovativnostjo;

(b)

poudarjanje odprtosti do kulturne raznolikosti kot načina za spodbujanje medkulturnega sporazumevanja ter tesnejših vezi med vejami umetnosti, pa tudi s šolami in univerzami;

(c)

spodbujanje estetske občutljivosti, čustvenega razvoja, ustvarjalnega razmišljanja in intuicije pri vseh otrocih od najzgodnejših faz razvoja, vključno s predšolsko vzgojo;

(d)

osveščanje o pomembnosti ustvarjalnosti, inovacij in podjetništva za osebni razvoj in tudi za gospodarsko rast in zaposlovanje ter spodbujanje podjetniške miselnosti, zlasti med mladimi, na podlagi sodelovanja s poslovnim svetom;

(e)

spodbujanje izobraževanja na področju osnovnih in naprednih matematičnih, znanstvenih in tehnoloških spretnosti, ki se prenašajo na tehnološke inovacije;

(f)

pospeševanje odprtosti do sprememb, ustvarjalnosti in reševanja težav kot kompetenc, ki se prenašajo na inovacije, ki jih je nadalje mogoče prenesti v več poklicnih in socialnih kontekstov;

(g)

razširjanje dostopa do različnih ustvarjalnih oblik samoizražanja, tako v formalnem izobraževanju kot tudi v okviru neformalnih ter priložnostnih dejavnosti za mlade;

(h)

osveščanje ljudi, tako na trgu dela kot zunaj njega, o tem, da so ustvarjalnost, znanje in prožnost v času hitrih tehnoloških sprememb in svetovne integracije pomembni za uspešno in polno življenje; zagotovitev ljudem vsega potrebnega za izboljšanje njihovih poklicnih priložnosti na vseh področjih, kjer imata ustvarjalnost in sposobnost za inovacije pomembno vlogo;

(i)

spodbujanje oblikovanja kot ustvarjalne dejavnosti, ki znatno prispeva k inovacijam, in tudi upravljanja inovacij in spretnosti upravljanja oblikovanja, vključno z osnovnimi pojmi v zvezi z varstvom intelektualne lastnine;

(j)

razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti v zasebnih in javnih organizacijah s pomočjo usposabljanja ter spodbujanje teh organizacij, da bolje izkoristijo ustvarjalne zmožnosti tako zaposlenih kot tudi strank.

Člen 3

Vsebina ukrepov

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti za doseganje ciljev, določenih v členu 2, vključujejo naslednje dejavnosti na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, povezane s cilji Leta:

(a)

konference, prireditve in pobude za spodbujanje razprave ter izboljšanje ozaveščenosti o pomembnosti ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije;

(b)

informacijske in promocijske kampanje za razširjanje ključnih sporočil;

(c)

prepoznavanje primerov dobrih praks ter razširjanje informacij o spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije;

(d)

raziskave in študije na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni.

Poleg dejavnosti, ki jih sofinancira Skupnost v skladu s členom 6, lahko Komisija ali države članice opredelijo druge dejavnosti, ki prispevajo k ciljem Leta, in dovolijo uporabo imena Leta pri promociji teh dejavnosti, če te prispevajo k doseganju ciljev iz člena 2.

Člen 4

Usklajevanje na nacionalni ravni

Vsaka država članica imenuje nacionalnega koordinatorja, odgovornega za organizacijo njenega sodelovanja v Letu. Koordinator na nacionalni ravni zagotovi usklajevanje dejavnosti, povezanih z Letom.

Člen 5

Usklajevanje na evropski ravni

Komisija skliče sestanke nacionalnih koordinatorjev z namenom usklajevanja izvajanja Leta na evropski ravni ter z namenom izmenjave informacij o izvajanju Leta na nacionalni ravni.

Člen 6

Financiranje

Sofinanciranje dejavnosti na evropski ravni v okviru Leta je v skladu s prednostnimi nalogami in pravili, ki na letni ali večletni osnovi veljajo za obstoječe programe, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja. Programi in politike na drugih področjih, kot so kultura, komunikacija, podjetništvo, kohezija, razvoj podeželja, raziskave in informacijska družba, lahko po potrebi podpirajo Leto.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Starsbourgu, 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

B. LE MAIRE


(1)  Mnenje z dne 9. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 257, 9.10.2008, str. 46.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 23. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. novembra 2008.

(4)  UL C 163, 9.7.2002, str. 1.

(5)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/118


SKLEP št. 1351/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 153 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uporaba interneta in drugih komunikacijskih tehnologij, kot so mobilni telefoni, v Evropski uniji še vedno zelo narašča in ponuja vsem državljanom velike priložnosti, kot so udeležba, interaktivnost in ustvarjalnost. Vendar tveganja za otroke in zloraba tehnologij še vedno obstajajo, zaradi spreminjajočih se tehnologij in socialnega vedenja pa nenehno nastajajo nova tveganja in zlorabe. Na ravni EU bi bilo treba sprejeti ukrepe, da se zaščiti telesna, duševna in moralna integriteta otrok, ki bi ji dostop do neprimernih vsebin lahko škodoval. Da bi spodbudili koriščenje priložnosti in pozitivnih učinkov, ki jih nudijo internet in druge komunikacijske tehnologije, je poleg tega treba sprejeti tudi ukrepe za spodbujanje varnejše uporabe.

(2)

Sporočilo Komisije „i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“ (KOM(2005)0229), ki razvija Lizbonsko strategijo, si prizadeva za usklajenost politik Komisije na področju informacijske družbe in medijev, da bi okrepili pomemben prispevek informacijskih in komunikacijskih tehnologij k učinkovitosti gospodarstva držav članic. Eden izmed njenih ciljev je vzpostavitev enotnega evropskega informacijskega prostora, ki bi ponujal cenovno dostopne in varne širokopasovne komunikacije, bogate in raznolike vsebine ter digitalne storitve.

(3)

Zakonodajni okvir Skupnosti, ki obravnava izzive digitalne vsebine v informacijski družbi, vključuje določbe o zaščiti mladoletnikov (3), varstvu zasebnosti (4) in o odgovornosti posrednih ponudnikov storitev (5). Okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji (6) določa minimalne zahteve za države članice pri opredelitvi kaznivih dejanj in ustreznih kazni. Na podlagi Priporočila Sveta 98/560/ES z dne 24. septembra 1998 o razvoju konkurenčnosti evropske industrije avdiovizualnih in informacijskih storitev s spodbujanjem nacionalnih okvirov za dosego primerljive in učinkovite ravni varstva mladoletnikov in človeškega dostojanstva (7) Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev (8) določa smernice za razvoj nacionalne samoregulacije, razširja obseg za vključitev medijske pismenosti, sodelovanja ter izmenjave izkušenj in dobrih praks med regulativnimi, samoregulativnimi in koregulativnimi organi ter ukrepov proti diskriminaciji v vseh medijih.

(4)

Še naprej bo obstajala potreba po ukrepih na področju vsebin, potencialno škodljivih za otroke, zlasti pornografskih vsebin, in na področju nezakonitih vsebin, zlasti gradiv z zlorabo otrok. Enako velja za otroke, ki postanejo žrtve škodljivega in nezakonitega vedenja, kar privede do telesne in psihološke škode, in za otroke, ki so zavedeni v posnemanje takšnega ravnanja, s čimer škodujejo sebi in drugim. Posebej bi si bilo treba prizadevati za to, da se raziščejo možne rešitve, kako odrasli osebi preprečiti, da prek informacijske in komunikacijske tehnologije z namenom spolne zlorabe ali storitve drugega kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost otroku predlaga, da se srečata. Istočasno, bi bilo treba posebno pozornost nameniti sistemu pomoči sebi enakih.

(5)

Dejavnosti bi morale biti usmerjene tudi v preprečevanje viktimizacije otrok z grožnjami, nadlegovanjem in poniževanjem preko interneta in/ali interaktivnih digitalnih tehnologij, tudi mobilnih telefonov.

(6)

Odločba št. 276/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. januarja 1999 o sprejetju večletnega akcijskega načrta Skupnosti za pospeševanje varnejše uporabe interneta s preprečevanjem nezakonitih in škodljivih vsebin v globalnih omrežjih, zlasti na področju varovanja otrok in mladostnikov (9) (Akcijski načrt za varnejši internet 1998–2004) in Sklep št. 854/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o uvedbi večletnega Programa Skupnosti za spodbujanje varnejše uporabe interneta in novih spletnih tehnologij (10) (program Varnejši internet plus 2005 do 2008) sta zagotovila financiranje Skupnosti, ki je uspešno spodbudilo različne pobude in dalo „evropsko dodano vrednost“, kot kažejo ocene programov, predložene Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij (KOM(2001)0690, KOM(2003)0653 in KOM(2006)0663).

(7)

Poleg ugotovitev ocen predhodnih programov sta vrsta raziskav Eurobarometra in javno posvetovanje jasno prepoznala potrebo po ohranitvi dejavnosti za poročanje o nezakoniti vsebini in za osveščanje v državah članicah.

(8)

Program, uveden s tem sklepom, bi moral biti med drugim usmerjen v oblikovanje izobraževalnih paketov za starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje.

(9)

Razvijajoče se tehnologije, spremembe v načinih uporabe interneta in drugih komunikacijskih tehnologij s strani odraslih in otrok ter premiki v socialnem vedenju vodijo do novih tveganj za otroke. Bazo znanja, ki jo je mogoče uporabiti pri oblikovanju učinkovitih ukrepov, je treba okrepiti, da bi bolje razumeli te spremembe. Več ukrepov in dejavnosti bi bilo treba združiti na raznolik in dopolnjevalen način; to bo vključevalo na primer sprejemanje ukrepov za spodbujanje varne in odgovorne uporabe interneta, nadaljnji razvoj podpornih tehnologij, spodbujanje najboljše prakse za kodekse ravnanja, ki vključujejo splošno sprejete norme vedenja, in sodelovanje z industrijo v zvezi z dogovorjenimi cilji za te kodekse.

(10)

Program bi moral nadalje podpirati ukrepe za spodbujanje pozitivnih vsebin za otroke.

(11)

Ker se medijski prostor zaradi novih tehnologij in medijskih inovacij spreminja, je treba otroke, pa tudi starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, naučiti kako varno in učinkovito uporabljati spletne informacijske storitve.

(12)

Treba bi si bilo prizadevati za zaščito otrok, na primer z razvojem učinkovitih sistemov za preverjanje starosti in prostovoljnih certifikacijskih oznak.

(13)

Zaradi globalne narave problema je mednarodno sodelovanje ključnega pomena. Nezakonita vsebina je lahko ustvarjena v eni državi, gostuje v drugi, do nje pa se lahko dostopa in se jo s spleta prenaša po vsem svetu. Mednarodno sodelovanje, ki so ga spodbudile mrežne strukture Skupnosti, bi bilo treba okrepiti, da bi otroke bolje zaščitili pred čezmejnimi tveganji, ki vključujejo tretje države. Izmenjava najboljših praks med evropskimi organizacijami in organizacijami iz drugih delov sveta je lahko vzajemno koristna.

(14)

Vse države članice so ratificirale Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989, v skladu s katero morajo države podpisnice sprejeti vsakršne nacionalne, dvostranske in večstranske ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči kakršno koli izkoriščanje otrok, in sprejeti vse zakonodajne, upravne in druge ukrepe, ki so potrebni za podpiranje pravic, priznanih v tej konvenciji, kadar je to primerno, z mednarodnim sodelovanjem.

(15)

Ukrepi, ki jih je Komisija pooblaščena sprejeti na podlagi izvedbenih pooblastil, podeljenih s tem sklepom, so predvsem upravljalni ukrepi za izvajanje programa z znatnimi proračunskimi posledicami v smislu člena 2(a) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11). Te ukrepe bi bilo treba zato sprejeti v skladu z upravljalnim postopkom iz člena 4 navedenega sklepa.

(16)

Komisija bi morala zagotoviti dopolnjevanje in sinergijo s sorodnimi pobudami in programi Skupnosti.

(17)

Ta sklep določa finančni okvir za celotno obdobje trajanja programa, ki bo glavni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (12).

(18)

Ker ciljev tega sklepa zaradi nadnacionalnega značaja obravnavanih zadev države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi evropskega področja uporabe in učinka ukrepov lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(19)

Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 3(1) ter člene 7, 8 in 24 Listine –

SKLENILA:

Člen 1

Cilj programa

1.   Ta sklep vzpostavlja program Skupnosti za spodbujanje varnejše uporabe interneta in drugih komunikacijskih tehnologij, zlasti za otroke, ter za boj proti nezakoniti vsebini in škodljivemu vedenju na spletu.

Program se imenuje program „Varnejši internet“ (v nadaljnjem besedilu „program“).

2.   Obravnavajo se naslednja področja ukrepanja:

(a)

zagotavljanje osveščanja javnosti;

(b)

boj proti nezakoniti vsebini in škodljivemu vedenju na spletu;

(c)

spodbujanje varnejšega spletnega okolja;

(d)

vzpostavitev baze znanja.

Dejavnosti, ki jih je treba izvajati v okviru navedenih področij ukrepanja, so navedene v Prilogi I.

Program se izvaja v skladu s Prilogo III.

3.   Za namene tega sklepa „otroci“ pomenijo osebe, mlajše od 18 let, razen če jim je z ustrezno nacionalno zakonodajo pod določenimi pogoji priznana polna pravna sposobnost pred to starostjo.

Člen 2

Sodelovanje

1.   V programu lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem v:

(a)

državah članicah;

(b)

državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(c)

državah pristopnicah in državah kandidatkah, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Skupnosti, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenega sveta;

(d)

državah zahodnega Balkana in sosednjih državah Evrope, skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po ustanovitvi okvirnih sporazumov o njihovi udeležbi v programih Skupnosti;

(e)

tretji državi, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma s Skupnostjo, v skladu s pogoji ali na podlagi katerega daje finančni prispevek za program.

2.   V programu lahko sodelujejo tudi mednarodne organizacije in pravne osebe s sedežem v tretjih državah, razen v državah iz točk (b) do (e) odstavka 1, pod pogoji iz Priloge III.

Člen 3

Pristojnosti Komisije

1.   Komisija je odgovorna za izvajanje programa.

2.   Komisija na podlagi tega sklepa pripravi letne delovne programe.

3.   Pri izvajanju programa Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se ta v splošnem sklada z drugimi ustreznimi politikami, programi in ukrepi Skupnosti ter jih dopolnjuje.

4.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 4(2):

(a)

sprejme in spremeni letne delovne programe, vključno z določitvijo prednostnih področij za mednarodno sodelovanje;

(b)

oceni projekte, ki so bili predlagani v okviru razpisov za pridobitev sredstev Skupnosti, če je ocenjeni znesek prispevka Skupnosti enak ali višji od 500 000 EUR;

(c)

izvede ukrepe za oceno programa.

5.   Komisija obvesti odbor iz člena 4 o napredku pri izvajanju programa. Zlasti Komisija ta odbor takoj obvesti o vseh odločitvah o izboru pri zadevah, ki ne spadajo na področje uporabe odstavka 4 tega člena.

Člen 4

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 5

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Za zagotovitev učinkovite porabe pomoči Skupnosti, Komisija zagotovi, da se ukrepi, ki jih določa ta sklep, predhodno ocenijo, spremljajo in naknadno ovrednotijo.

2.   Komisija spremlja izvajanje projektov v okviru programa.

3.   Komisija oceni način, na katerega so bili projekti izvedeni, in vpliv njihove izvedbe, da bi ugotovila, ali so bili prvotno zastavljeni cilji doseženi.

4.   Komisija o izvajanju glavnih področij ukrepanja iz člena 1(2) poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij najpozneje do 24. junija 2011.

5.   Komisija ob zaključku programa predloži končno poročilo o oceni.

Člen 6

Finančne določbe

1.   Program obsega obdobje petih let od 1. januarja 2009.

2.   Referenčni finančni znesek za izvajanje programa za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2013 je 55 000 000 EUR.

3.   Letno razdelitev proračunskih sredstev za obdobje od 2009 do 2013 odobri proračunski organ v okviru meja finančnega okvira.

4.   Okvirna razdelitev izdatkov je podana v Prilogi II.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

B. LE MAIRE


(1)  UL C 224, 30.8.2008, str. 61.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 9. decembra 2008.

(3)  Direktiva 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (UL L 332, 18.12.2007, str. 27).

(4)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(5)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(6)  UL L 13, 20.1.2004, str. 44.

(7)  UL L 270, 7.10.1998, str. 48.

(8)  UL L 378, 27.12.2006, str. 72.

(9)  UL L 33, 6.2.1999, str. 1.

(10)  UL L 149, 11.6.2005, str. 1.

(11)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(12)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.


PRILOGA I

UKREPI

Uvod

Cilj programa je spodbujati varnejšo uporabo interneta in drugih komunikacijskih tehnologij („spletne tehnologije“), v zvezi s tem izobraževati uporabnike, zlasti otroke, starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, ter boj proti nezakoniti vsebini in škodljivemu vedenju na spletu.

Za dosego tega cilja se bo program osredotočil na praktično pomoč za končne uporabnike, zlasti otroke, starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, in sicer s spodbujanjem partnerstev med več zainteresiranimi stranmi.

Splošni cilj programa je spodbujati varnejšo uporabo spletnih tehnologij, zlasti s strani otrok, spodbujati varno spletno okolje, zmanjšati količino nezakonite vsebine, ki se razširja po spletu, obravnavati potencialno škodljivo vedenje na spletu (vključno s psihološko manipulacijo otrok z namenom spolne zlorabe ali „navezovanjem stikov“, postopka, s katerim se odrasla oseba spoprijatelji z otrokom z namenom spolne zlorabe, elektronskim nadlegovanjem ter elektronskimi datotekami, ki prikazujejo fizično in/ali psihološko nasilje) ter osveščati javnost o tveganjih na spletu in previdnostnih ukrepih, kakor tudi razvijati pedagoška orodja na podlagi najboljših primerov iz prakse.

Da bi zagotovili skladen pristop k tveganjem, kjer je do vsebine in storitev mogoče dostopati in jih uporabljati v spletnem in tudi nespletnem okolju, na primer v primeru video iger, lahko program obravnava obe vrsti dostopa in uporabe.

Program se bo izvajal preko štirih glavnih področij ukrepanja:

(1)   Zagotavljanje osveščanja javnosti

Dejavnosti bodo usmerjene v povečanje osveščenosti javnosti, zlasti otrok, staršev, skrbnikov, učiteljev in vzgojiteljev, in sicer glede priložnosti in tveganj, povezanih z uporabo spletnih tehnologij in načinov, kako na spletu ostati varen. Obravnavale bodo tudi priložnosti in tveganja storitev, ki uporabljajo nove distribucijske platforme, kot so avdiovizualne storitve, ki uporabljajo mobilna telefonska omrežja. Kadar je primerno, bodo informacijski paketi na voljo v večjezičnih različicah. Glavni načrtovani ukrepi so:

1.

Večanje osveščenosti javnosti in razširjanje informacij o varnejši uporabi spletnih tehnologij.

Dejavnosti bodo spodbujale osveščanje javnosti na usklajen način po vsej Evropski uniji, in sicer z izražanjem pozitivnega sporočila glede priložnosti za širšo in intenzivnejšo rabo informacijske in komunikacijske tehnologije ob zagotavljanju ustreznih informacij o tveganjih in načinih kako se z njimi spopasti. Spodbujali se bodo ukrepi, ki bodo otrokom omogočili odgovorno uporabo spletnih tehnologij, zlasti z medijskim opismenjevanjem ali medijskimi izobraževalnimi programi. Dejavnosti bodo spodbudile stroškovno učinkovite načine distribucije informacij o osveščenosti velikemu številu uporabnikov, na primer s sodelovanjem z množičnimi mediji, spletno distribucijo vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki, in sistemom izobraževanja. Metode distribucije in predstavitve sporočil bodo prilagojene različnim ciljnim skupinam (različnim starostnim skupinam otrok in njihovih staršev, skrbnikov, učiteljev in vzgojiteljev).

2.

Zagotavljanje kontaktnih točk, kjer lahko starši in otroci dobijo odgovore na vprašanja o tem, kako na spletu ostati varen, vključno z nasveti o tem, kako se spopasti z navezovanjem stikov in ustrahovanjem na spletu.

Dejavnosti bodo namenjene osveščanju uporabnikov, tako da bodo ti na podlagi informacij lahko sprejeli odgovorne odločitve, in sicer z zagotavljanjem nasvetov glede ustreznih informacij in previdnostnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za varnost na spletu.

3.

Spodbujanje krepitve učinkovitih in stroškovno učinkovitih metod in orodij za osveščanje.

Ukrepi bodo namenjeni izboljšanju ustreznih metod in orodij za osveščanje z namenom njihove dolgoročne večje učinkovitosti in stroškovne učinkovitosti.

4.

Zagotavljanje izmenjave najboljših praks in čezmejnega sodelovanja na ravni EU.

Sprejeti bodo ukrepi za zagotovitev učinkovitega čezmejnega sodelovanja EU ter učinkovito izmenjavo najboljših praks, orodij, metod, izkušenj in informacij.

5.

Zagotavljanje izmenjave najboljših praks in sodelovanja na mednarodni ravni.

Ukrepi bodo namenjeni spodbujanju sodelovanja in izmenjave najboljših praks, orodij, metod, izkušenj in informacij na mednarodni ravni z namenom spodbujati skupne pristope in metode dela ter izboljšati in okrepiti učinkovitost, stroškovno učinkovitost in obseg svetovnih pobud.

(2)   Boj proti nezakoniti vsebini in škodljivemu vedenju na spletu

Dejavnosti bodo namenjene zmanjševanju količine nezakonite vsebine, ki kroži po spletu, in ustrezni obravnavi škodljivega vedenja na spletu, s posebnim osredotočenjem na spletno distribucijo vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok, navezovanjem stikov in ustrahovanjem na spletu. Glavni načrtovani ukrepi so:

1.

Zagotavljanje kontaktnih točk javnosti, oglaševanje njihovega obstoja in zagotavljanje odprtih telefonskih številk, kjer se lahko prijavita nezakonita vsebina in škodljivo vedenje na spletu.

Dejavnosti bodo zagotovile, da so te kontaktne točke učinkovite in prepoznavne za javnost, da so tesno povezane z drugimi subjekti, ki delujejo na nacionalni ravni (zlasti s posebnimi policijskimi enotami za kibernetski kriminal) in da na ravni EU sodelujejo z namenom obravnave čezmejnih vprašanj in izmenjave najboljših praks. Kontaktne točke bodo javnosti zagotovile tudi potrebne informacije o tem, kako prijaviti nezakonito vsebino in oceniti vsebino spletnih informacijskih storitev, ki bi lahko škodovale telesni, duševni in moralni integriteti otrok.

2.

Obravnava škodljivega vedenja na spletu, zlasti navezovanja stikov in ustrahovanja na spletu. Dejavnosti bodo usmerjene v obravnavo spletnega navezovanja stikov in ustrahovanja na spletu.

Ukrepi bodo obravnavali tehnična, psihološka in sociološka vprašanja, povezana s temi problemi, ter spodbujali sodelovanje in usklajevanje med zainteresiranimi stranmi.

3.

Spodbujanje uporabe tehničnih rešitev za ustrezno obravnavo nezakonite vsebine in škodljivega vedenja na spletu ter obveščanje končnih uporabnikov o tem, kako se ta tehnologija lahko uporablja.

Dejavnosti bodo spodbujati oblikovanje, razvoj ali prilagoditev in/ali podporo učinkovitih tehnoloških orodij za ustrezno obravnavo nezakonite vsebine in boj proti škodljivemu vedenju na spletu, zlasti tista orodja, ki so na voljo brezplačno in so namenjena splošni uporabi s strani zainteresiranih strani, ter bodo podpirale ponudnike storitev, da spodbujajo varno in odgovorno uporabo povezav, da bi otroke zaščitili pred nezakonitimi in škodljivimi dejavnostmi. Zainteresirane strani bodo obveščene o razpoložljivi tehnologiji in ustrezni uporabi le-te. Med drugim bi lahko preučili tudi naslednje ukrepe:

(a)

sprejetje oznake kakovosti za ponudnike storitev, da lahko uporabniki zlahka preverijo, ali je ponudnik sprejel kodeks ravnanja,

(b)

uporaba filtrov s strani končnih uporabnikov, ki bi preprečili, da bi informacije, ki škodujejo telesni, duševni in moralni integriteti otrok, prehajale prek spletnih tehnologij,

(c)

podpora in pospeševanje ukrepov za spodbujanje pozitivnih vsebin za otroke,

(d)

ugotavljanje, kako učinkovita so orodja, razvita v sodelovanju s sektorjem interneta, ki organom pregona omogočajo, da izsledijo spletne storilce kaznivih dejanj.

4.

Spodbujanje sodelovanja ter izmenjave informacij, izkušenj in najboljših praks med zainteresiranimi stranmi na nacionalni ravni in ravni EU.

Dejavnosti bodo namenjene izboljšanju usklajevanja in spodbujanju sodelovanja in prizadevanja zainteresiranih strani, vključenih v preprečevanje distribucije nezakonite vsebine in škodljivega vedenja na spletu. Zlasti bodo spodbujale mednarodno izmenjavo znanja in združevanje zamisli med vladami, organi pregona, odprtimi telefonskimi številkami, bančnimi/finančnimi ustanovami, izdajatelji kreditnih kartic, svetovalnimi centri za zlorabo otrok in društvi prijateljev mladine ter internetni industriji.

5.

Krepitev sodelovanja, izmenjave informacij in izkušenj pri preprečevanju nezakonite vsebine in škodljivega vedenja na spletu na mednarodni ravni.

Dejavnosti bodo namenjene izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami, uskladitvi pristopov pri obravnavi nezakonite vsebine in škodljivega vedenja na spletu na mednarodni ravni ter spodbujanju razvoja usklajenih povezav med podatkovnimi bazami držav članic v zvezi z zlorabo otrok ter skupnih pristopov in metod dela. Dejavnosti bodo usmerjene zlasti v vzpostavitev tesnega sodelovanja med nacionalnimi organi, policijo in kontaktnimi točkami. Sprejeti bodo ukrepi za oblikovanje skupne podatkovne baze EU za zbiranje podatkov o zlorabi otrok in za zagotovitev njene povezave z Europolom.

6.

Uporaba registrov domenskih imen, kjer ta še ni uvedena, in okrepitev obstoječega sodelovanja.

Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje bodo dejavnosti namenjene dopolnjevanju obstoječih ukrepov z izboljšanjem sodelovanja z registri domenskih imen v državah članicah ter s spodbujanjem pozitivnih razmerij z registri zunaj EU, da se omogoči zgodnje odkrivanje potencialno nezakonitih vsebin in čimbolj zmanjša življenjska doba znanih spletnih strani, ki ponujajo vsebine, povezane s spolnim zlorabljanjem otrok.

(3)   Spodbujanje varnejšega spletnega okolja

Dejavnosti bodo usmerjene v združevanje zainteresiranih strani z namenom iskanja načinov za spodbujanje varnejšega spletnega okolja in za zaščito otrok pred vsebino, ki bi zanje lahko bila škodljiva. Glavni načrtovani ukrepi so:

1.

Krepitev sodelovanja, izmenjave informacij, izkušenj in najboljših praks med zainteresiranimi stranmi.

Dejavnosti bodo namenjene izboljšanju sodelovanja, uskladitvi pristopov pri ustvarjanju varnejšega spletnega okolja za otroke ter izmenjavi najboljših praks in metod dela. Ukrepi bodo namenjeni zagotovitvi odprte razprave za zainteresirane strani za obravnavo vprašanj, povezanih s spodbujanjem varnejšega spletnega okolja in načinov zaščite otrok pred potencialno škodljivo vsebino v različnih računalniških okoljih.

2.

Spodbujanje zainteresiranih strani k razvoju in izvajanju ustreznih sistemov samo- in koregulacije. Dejavnosti bodo spodbudile ustvarjanje in izvajanje samo- in koregulativnih pobud in spodbujale zainteresirane strani, da pri razvoju novih tehnologij in storitev upoštevajo varnost otrok.

3.

Spodbujanje ponudnikov k razvoju označevanja in pomoč pri tem.

Ukrepi bodo usmerjeni v spodbujanje in pomoč ponudnikom internetnih storitev pri razvoju označevanja „varno za otoke“ za internetne strani kot orodja samoregulacije. Ti ukrepi lahko med drugim zajemajo preučevanje možnosti za vzpostavitev sistema skupnih opisnih simbolov ali opozorilnih sporočil, ki določajo starostno kategorijo in/ali vidike vsebine, zaradi katerih je bila priporočena določena starost, kar bi uporabnikom pomagalo, da bi se bolj zavedali potencialno škodljive spletne vsebine.

4.

Spodbujanje vključevanja otrok pri ustvarjanju varnejšega spletnega okolja.

Ukrepi bodo usmerjeni v vključevanje otrok, ob zagotavljanju enakopravne udeležbe deklet in fantov, z namenom boljšega razumevanja njihovih stališč in izkušenj v zvezi z uporabo spletnih tehnologij in spodbujanja varnejšega spletnega okolja za otroke, ob podpori strokovnjakov. To vključevanje bo redno potekalo v okviru dejavnosti, kot so evropski forum za otrokove pravice, forum za varnejši internet in drugi.

5.

Izboljšanje informacij o ustreznih orodjih za obravnavo škodljive vsebine na spletu.

Dejavnosti bodo namenjene izboljšanju informacij, zlasti za starše, skrbnike in vzgojitelje, o storilnosti in učinkovitosti orodij, kot so sistemi filtriranja, za obravnavo potencialno škodljive vsebine na spletu ter redni zagotovitvi enostavnih izobraževalnih informacij, instrumentov in aplikacij uporabnikom, ki jim bodo nudile ustrezno podporo pri obravnavanju škodljive vsebine v različnih računalniških okoljih.

6.

Zagotovitev skladnosti pristopov, sprejetih v Evropski uniji in mednarodno.

Dejavnosti bodo spodbujale sodelovanje in izmenjavo informacij, izkušenj in najboljših praks med zainteresiranimi stranmi na ravni EU in mednarodno.

(4)   Vzpostavitev baze znanja

Dejavnosti bodo namenjene vzpostavitvi baze znanja za ustrezno obravnavo obstoječih in nastajajočih uporab spletnega okolja ter zadevnih tveganj in posledic, z namenom oblikovanja ustreznih ukrepov za zagotovitev varnosti na spletu za vse uporabnike. Vsebine te baze znanja se bodo delile z zainteresiranimi stranmi in se bodo razširjale po državah članicah. Glavni načrtovani ukrepi so:

1.

Spodbujanje usklajenega pristopa v zvezi z raziskovanjem na zadevnih področjih.

Ukrepi bodo namenjeni združevanju znanstvenikov in strokovnjakov, ki se na ravni EU ukvarjajo s področjem varnosti otrok na spletu, spodbujanju mednarodnega sodelovanja in usklajevanja ter vzpostavitvi posodobljenega pregleda obstoječih in nastajajočih raziskav.

2.

Zagotavljanje najnovejših informacij v zvezi z uporabo spletnih tehnologij s strani otrok.

Sprejeti bodo ukrepi za ustvarjanje posodobljenih informacij v zvezi z uporabo spletnih tehnologij s strani otrok in načini, na katere njihovi starši, skrbniki, učitelji in vzgojitelji obravnavajo priložnosti in tveganja. Ukrepi bodo zajemali količinske in kakovostne vidike. Ukrepi bodo usmerjeni v izboljšanje znanja otrok glede njihovih lastnih strategij za obravnavanje tveganj v spletnem okolju in oceno učinkovitosti teh strategij.

3.

Analiza statističnih podatkov in trendov iz različnih držav članic.

Sprejeti bodo ukrepi za analizo statističnih podatkov in trendov iz različnih držav članic, ki bodo organom pregona in pristojnim organom v državah članicah omogočili zmanjšati podvajanje že obstoječih prizadevanj ter v največji možni meri povečati uporabo sedanjih in prihodnjih sredstev.

4.

Spodbujanje raziskovanja v zvezi s spletno viktimizacijo otrok.

Ukrepi, ki vključujejo pristop, ki upošteva vidik spolov, bodo usmerjeni v raziskovanje tehničnih, psiholoških in socioloških vprašanj, povezanih z viktimizacijo otrok v spletnem okolju, vključno z ustrahovanjem na spletu, navezovanjem stikov, vprašanji v zvezi s spletnimi vsebinami, povezanimi s spolnim zlorabljanjem otrok, in nastajajočimi oblikami vedenja, ki lahko ogrožajo otroke.

5.

Spodbujanje raziskovanja učinkovitih načinov za izboljšanje varne uporabe spletnih tehnologij.

Ukrepi lahko vključujejo raziskave in preskuse metod in orodij osveščanja, uspešnih koregulativnih in samoregulatovnih sistemov, učinkovitosti različnih tehničnih in netehničnih rešitev, pa tudi druge pomembne zadeve.

6.

Izboljšanje poznavanja učinkov uporabe trenutnih in nastajajočih tehnologij na otroke.

Ukrepi, ki vključujejo pristop, ki upošteva vidik spolov, bodo namenjeni boljšemu razumevanju psiholoških, vedenjskih in socioloških učinkov spletne tehnologije na otroke, in sicer od učinkov izpostavljenosti škodljivi vsebini in vedenju pa vse do navezovanja stikov in ustrahovanja na spletu v različnih računalniških okoljih, od računalnikov in mobilnih telefonov do igralnih konzol in drugih nastajajočih tehnologij.


PRILOGA II

OKVIRNA RAZDELITEV IZDATKOV

(1)

Zagotavljanje osveščanja javnosti

48 %

(2)

Boj proti nezakoniti vsebini in škodljivemu vedenju na spletu

34 %

(3)

Spodbujanje varnejšega spletnega okolja

10 %

(4)

Vzpostavitev baze znanja

8 %


PRILOGA III

METODE IZVAJANJA PROGRAMA

(1)   Komisija bo program izvajala v skladu s tehnično vsebino, opredeljeno v Prilogi I.

(2)   Program se bo izvajal z ukrepi, ki zajemajo:

A.   Ukrepe z deljenimi stroški

1.

Pilotni projekti in ukrepi, povezani z najboljšimi praksami; ad-hoc projekti na področjih, ki so zanimiva za program, vključno s projekti, ki prikazujejo najboljše prakse ali vključujejo inovativne uporabe obstoječih tehnologij.

2.

Omrežja in nacionalni ukrepi, ki združujejo različne zainteresirane strani, za zagotovitev ukrepov v okviru celotne Evrope ter za lajšanje usklajevalnih dejavnosti in prenosa znanja.

3.

Raziskave na evropski ravni, izvedene na primerljivi osnovi uporabe spletne tehnologije, o posledičnih tveganjih za otroke in učinkih škodljivih praks na otroke ter o vedenjskih in psiholoških vidikih s poudarkom na spolni zlorabi otrok, povezani z uporabo spletnih tehnologij, raziskave o prihodnjih tveganih situacijah zaradi spremembe vedenja ali tehnološkega razvoja itd.

4.

Projekti razvoja tehnologije.

B.   Spremljevalne ukrepe

Spremljevalni ukrepi bodo prispevali k izvajanju programa ali pripravi prihodnjih dejavnosti.

1.

Primerjalne analize in raziskave mnenj, namenjene pridobitvi zanesljivih podatkov o varnejši uporabi spletnih tehnologij za vse države članice, zbranih na podlagi primerljivih metodologij.

2.

Tehnične ocene tehnologij, kot je filtriranje, ki so zasnovane za spodbujanje varnejše uporabe interneta in novih spletnih tehnologij.

3.

Študije v podporo Programu in njegovim ukrepom.

4.

Izmenjava informacij na konferencah, seminarjih, delavnicah ali drugih sestankih in vodenje dejavnosti v omrežju.

5.

Dejavnosti, namenjene razširjanju, informiranju in obveščanju.

(3)   V skladu s členom 2(2) mednarodne organizacije in pravne osebe s sedežem v tretjih državah lahko sodelujejo v ukrepih z deljenimi stroški, s financiranjem Skupnosti ali brez njega, pod naslednjimi pogoji:

(a)

ukrep mora spadati med prednostne naloge za mednarodno sodelovanje, kot je opredeljeno v letnem delovnem programu. Te prednostne naloge so lahko opredeljene s tematskim področjem dejavnosti, z geografskimi merili ali na oba načina;

(b)

letni delovni programi lahko opredeli nadaljnja merila in pogoje, ki jih morajo mednarodne organizacije in pravne osebe s sedežem v tretjih državah izpolniti, če želijo prejeti finančno podporo Skupnosti.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/128


SKLEP št. 1352/2008/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. decembra 2008

o spremembi Sklepa št. 1855/2006/ES o uvedbi programa Kultura (2007–2013)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prve alinee člena 151(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

S Sklepom št. 1855/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 (2) je bil uveden program Kultura za obdobje 2007–2013.

(2)

Člen 8(3) Sklepa št. 1855/2006/ES določa, da se vsi potrebni ukrepi za izvajanje programa, ki niso navedeni v odstavku 2, sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(3) navedenega sklepa, torej s postopkom posvetovanja, ki ga določa Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(3)

Besedilo Sklepa št. 1855/2006/ES torej zlasti pomeni, da se odločitve o izbiri, ki niso navedene v členu 8(2) navedenega sklepa, sprejemajo v skladu s svetovalnim postopkom, Evropski parlament pa ima pravico do njihovega pregleda.

(4)

Vendar se te odločitve o izbiri nanašajo zlasti na projekte z omejenim trajanjem, katerih življenjski cikel ni združljiv z dolgotrajnimi postopki odločanja, in niso politično občutljive.

(5)

Te postopkovne zahteve dodatno podaljšujejo roke v postopku dodeljevanja subvencij kandidatom za dva ali tri mesece. Povzročajo številne zamude v škodo upravičencev do subvencij, nesorazmerno večajo breme uprave programa in ob upoštevanju narave dodeljenih subvencij ne ustvarjajo dodane vrednosti.

(6)

Da se omogoči hitrejše in učinkovitejše sprejemanje odločitev o izbiri, je treba svetovalni postopek nadomestiti z obveznostjo Komisije, da nemudoma obvesti Evropski parlament in države članice o vseh ukrepih, sprejetih za izvajanje Sklepa št. 1855/2006/ES brez sodelovanja odbora –

SKLENILA:

Člen 1

Sklep št. 1855/2006/ES se spremeni:

1.

v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija obvesti odbor iz člena 9 in Evropski parlament o vseh drugih odločitvah o izbiri v zvezi z izvajanjem tega sklepa, ki jih sprejme v dveh delovnih dneh po sprejetju teh odločitev. Te informacije vsebujejo opise in analizo prejetih prijav, opis postopka ocenjevanja in izbora ter sezname predlaganih projektov za financiranje, pa tudi tistih, za katere je bilo financiranje zavrnjeno.“;

2.

v členu 9 se odstavek 3 črta.

Člen 2

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o učinkih tega sklepa do 25. junija 2010.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, dne 16. decembra 2008

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

B. LE MAIRE


(1)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 2. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 20. novembra 2008.

(2)  UL L 372, 27.12.2006, str. 1.

(3)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.


III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU

AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM VI POGODBE EU

24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/130


SKLEP SVETA 2008/976/PNZ

z dne 16. decembra 2008

o Evropski pravosodni mreži

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31 in 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Češke republike, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Poljske, Portugalske republike, Republike Slovenije, Slovaške republike in Kraljevine Švedske,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s Skupnim ukrepom 98/428/PNZ (2) ustanovil Evropsko pravosodno mrežo, ki se je izkazala za koristno podporo pravosodnemu sodelovanju v kazenskih zadevah.

(2)

V skladu s členom 6 Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (3) se medsebojna pravna pomoč izvaja z neposrednimi stiki med pristojnimi pravosodnimi organi. Tako decentralizirana medsebojna pravna pomoč je sedaj široko uveljavljena.

(3)

Načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah se postopoma uveljavlja. To potrjuje načelo neposrednih stikov med pristojnimi pravosodnimi organi, hkrati pa tudi pospešuje postopke in omogoča, da so ti izključno sodni.

(4)

Vpliv teh sprememb na pravosodno sodelovanje je še toliko večji zaradi širitve Evropske unije leta 2004 in 2007. Zaradi tega razvoja je Evropska pravosodna mreža še bolj potrebna kot v času njene vzpostavitve in bi jo zato bilo treba okrepiti.

(5)

S Sklepom 2002/187/PNZ (4) je Svet ustanovil Eurojust z namenom izboljšati usklajevanje in sodelovanje pristojnih organov držav članic. Sklep 2002/187/PNZ določa, da Eurojust vzdržuje tesne stike z Evropsko pravosodno mrežo na osnovi posvetovanja in dopolnjevanja.

(6)

V petih letih sočasnega obstoja Eurojusta in Evropske pravosodne mreže se je izkazalo, da je treba ohraniti obe strukturi in natančneje opredeliti razmerje med njima.

(7)

Nič v tem sklepu se ne bi smelo razlagati kot poseganje v neodvisnost kontaktnih točk, podeljeno v skladu z nacionalno zakonodajo.

(8)

Pravosodno sodelovanje med državami članicami bi bilo treba okrepiti ter kontaktnim točkam Evropske pravosodne mreže in Eurojusta v ta namen omogočiti, da po potrebi neposredno in bolj učinkovito komunicirajo prek varovane telekomunikacijske povezave.

(9)

Skupni ukrep 98/428/PNZ bi bilo zato treba razveljaviti in nadomestiti s tem sklepom –

SKLENIL:

Člen 1

Vzpostavitev

Mreža kontaktnih točk, ki je bila vzpostavljena med državami članicami v skladu s Skupnim ukrepom 98/428/PNZ (v nadaljnjem besedilu „Evropska pravosodna mreža“), deluje še naprej v skladu z določbami tega sklepa.

Člen 2

Sestava

1.   Evropska pravosodna mreža se sestavi, ob upoštevanju ustavnih pravil, pravnih tradicij in notranje ureditve vsake izmed držav članic, iz centralnih organov, odgovornih za mednarodno pravosodno sodelovanje, in pravosodnih ali drugih pristojnih organov s posebnimi odgovornostmi na področju mednarodnega sodelovanja.

2.   V vsaki državi članici se v skladu z njenimi notranjimi pravili in notranjo delitvijo pristojnosti ustanovi ena ali več kontaktnih točk, pri čemer je treba paziti, da se zagotovi učinkovita pokritost celotnega ozemlja.

3.   Vsaka država članica eno od kontaktnih točk imenuje za nacionalnega korespondenta Evropske pravosodne mreže.

4.   Imenuje se tudi korespondent Evropske pravosodne mreže, odgovoren za tehnične vidike.

5.   Vsaka država članica zagotovi, da ima njihova kontaktna točka naloge na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in ustrezno znanje enega jezika Evropske unije, ki ni njihov nacionalni jezik, saj mora biti sposobna za komuniciranje s kontaktnimi točkami v drugih državah članicah.

6.   Če so bili v državi članici imenovani sodniki za zvezo iz Skupnega ukrepa Sveta 96/277/PNZ dne 22. aprila 1996 o okviru izmenjave sodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (5) in imajo naloge, podobne tistim, ki so s členom 4 tega sklepa dodeljene kontaktnim točkam, jih država članica, ki jih je imenovala, v skladu s postopki, ki jih določi sama, poveže z Evropsko pravosodno mrežo in v skladu s členom 10 tega sklepa z varovano telekomunikacijsko povezavo.

7.   Komisija določi kontaktno točko za tista področja, ki so v njeni pristojnosti.

8.   Evropska pravosodna mreža ima sekretariat, ki je odgovoren za upravljanje mreže.

Člen 3

Način delovanja mreže

Evropska pravosodna mreža deluje zlasti na naslednje tri načine:

(a)

olajšuje navezovanje ustreznih stikov med kontaktnimi točkami v različnih državah članicah zaradi izvajanja nalog, določenih v členu 4;

(b)

pripravlja redne sestanke predstavnikov držav članic v skladu s postopki, določenimi v členih 5 in 6;

(c)

stalno zagotavlja določeno količino najnovejših osnovnih informacij, predvsem prek ustreznega telekomunikacijskega omrežja, v skladu s postopki, določenimi v členih 7, 8 in 9.

Člen 4

Naloge kontaktnih točk

1.   Kontaktne točke so dejavni posredniki, njihova naloga pa je omogočanje lažjega pravosodnega sodelovanja med državami članicami, zlasti v boju proti različnim težjim oblikam kriminala. Na voljo so lokalnim pravosodnim in drugim pristojnim organom v svoji državi članici, kontaktnim točkam v drugih državah članicah ter lokalnim pravosodnim in drugim pristojnim organom v drugih državah članicah, da jim omogočijo navezovanje najustreznejših neposrednih stikov.

Po potrebi se lahko na podlagi dogovora med zadevnimi upravami udeležujejo sestankov s kontaktnimi točkami drugih držav članic.

2.   Kontaktne točke zagotavljajo pravne in praktične informacije, ki jih lokalni pravosodni organi v njihovi državi članici ter kontaktne točke in lokalni pravosodni organi v drugih državah članicah potrebujejo za pripravo učinkovitih zaprosil za pravosodno sodelovanje ali za splošno izboljšanje pravosodnega sodelovanja.

3.   Kontaktne točke so na svoji ravni vključene v pripravo in spodbujanje usposabljanja o pravosodnem sodelovanju za pristojne organe svojih držav članic, pri čemer po potrebi sodelujejo z Evropsko mrežo za usposabljanje sodnikov.

4.   Nacionalni korespondent je poleg nalog, ki jih opravlja kot kontaktna točka iz odstavkov 1 do 3, zlasti:

(a)

v svoji državi članici pristojen za zadeve, ki se nanašajo na notranje delovanje mreže, med drugim za koordiniranje zaprosil za informacije in odgovorov pristojnih nacionalnih organov;

(b)

glavna oseba, pristojna za stike s sekretariatom Evropske pravosodne mreže in za sodelovanje na sestankih iz člena 6;

(c)

dolžan dati mnenje glede imenovanja novih kontaktnih točk, če se to zahteva.

5.   Korespondent Evropske pravosodne mreže, odgovoren za tehnične vidike, ki je hkrati lahko tudi kontaktna točka iz odstavkov 1 do 4, poskrbi, da se informacije v zvezi z njegovo državo članico iz člena 7 pošiljajo in posodabljajo v skladu s členom 8.

Člen 5

Namen in kraj plenarnih sestankov kontaktnih točk

1.   Namen plenarnih sestankov Evropske pravosodne mreže, na katere so vabljene vsaj tri kontaktne točke posamezne države članice, je:

(a)

omogočiti kontaktnim točkam, da se med seboj seznanijo in izmenjujejo izkušnje, zlasti v zvezi z delovanjem mreže;

(b)

zagotoviti forum za razpravo o praktičnih in pravnih vprašanjih, s katerimi se države članice srečujejo na področju pravosodnega sodelovanja, zlasti v zvezi z izvajanjem ukrepov, ki jih sprejme Evropska unija.

2.   Pomembne izkušnje, pridobljene v okviru Evropske pravosodne mreže, se pošljejo Svetu in Komisiji in uporabijo kot podlaga za razpravo o možnih zakonodajnih spremembah in uporabnih izboljšavah na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja.

3.   Sestanki iz odstavka 1 se sklicujejo redno, tj. vsaj trikrat na leto. Sestanek lahko enkrat na leto poteka v prostorih Sveta v Bruslju ali v prostorih Eurojusta v Haagu. Na sestanke, ki potekajo v prostorih Sveta in Eurojusta, sta vabljeni dve kontaktni točki iz posamezne države članice.

Drugi sestanki so lahko organizirani v državah članicah, ki kontaktnim točkam iz vseh držav članic omogočijo, da se srečajo tudi z drugimi organi države članice gostiteljice, in ne samo z njenimi kontaktnimi točkami, ter da obiščejo organe v tej državi članici, ki so odgovorni za mednarodno pravosodno sodelovanje ali za boj proti določenim oblikam hudega kriminala. Kontaktne točke se teh sestankov udeležijo na lastne stroške.

Člen 6

Sestanki korespondetov

1.   Nacionalni korespondenti Evropske pravosodne mreže se srečujejo vsaj enkrat letno in kadar to želijo njeni člani, in sicer na pobudo nacionalnega korespondenta države članice, ki je predsedujoča Svetu, ki upošteva tudi želje držav članic za srečanje korespondentov. Na teh sestankih se obravnavajo zlasti administrativne zadeve, povezane z mrežo.

2.   Korespondenti Evropske pravosodne mreže, odgovorni za tehnične vidike, se srečujejo vsaj enkrat letno in kadar to želijo njeni člani, in sicer na pobudo korespondenta Evropske pravosodne mreže, odgovornega za tehnične vidike države članice, ki je predsedujoča Svetu. Na teh sestankih se obravnavajo zadeve iz člena 4(5).

Člen 7

Vsebina informacij, ki se razširjajo v okviru Evropske pravosodne mreže

Sekretariat Evropske pravosodne mreže kontaktnim točkam in pristojnim pravosodnim organom zagotavlja naslednje informacije:

(a)

popolne podatke o kontaktnih točkah v posameznih državah članicah, po potrebi z razlago njihovih pristojnosti na nacionalni ravni;

(b)

orodje informacijske tehnologije, ki omogoča organu prosilcu ali izdajatelju države članice, da poišče pristojni organ v drugi državi članici, ki bo sprejel in izvršil njegovo zaprosilo za pravosodno sodelovanje in sklepe o tem, vključno v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja;

(c)

kratke in jedrnate pravne in druge uporabne informacije o pravosodnem in postopkovnem sistemu v državah članicah;

(d)

besedila relevantnih pravnih instrumentov ter besedila izjav in pridržkov v zvezi s trenutno veljavnimi konvencijami.

Člen 8

Posodabljanje informacij

1.   Informacije, ki se razširjajo v okviru Evropske pravosodne mreže, se redno posodablja.

2.   Za preverjaje točnosti podatkov, ki so v sistemu, in takojšnje obveščanje sekretariata Evropske pravosodne mreže v primeru, če je potrebna dopolnitev podatkov glede ene od štirih točk iz člena 7, so individualno odgovorne države članice.

Člen 9

Telekomunikacijska orodja

1.   Sekretariat Evropske pravosodne mreže zagotovi, da so informacije, poslane v skladu s členom 7, objavljene na spletni strani, ki se redno posodablja.

2.   Varovana telekomunikacijska povezava se vzpostavi za operativno delo kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže. Vzpostavitev varovane telekomunikacijske povezave se krije iz splošnega proračuna Evropske unije.

Vzpostavitev varovane telekomunikacijske povezave omogoči pretok podatkov in zaprosil za pravosodno sodelovanje med državami članicami.

3.   Varovana telekomunikacijska povezava iz odstavka 2 se lahko uporablja tudi za operativno delo nacionalnih korespondentov Eurojusta, nacionalnih korespondentov Eurojusta za področje terorizma, nacionalnih članov Eurojusta in sodnikov za zvezo, ki jih imenuje Eurojust. Povezana je lahko s sistemom Eurojusta za vodenje primerov iz člena 16 Sklepa 2002/187/PNZ.

4.   Ničesar v tem členu ni mogoče razumeti kot vplivanje na neposredne stike med pristojnimi pravosodnimi organi, predvidene v instrumentih o pravosodnem sodelovanju, kot je na primer člen 6 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije.

Člen 10

Razmerje med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom

Evropska pravosodna mreža in Eurojust vzdržujeta tesne medsebojne stike, ki temeljijo na posvetovanju in dopolnjevanju, predvsem med kontaktnimi točkami države članice, nacionalnim članom Eurojusta iste države članice in nacionalnima korespondentoma za Evropsko pravosodno mrežo in Eurojust. Za učinkovito sodelovanje se sprejmejo naslednji ukrepi:

(a)

Evropska pravosodna mreža omogoči Eurojustu dostop do centraliziranih podatkov iz člena 7 in varovane telekomunikacijske povezave, vzpostavljene v skladu s členom 9;

(b)

kontaktne točke Evropske pravosodne mreže obvestijo svojega nacionalnega člana za vsak primer posebej o vseh primerih, za katere bi bilo primerneje, da se obravnavajo v okviru Eurojusta;

(c)

nacionalni člani Eurojusta se lahko na povabilo Evropske pravosodne mreže udeležujejo njenih sestankov.

Člen 11

Proračun

Da bi Evropska pravosodna mreža lahko opravljala svoje naloge, proračun Eurojusta vključuje del, ki zadeva dejavnosti sekretariata Evropske pravosodne mreže.

Člen 12

Ozemeljska veljavnost

Združeno kraljestvo pisno obvesti predsednika Sveta o svoji želji uporabljati ta sklep za Kanalske otoke in otok Man. Svet sprejme odločitev glede tega zaprosila.

Člen 13

Ocena delovanja Evropske pravosodne mreže

1.   Evropska pravosodna mreža vsako drugo leto od 24. decembra 2008 poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji o svojih dejavnostih in upravljanju.

2.   Evropska pravosodna mreža lahko v poročilu iz odstavka 1 prav tako navede težave na področju kriminalitetne politike v Evropski uniji, ki so bile izpostavljene v okviru dejavnosti Evropske pravosodne mreže, ter tudi predlaga izboljšave pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

3.   Evropska pravosodna mreža lahko prav tako predloži poročila ali druge informacije o svojem delovanju, ki jih lahko od nje zahteva Svet.

4.   Svet vsaka štiri leta od 24. decembra 2008 oceni delovanje Evropske pravosodne mreže na podlagi poročila, ki ga v sodelovanju z Evropsko pravosodno mrežo pripravi Komisija.

Člen 14

Razveljavitev Skupnega ukrepa 98/428/PNZ

Skupni ukrep 98/428/PNZ se razveljavi.

Člen 15

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 16. decembra 2008

Za Svet

Predsednica

R. BACHELOT-NARQUIN


(1)  Mnenje z dne 2. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

(3)  UL C 197, 12.7.2000, str. 3.

(4)  UL L 63, 6.3.2002, str. 1.

(5)  UL L 105, 27.4.1996, str. 1.


24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/s3


OPOMBA BRALCU

Institucije so se odločile, da v svojih besedilih ne bodo več navajale zadnje spremembe navedenih besedil.

Če ni navedeno drugače, se akti iz objavljenih besedil sklicujejo na akte v trenutno veljavni različici.