29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 713/2005 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz določenih antibiotikov širokega spektra, in sicer za amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki niso predloženi v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno („zadevni izdelek“), ki so uvrščeni pod oznake KN ex 2941 10 10, ex 2941 10 20 in ex 2941 90 00, s poreklom iz Indije. Stopnja dajatve se giblje med 17,3 % in 30,3 % za individualno imenovane izvoznike, s preostalo stopnjo dajatve 32 %, uvedeno na uvoz od drugih izvoznikov.

(2)

Po uvedbi dokončne izravnalne dajatve je indijska vlada („IV“) uveljavljala stališče, da so se okoliščine glede dveh shem subvencioniranja (sheme za preložitev plačila uvoznih dajatev in sheme oprostitve davka na dohodek v skladu z oddelkom 80 HHC zakona o davku na dohodek) spremenile in da so te spremembe trajne. Posledično je trdila, da se je stopnja subvencioniranja verjetno znižala in da je zato treba pregledati ukrepe, ki so bili deloma uvedeni za te sheme.

(3)

Komisija je proučila dokaze, ki jih je predložila IV, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe. Po posvetovanju s svetovalnim odborom je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), po uradni dolžnosti začela delni vmesni pregled Uredbe (ES) št. 713/2005.

(4)

Namen preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je bil oceniti potrebo za nadaljevanje, odstranitev ali spremembo obstoječih ukrepov glede tistih družb, ki so imele koristi od ene ali obeh spremenjenih shem subvencioniranja, kadar je bilo zagotovljenih dovolj dokazov v skladu z ustreznimi določbami obvestila o začetku. S preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom naj bi se tudi ocenila potreba, odvisno od ugotovitev pregleda, po reviziji ukrepov, ki se uporabljajo za druge družbe, sodelujoče v preiskavi, in ki določajo raven obstoječih ukrepov, in/ali preostale ukrepe, ki se uporabljajo za vse druge družbe.

(5)

Preiskava je zajela obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(6)

Komisija je o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom uradno obvestila IV in tiste indijske proizvajalce izvoznike, ki so sodelovali v prejšnji preiskavi, so bili omenjeni v skladu z Uredbo (ES) št. 713/2005 in bili navedeni v obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda, za katere je bilo ugotovljeno, da so imeli koristi od katere koli od obeh domnevno spremenjenih shem subvencioniranja, ter proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bilo omogočeno, da pisno predstavijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje. Predložene pisne in ustne pripombe strank so bile obravnavane, in kjer je bilo to primerno, upoštevane.

(7)

Zaradi očitno velikega števila strank, vključenih v ta pregled, je bila za preiskavo subvencioniranja predvidena uporaba tehnik vzorčenja v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(8)

Samo dva proizvajalca izvoznika sta se odzvala in predložila zahtevane informacije za vzorčenje. Zato uporaba tehnik vzorčenja ni bila potrebna.

(9)

Vendar pa je eden od zgoraj navedenih proizvajalcev izvoznikov v odgovoru na vzorčenje navedel, da med obdobjem preiskave, ki je pripeljalo do veljavnih ukrepov, ali med OPP ni imel nobenih koristi od domnevno spremenjenih shem subvencioniranja (tj. sheme za preložitev plačila uvoznih dajatev in sheme oprostitve davka na dohodek v skladu z oddelkom 80 HHC Zakona o davku na dohodek). Poleg tega ta družba tudi ni sodelovala v prvotni preiskavi in ni bila ugotovljena nobena posebna potreba po prilagoditvi preostalih ukrepov, ki se uporabljajo za vse druge družbe, vključno s to. Tako družba ni izpolnila določb o upravičenosti glede obsega preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom, kakor so določene v točki (4) obvestila o začetku, in zato ni mogla sodelovati v tej preiskavi v zvezi s pregledom. Zadevna družba je bila o tem ustrezno obveščena.

(10)

Komisija je poslala vprašalnik edinemu sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, ki je bil upravičen za ta pregled (Ranbaxy Laboratories Ltd), in IV. Izpolnjen vprašalnik je prejela od tega proizvajalca in IV.

(11)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju pomembne za določitev subvencioniranja. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(12)

IV in druge zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati spremembo stopnje dajatve, ki se uporablja za edinega sodelujočega indijskega proizvajalca, in podaljšati obstoječe ukrepe za vse druge družbe, ki niso sodelovale pri tem delnem vmesnem pregledu. Na voljo so imele tudi dovolj časa za pripombe. Vsi predloženi dokumenti in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kakor je navedeno spodaj.

(13)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, je isti kot izdelek, ki ga obravnava Uredba (ES) št. 713/2005, in sicer amoksicilin trihidrat, ampicilin trihidrat in cefaleksin, ki niso predloženi v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno in so uvrščeni pod oznake KN ex 2941 10 10, ex 2941 10 20 in ex 2941 90 00, s poreklom iz Indije.

(14)

Na podlagi podatkov, ki sta jih predložila IV in edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, ter odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(15)

Zgoraj naštete sheme od (a) do (d) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in ureditev) 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju dovoljuje IV izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Izvozna in uvozna politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Za OPP tega primera je pomemben en dokument izvozne in uvozne politike, tj. petletni načrt za obdobje od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega IV določa postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009, tudi v „Priročniku o postopkih – 1. september 2004 do 31. marec 2009, Zvezek I“ („HOP I 2004–2009“). Tudi priročnik o postopkih se redno posodablja.

(16)

Sheme davka na dohodek, navedene zgoraj v točki (e), temeljijo na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga letno spreminja Finančni zakon.

(17)

Shema izvoznih kreditov, navedena zgoraj v točki (f), temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki Indijski centralni banki („ICB“) dovoljuje usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(18)

Komisija je v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe povabila IV k dodatnim posvetovanjem glede spremenjenih in nespremenjenih shem, da bi se pojasnil dejanski položaj v zvezi s tema shemama in dosegla sporazumna rešitev. Komisija je po teh posvetovanjih in brez dosežene sporazumne rešitve glede teh shem vse te sheme vključila v preiskavo subvencioniranja.

(19)

Shema je podrobno opisana v odstavkih od 4.1.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavjih od 4.1 do 4.30 priročnika HOP I 2004–2009. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom, ki je pripeljala do trenutno veljavne dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 713/2005, imenovala shema vnaprej pridobljenih dovoljenj.

(20)

AAS vključuje šest podshem, ki so natančneje opisane v uvodni izjavi 21. Te podsheme se med drugim razlikujejo po obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in AAS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, omenjene v odstavku 8.2 politike EXIM 2004–2009, kot so dobavitelji za izvozno usmerjeno enoto („IUE“), so upravičeni do AAS za predvideni izvoz. Končno, vmesni dobavitelji proizvajalcem izvoznikom pa so upravičeni do subvencij za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil („Advance Release Order“ – ARO) in back to back notranjega akreditiva („back to back inland letter of credit“).

(21)

Vnaprejšnje odobritve se lahko izdajo za:

(22)

Potem ko je bila z Uredbo (ES) št. 713/2005 uvedena trenutno veljavna dokončna izravnalna terjatev, je IV spremenila sistem preverjanja, ki se uporablja za AAS. Konkretno je za namene preverjanja, ki ga izvajajo indijski organi, imetnik vnaprej pridobljenega pooblastila zakonsko zavezan vzdrževati „verodostojno in ustrezno dokumentacijo o porabi in uporabi brez dajatve uvoženega/doma nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Priloga 23 HOP I 2004–2009), tj. evidenco dejanske porabe. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu s Prilogo 23, v vseh pogledih resnične in pravilne. Vendar pa zgornje določbe veljajo le za vnaprej pridobljena pooblastila, izdana 13. maja 2005 ali pozneje. Glede vseh vnaprej pridobljenih pooblastil ali vnaprej pridobljenih dovoljenj, izdanih pred tem datumom, se morajo imetniki ravnati po prej veljavnih predpisih za preverjanje, tj. v določeni obliki iz Priloge 18 (poglavje 4.30 in Priloga 18 HOP I 2002–2007) morajo vzdrževati verodostojno in ustrezno dokumentacijo o porabi in uporabi uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem.

(23)

IV v zvezi s podshemama, ki ju je med OPP uporabljal edini sodelujoči proizvajalec izvoznik, tj. za fizični izvoz in vmesne dobave, določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar je zapisano na odobritvi. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu na odobritev vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega po tej shemi, določi IV na podlagi standardnih „input/output“ norm („SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljene v HOP II 2004–2009. Potem ko je bila v Uredbi (ES) št. 713/2005 uvedena trenutno veljavna dokončna izravnalna terjatev, so se SION za zadevni izdelek lahko uporabljale le do septembra 2005. Nove norme so bile objavljene septembra 2006 (za amoksicilin trihidrat) in aprila 2007 (za ampicilin trihidrat in cefaleksin). Vmes so se uporabljale začasne norme.

(24)

Uvoženi vhodni materiali niso prenosljivi in se morajo uporabiti za proizvodnjo končnega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem roku po izdaji pooblastila (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj po šest mesecev).

(25)

Med preiskavo v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da so bile surovine uvožene v skladu z različnimi odobritvami/dovoljenji in različnimi normami SION, potem pa so bile pomešane in fizično vključene v proizvodni proces istega izvoznega blaga. Ob upoštevanju zgornjega ni bilo mogoče ugotoviti, ali zahteve norm SION, določene v skladu s posebnimi odobritvami/dovoljenji, glede dajatev prostih vhodnih materialov presegajo surovine, potrebne za izdelavo referenčne količine končnega izvoznega izdelka.

(26)

S preiskavo v zvezi s pregledom je bilo tudi ugotovljeno, da se zahteve za preverjanje, ki so jih določili indijski organi, niso spoštovale ali pa se še niso preskusile v praksi. Za vnaprej pridobljena dovoljenja, izdana pred 13. majem 2005, potrebne evidence dejanske porabe in zalog (tj. Priloga 18) niso obstajale. Za vnaprej pridobljena pooblastila, izdana po 13. maju 2005, so se potrebne evidence dejanske porabe in zalog sicer uporabljale, vendar pa IV še ni preverila skladnosti teh evidenc z zahtevami politike EXIM. V zadnjem primeru je evidence preveril le zunanji pooblaščeni računovodja, kakor se zahteva v veljavni indijski zakonodaji, navedeni v uvodni izjavi 22. Vendar pa niti družba niti pooblaščeni računovodja nista vodila evidence o tem, kako je potekal sam certifikacijski postopek. Nobenega revizijskega načrta ali kakršnega koli drugega podpornega gradiva ni bilo o opravljeni reviziji, niti ni bilo zapisanih informacij o uporabljeni metodologiji in posebnih zahtevah, potrebnih za tako natančno delo, ki zahteva podrobno strokovno znanje o proizvodnih procesih, zahtevah politike EXIM in računovodskih postopkih. Ob upoštevanju tega stanja velja ugotovitev, da preiskovani izvoznik ni bil sposoben dokazati, da so bile izpolnjene ustrezne določbe EXIM.

(27)

Edini sodelujoči proizvajalec je predložil pripombe glede AAS. Družba je trdila, da je bilo kljub stanju, opisanem v uvodni izjavi 24, mogoče ugotoviti, ali zahteve norm SION, določene v skladu s posebnimi odobritvami, presegajo surovine, potrebne za proizvodnjo referenčne količine končnega izvoznega izdelka, in da je družba zelo natančno vodila evidenco dejanske porabe. Glede tega je treba poudariti, da so evidence o dejanski proizvodnji potrdile, da ni bilo mogoče opraviti zanesljive primerjalne analize na dano odobritev (tj. za surovine, potrebne za proizvodnjo referenčne količine) glede na različne veljavne norme SION in nejasno mešanico surovin, uporabljenih za proizvodnjo. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile surovine iz sheme uporabljene za izdelke, ki niso bili zadevni izdelek. Tako je bil dejansko onemogočen vsak poskus izračuna donosa za preiskovani izdelek. Poleg tega družba v nasprotju z ustreznimi določbami IV ni vodila zahtevane evidence porabe v skladu s politiko EXIM (tj. Priloga 18), katere namen je zagotoviti razumljivo spremljanje in preverjanje dejanske porabe. Družba je tudi trdila, da člen 26(1) osnovne uredbe Komisije ne pooblašča za pregled evidenc neodvisnega pooblaščenega računovodje. Po mnenju družbe je treba potrdilo sprejeti, razen če ni razlogov za mnenje, da je pooblaščeni računovodja ponaredil certifikat. Glede tega je treba spomniti, da sta postopek preverjanja, ki ga opravi pooblaščeni računovodja, in izdaja ustreznega certifikata dela sistema preverjanja, ki ga je IV uvedla v politiki EXIM, kakor je opisano v uvodni izjavi 22. Zato je Komisija morala proučiti, ali je bil zgornji sistem preverjanja učinkovito uporabljen. Poleg tega je morala Komisija v skladu z določbami člena 11(8) osnovne določbe proučiti med preiskavo predložene informacije, na katerih temeljijo ugotovitve.

Dejstvo, da niti družba niti imenovani pooblaščeni računovodja nimata nikakršne evidence o opravljenih pregledih zaradi izdaje certifikata, ki ga določa politika EXIM, kaže, da družba ni mogla dokazati izpolnjevanja zahtev zadevnih določb politike EXIM. Družba je oporekala dejstvu, da IV še ni preverila skladnosti svojih evidenc z zahtevami politike EXIM, vendar ni predložila nobenega konkretnega dokaza za svojo trditev. Trdila je tudi, da je dejanska poraba edinega sodelujočega proizvajalca presegala norme SION za vsako surovino in da ni bilo presežnega odpusta dajatev. Kljub temu pa ob upoštevanju dejanskih razmer, ugotovljenih na kraju samem (tj. mešanice surovin in proizvedenih izdelkov, uporabe različnih norm SION, pomanjkanja evidenc dejanske porabe v skladu s politiko EXIM) in v pričakovanju uresničitve potrebnih končnih preveritvenih korakov IV ni bilo mogoče opraviti nobenega izračuna glede dejanske porabe in posledičnega presežnega odpusta dajatev na odobritev/dovoljenje ter normo SION. Zato se vse zgornje trditve zavrnejo. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(28)

Oprostitev uvoznih dajatev je subvencija v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe, tj. finančni prispevek IV, ki je prinesel korist preiskovanemu izvozniku.

(29)

Poleg tega sta AAS za fizični izvoz in AAS za vmesne dobave jasno zakonsko pogojeni z izvozom, zato veljata za specifični in se proti njima lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more koristiti teh shem.

(30)

Nobena od obeh podshem, ki se uporabljata v tem primeru, se ne more šteti za dovoljeni sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Nista v skladu s predpisi, določenimi v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. IV ni učinkovito uporabljala svojega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene za proizvodnjo izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). Same norme SION ne morejo veljati za sistem preverjanja dejanske porabe, ker so dajatev prosti vhodni materiali, uvoženi v skladu z odobritvami/dovoljenji z različnimi donosi po SION, pomešani v istem proizvodnem procesu za izvozni izdelek. Ta vrsta postopka IV ne omogoča dovolj natančnega preverjanja, kakšne količine surovine so bile porabljene za izvozno proizvodnjo in s katero referenčno vrednostjo SION naj bi jih primerjali. Poleg tega IV ni izvajala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence dejanske porabe, ali pa ta nadzor še ni bil končan. IV tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti. Tudi vključitev pooblaščenih računovodij v sistem preverjanja ni izboljšala sistema preverjanja, saj ni nobenih podrobnih pravil o tem, kako naj pooblaščeni računovodje izvedejo zaupane naloge, informacije, predstavljene med preiskavo, pa niso mogle zagotoviti uresničevanja zgoraj navedenih predpisov, določenih v skladu z osnovno uredbo.

(31)

Za ti dve podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(32)

Zaradi neobstoja dovoljenih sistemov povračil dajatev ali nadomestnih sistemov povračil pomeni subvencija, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega je ugotovljeno, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 2(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče izravnati le presežne odpuste dajatev, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Toda v obravnavanem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Ker niso vzpostavljeni ustrezni postopki nadzora, se zgornja izjema za sheme povračil ne uporablja in se uporablja normalno pravilo za izravnavanje zneska (izpada prihodka) neplačanih dajatev, ne pa domnevni presežni odpust. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora ta samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(33)

Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabljal AAS, je bil izračunan na podlagi podatkov o opuščenih uvoznih dajatvah (osnovnih carinah in posebnih dodatnih carinah) za material, uvožen po obeh podshemah, uporabljenih za zadevni izdelek med OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe se bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za prihodke od izvoza, ki ga je med OPP ustvaril zadevni izdelek, kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(34)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 8,2 %.

(35)

DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 4 HOP I 2004–2009.

(36)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(37)

Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v skladu s to shemo. Take stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne količine surovin v izvoznem izdelku in učinka carin na take domnevne količine uvoza, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(38)

Da je družba upravičena do subvencij na podlagi te sheme, mora izvažati. Ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik indijskim organom izdati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Indijski carinski organi za izvoz blaga med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za izvozni posel. Na tej točki je izvozniku znan znesek, ki ga bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV nima pravice odločati o dodelitvi kredita DEPBS. Ustrezna stopnja kredita DEPBS za izračun subvencij je tista, ki se uporablja ob izdaji izvozne deklaracije. Tako višine subvencije ni možno spreminjati za nazaj.

(39)

Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na kasnejši uvoz kakršnega koli blaga, ki se neomejeno uvaža, razen investicijskega blaga. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na notranjem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene.

(40)

Vloge za kredite DEPBS se vložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za vlogo za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, uporabljen za upravljanje DEPBS, ne izključi samodejno izvoznih poslov zunaj rokov za predložitev, navedenih v poglavju 4.47 HOP I 2004–2009. Poleg tega, kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 2004–2009, je mogoče vloge, prejete po izteku rokov za predložitev, vedno upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (tj. 10 % upravičenosti do prejemka).

(41)

Ob razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede DEPBS. Družba je trdila, da subvencije DEPBS ne bi smeli izravnavati, saj ni bila uporabljena za zadevni izdelek. Vendar pa družba ni predložila nobenega argumenta, s katerim bi lahko oporekala praktičnemu izvajanju sheme, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 37 do 40. Družba je tudi trdila, da bi morali za izračun dodeljene subvencije za dajatev uporabiti le kreditni znesek izvoza med OPP, vendar ni utemeljila, zakaj metodologija izračunavanja, uporabljena v sedanji in prejšnji preiskavi, ki je pripeljala do uvedbe obstoječih ukrepov, ni skladna z določbami osnovne uredbe. Zato je bilo treba te trditve zavrniti. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(42)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek IV, saj bo kredit na koncu uporabljen za pokritje uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni kredit DEPBS za izvoznika korist, ker izboljša njegovo likvidnost.

(43)

DEPBS je zakonsko pogojena z izvozom in tako velja za specifično in je zanjo torej v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe mogoče uvesti izravnalne ukrepe.

(44)

Ta shema ne more veljati za dovoljeni sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v točki (i) Priloge I, Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, v proizvodnem procesu, in znesek kredita ni izračunan glede na dejanske uporabljene surovine. Ni niti nobenega sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za pridobitev subvencije zadošča, da izvoznik enostavno izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bile uvoženi kakršni koli vhodni materiali. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina, upravičeni do subvencij DEPBS.

(45)

V skladu s členom 2(2) in členom 5 osnovne uredbe ter metodologijo izračunavanja, uporabljeno za to shemo v Uredbi (ES) št. 713/2005, je bila višina subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izračunana glede na korist za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OPP. V tem smislu je veljalo, da je subvencija podeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozni posel na podlagi te sheme. IV se mora takrat odpovedati carinam, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja višino kredita DEPBS, ki se dodeli za ta izvozni posel, IV nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli in o višini subvencije. Nobena sprememba stopenj DEPBS med dejanskim izvozom in izdajo dovoljenja DEPBS nima nobenega učinka za nazaj na stopnjo dodeljene subvencije. Poleg tega je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil kredite DEPBS po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvoznega posla.

(46)

Kjer so bile predložene upravičene zahteve, so bile pristojbine za pridobitev subvencije odštete od tako pridobljenih kreditov, da bi dobili znesek subvencije kot števec iz člena 7(1)(a) osnovne uredbe. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za celotne prihodke od izvoza med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(47)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 2,1 %.

(48)

EPCGS je podrobno opisana v odstavku 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009.

(49)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in ponudnike storitev.

(50)

Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega) po znižani stopnji dajatve. IV v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vse investicijsko blago, uvoženo po tej shemi. Do 31. marca 2000 je veljala 11-odstotna stopnja dajatve (vključno z 10-odstotno dodatno dajatvijo), v primeru uvozov z visoko vrednostjo pa ničelna stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(51)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi doma. V tem primeru domači proizvajalec investicijskega blaga lahko koristi dajatev prost uvoz delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Po drugi strani pa lahko domači proizvajalec zahteva subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(52)

Ob razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede EPCGS. Družba je trdila, da se investicijsko blago na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel porabi v proizvodnem procesu. Glede tega je treba poudariti, da družba ni utemeljila te trditve z izrecno navedbo tako imenovanih splošno sprejetih računovodskih načel in predložitvijo analize v zvezi z ustreznimi določbami EPCGS politike EXIM ter opredelitvijo surovin, porabljenih v proizvodnem procesu, kakor je določeno v Prilogi II k osnovni uredbi. Trdila je tudi, da bi morali za običajno obdobje amortizacije uporabiti obdobje amortizacije družbe. Vendar pa je tak pristop v nasprotju z veljavno določbo člena 7(3) osnovne uredbe. Zato je bilo treba te trditve zavrniti. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(53)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(54)

Nadalje je EPCGS zakonsko pogojena z izvozom, ker takih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato velja za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(55)

Končno te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(56)

Višina subvencije je bila izračunana v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki odraža običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v industriji antibiotikov. V skladu z uveljavljeno prakso je bila tako dobljena višina, ki se nanaša na OPP, popravljena z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost subvencije v tem obdobju. V ta namen se je štela kot primerna komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kadar so bile za to vložene upravičene zahteve, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe obvezne pristojbine za pridobitev subvencije odštete od te vsote, tako ugotovljena višina subvencije pa določena kot števec. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(57)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 0,1 %.

(58)

Podrobnosti o shemi so določene v okrožnici Master Circular DBOD št. DIR.(Exp).BC 01/04.02.02/2007-08 Indijske centralne banke („ICB“), ki je naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(59)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki.

(60)

ICB na podlagi te sheme obvezujoče določa najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah ali v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke zaračunajo izvozniku. ECS vključuje dve podshemi, shemo izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za embaliranje“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, embaliranja in/ali odpreme blaga pred izvozom, in shemo izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital z namenom financiranja izvoznih terjatev. ICB bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenjajo financiranju izvoza.

(61)

Kot posledica okrožnice Master Circular ICB lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinske kredite“), ki so določene izključno v skladu s tržnimi pogoji. Razlika med obrestnimi merami se lahko zmanjša za družbe z dobro boniteto. Dejansko bi lahko družbe z dobro boniteto pridobile izvozne in gotovinske kredite po enakih pogojih.

(62)

Ob razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede ECS. Družba je trdila, da (i) pri dodelitvi izvoznega kredita v tuji valuti ne gre za financiranje iz javnih sredstev, (ii) so bile njene nizke obrestne mere izvoznega kredita v tuji valuti posledica visoke bonitetne stopnje družbe in (iii) referenčna obrestna mera, uporabljena pri kreditu v tuji valuti, ne bi smela biti enaka obrestni meri, uporabljeni za kredit v indijski rupiji. Glede tega je treba poudariti, da sta izvozna kredita v indijskih rupijah in tuji valuti del iste okrožnice Master Circular ICB, s praktičnimi posledicami, opisanimi v uvodnih izjavah 60 in 61, ter katerih podrobne in omejevalne določbe kažejo, da so financiranje izvoznega kredita v tuji valuti in odmerjene obrestne mere povezani z jasnimi usmeritvami vlade. Glede referenčne obrestne mere je poudarjeno, da je o tem poročala družba v zvezi s svojim kreditom v indijskih rupijah in da lahko v skladu z veljavnimi politikami okrožnice Master Circular ICB izvozniki za isti izvozni posel prosto prehajajo od kredita v rupijah h kreditu v tuji valuti. Zato velja, da je za primerjavo ustrezno uporabiti edino mero, o kateri je družba poročala kot o svoji običajni indijski obrestni meri. Posledično je bilo treba te zahtevke zavrniti. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(63)

Preferencialne obrestne mere kredita ECS, ki jih določa okrožnica Master Circular ICB iz uvodne izjave 58, lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, ki so določeni izključno po tržnih pogojih, in v tem primeru prenesejo korist na takega izvoznika v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Izvozno kreditiranje samo po sebi ni varnejše od domačega financiranja. Dejansko običajno velja za bolj tvegano, in višina zahtevane varščine za določen kredit, ne glede na objekt financiranja, je izključno tržna odločitev komercialne banke. Razlike v obrestnih merah glede na različne banke so posledica metodologije, ki jo ICB uporablja za določanje najvišjih obrestnih mer za vsako komercialno banko posebej. Poleg tega komercialne banke ne bi bile zavezane, jemalcem izvoznih kreditov omogočati kakršne koli morda ugodnejše obrestne mere za izvozne kredite v tuji valuti.

(64)

Kljub dejstvu, da preferencialne kredite na podlagi ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta subvencija finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. V tem smislu je treba poudariti, da niti člen 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe niti Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih (SSIU) ne zahtevata bremenitve javnih računov, npr. povračila komercialnih bank s strani IV, da bi se določila subvencija, temveč le odredbo vlade za izvajanje funkcij iz točk (i), (ii) ali (iii) člena 2(1)(a) osnovne uredbe. ICB je javni organ in tako spada pod „vlado“, kakor je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v 100-odstotni državni lasti, uresničuje cilje javne politike, npr. monetarno politiko, njeno upravo pa imenuje IV. ICB usmerja zasebne organe v smislu druge alinee člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe, ker so komercialne banke vezane na njene pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v okrožnici Master Circular ICB, poleg tega pa ICB tudi določa, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta odredba zavezuje komercialne banke k izvajanju funkcij iz člena 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Tak neposredni prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade, in ta praksa se na noben bistven način ne razlikuje od praks, ki jih običajno izvajajo vlade v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe. Ta subvencija se šteje za specifično in je zanjo mogoče uvesti izravnalne ukrepe, saj so preferencialne obrestne mere dostopne samo za financiranje izvoznih poslov in so torej pogojene z izvozom v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe.

(65)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene med OPP, in obrestno mero, ki bi jo bilo treba plačati za običajne komercialne kredite, ki jih je uporabil edini sodelujoči proizvajalec izvoznik. Ta višina subvencije (števec) je dodeljena na skupni izvozni promet med OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(66)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 1,3 %.

(67)

Po tej shemi lahko izvozniki koristijo delno oprostitev davka na dohodek od dobička od izvoza. Zakonska podlaga za to oprostitev je določena v oddelku 80 HHC ZDD.

(68)

Ta določba je bila za leto pregleda 2005–2006 (tj. za finančno leto od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005) razveljavljena in tako po 31. marcu 2004 80 HHC ZDD ne podeljuje nobenih subvencij. Edini sodelujoči proizvajalec izvoznik med OPP ni koristil subvencij po tej shemi. Posledično se shema v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe zaradi ukinitve ne bo izravnavala.

(69)

ITIRAD je podrobno opisana v členu 35(2AB) ZDD.

(70)

Družbe, ki se ukvarjajo z biotehnologijo ali izdelovanjem oziroma proizvajanjem zdravil, farmacevtskih izdelkov, kemikalij, elektronske opreme, računalnikov, telekomunikacijske opreme oziroma katerih koli drugih izdelkov ali predmetov, kakor so priglašeni, so upravičene do subvencije iz te sheme.

(71)

Za vsak izdatek (razen stroškov zemljišča ali zgradbe) za interne objekte za raziskave in razvoj, ki ga odobri ministrstvo za znanstveno in industrijsko raziskovanje IV, je za namene davka na dohodek dovoljen odbitek zneska v višini 150 % dejansko nastalih stroškov. Tako se s 50-odstotnim odbitkom fiktivnih stroškov (tj. stroškov, ki niso dejansko nastali) osnova za davek od dohodka, in posledično breme davka od dohodka, umetno znižata.

(72)

Ob razkritju ni bilo predloženih nobenih pripomb glede ITIRAD.

(73)

ITIRAD zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Umetno znižanje osnove za davek od dohodka po oddelku 35(2AB) ZDD pomeni finančni prispevek IV, ker zmanjša prihodke IV od davka od dohodka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega znižanje davka od dohodka družbi prinese korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(74)

Besedilo člena 35(2AB) ZDD dokazuje, da je ITIRAD s pravnega vidika specifična v smislu člena 3(2)(a) osnovne uredbe in torej takšna, da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Upravičenost do te sheme ni določena z objektivnimi merili, ki so nevtralna v smislu člena 3(2)(b) osnovne uredbe. Subvencije iz te sheme so dostopne samo nekaterim sektorjem, saj IV ni omogočila, da bi bila ta shema dostopna vsem sektorjem. Taka omejitev pomeni specifičnost, ker kategorija „skupina industrij“ iz člena 3(2) osnovne uredbe enako opisuje sektorske omejitve. Ta omejitev ni gospodarske narave in horizontalne uporabe, kakršna sta omejevanje števila zaposlenih v podjetju ali velikost podjetja.

(75)

Višina subvencije je bila izračunana na podlagi razlike med zapadlim davkom od dohodka za obdobje preiskave v zvezi s pregledom z uporabo določb člena 35(2AB) ZDD in brez nje. Ta višina subvencije (števec) je dodeljena za celotni prihodek od izvoza v OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker se ta subvencija nanaša na vso prodajo, tj. domačo prodajo in izvoz, in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(76)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 0,1 %.

(77)

FMS je podrobno opisana v odstavku 3.9 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 3.20 HOP I 2004–2009.

(78)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(79)

V skladu s to shemo je izvoz vseh izdelkov v države, navedene v Dodatku-37-C k HOP I 2004–2009, upravičen do dobropisa za trošarine v višini 2,5 % vrednosti FOB izdelkov, izvoženih po tej shemi. Nekatere izvozne dejavnosti so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in izvozni promet enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enotah. Iz sheme so izključene tudi nekatere vrste izdelkov, npr. diamanti, plemenite kovine, ruda, žito, sladkor in naftni derivati.

(80)

Dobropisi za trošarine po FMS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 24 mesecev od datuma izdaje zadevnega certifikata o upravičenju do dobropisa. Lahko se uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz kakršnih koli surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom.

(81)

Certifikat o upravičenju do dobropisa se izda iz pristanišča, iz katerega je bil opravljen izvoz, in po izvedbi izvoza ali odpremi blaga. Dokler vložnik zagotavlja organom kopije vse ustrezne izvozne dokumentacije (npr. izvoznega naloga, računov, odpremnic, bančnih potrdil o realizaciji), IV nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za trošarine.

(82)

Ob razkritju je edini sodelujoči proizvajalec izvoznik predložil pripombe glede FMS. Družba je trdila, da je shema geografsko povezana z drugimi državami in je ES ne more izravnati. Kljub temu pa ni bila zmožna spodbijati niti praktičnega izvajanja sheme niti načina uporabe subvencije FMS, kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 79 do 81. Zato je bilo treba to trditev zavrniti. Nazadnje je družba predložila pripombe o računski napaki, ki je bila utemeljena in upoštevana pri izračunu višine subvencije.

(83)

FMS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Dobropis za trošarine po FMS je finančni prispevek IV, saj bo odbitek na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni dobropis za trošarine po FMS za izvoznika korist, ker izboljša njegovo likvidnost.

(84)

FMS je zakonsko pogojena z izvozom, tako velja za specifično in je proti njej torej v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe mogoče uvesti izravnalne ukrepe.

(85)

Ta shema ne more veljati za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem povračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Izvoznik ni nikakor zavezan v proizvodnem procesu dejansko porabiti blago, uvoženo brez dajatev, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko uporabljene surovine. Nobenega sistema ali postopka ni, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do subvencij po FMS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za dodelitev subvencije zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da so bili uvoženi kakršni koli vhodni materiali. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot vhodni material, upravičeni do subvencij po FMS. Poleg tega lahko izvoznik uporabi dobropise za trošarine po FMS za uvoz investicijskega blaga, čeprav investicijsko blago ni zajeto v področje uporabe dovoljenih sistemov povračil dajatev, kakor je določeno v točki (i) Priloge I k osnovni uredbi, ker se to blago ne uporablja v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(86)

Višina subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, je bila izračunana glede na subvencijo za prejemnika, ki je bila ugotovljena med OPP, kakor jo je sodelujoči proizvajalec izvoznik knjižil po načelu nastanka poslovnega dogodka kot prihodek v fazi izvoznega posla. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen za prihodke od izvoza med OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, pridelane, izvožene ali prepeljane količine.

(87)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo med OPP za edinega sodelujočega proizvajalca, znaša 0,1 %.

(88)

Spomniti je treba, da je v Uredbi (ES) št. 713/2005 višina subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izražena ad valorem, za edinega proizvajalca izvoznika, ki je sodeloval v sedanjem delnem vmesnem pregledu, znašala 35,1 %.

(89)

Med sedanjim delnim vmesnim pregledom je ugotovljena višina subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izražena ad valorem, znašala 11,9 %, kakor je navedeno spodaj:

(90)

Ob upoštevanju zgornjega je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja, kar zadeva edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, znižala.

(91)

V skladu z določbami člena 19 osnovne uredbe in razlogi za ta delni vmesni pregled, navedenimi v točki 3 obvestila o začetku, je ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja glede edinega sodelujočega proizvajalca s 35,1 % znižala na 11,9 % in da je zato treba ustrezno spremeniti stopnjo izravnalne dajatve, ki je temu proizvajalcu izvozniku naložena z Uredbo (ES) št. 713/2005.

(92)

Glede tega je treba spomniti, da je bila v skladu z Uredbo (ES) št. 713/2005 stopnja subvencije za Ranbaxy Laboratories Ltd. višja od stopnje odprave škode. V skladu s členom 15(1) osnovne uredbe je nižja dajatev, ki odraža stopnjo odprave škode, obveljala za primerno za odpravo škode, povzročene industriji Skupnosti, in tako je bila stopnja izravnalne dajatve, ki velja za uvoz od družbe Ranbaxy Laboratories Ltd., določena na 30,3 %.

(93)

Upoštevajoč zgornje in glede na dejstvo, da je stopnja subvencij zdaj nižja od stopnje odprave škode, je individualna stopnja izravnalne dajatve za družbo, ki se uporablja za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika, Ranbaxy Laboratories Ltd., določena na 11,9 %.

(94)

Glede vseh drugih družb, ki niso sodelovale v sedanjem delnem vmesnem pregledu, je ugotovljeno, da se glede na prejšnjo preiskavo dejanske podrobnosti preiskovanih shem in možnost uvedbe izravnalnih ukrepov niso spremenile. Tako ni nobenega razloga za preračun stopenj subvencij in dajatev družb, ki niso sodelovale v sedanjem delnem vmesnem pregledu. Posledično ostanejo stopnje dajatev, ki se uporabljajo za vse druge stranke razen Ranbaxy Laboratories Ltd., navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 713/2005, nespremenjene.

(95)

Individualne stopnje izravnalnih dajatev za družbe, opredeljene v tej uredbi, odražajo stanje, kakor je bilo ugotovljeno med delnim vmesnim pregledom. Tako se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki so ga izdelale te družbe. Pri uvozu zadevnega izdelka, ki ga je izdelala druga družba, ki ni izrecno omenjena v operativnem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi družbami, ni mogoče uporabljati teh stopenj, in v tem primeru velja stopnja, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(96)

Vse zahteve za uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve (npr. po spremembi imena subjekta ali vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) se nemudoma naslovijo na Komisijo (4) z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezani s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnih ali prodajnih subjektov. Če bo ustrezno, bo Komisija po posvetu s svetovalnim odborom to uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, ki uporabljajo individualne stopnje dajatve –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/14

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/16

(1)

Uredba (ES) št. 1165/98 je vzpostavila skupni okvir za pripravo kratkoročnih statističnih kazalcev Skupnosti o poslovnem ciklu.

(2)

Uredba Komisije (ES) št. 1503/2006 z dne 28. septembra 2006 o izvajanju in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih v zvezi z opredelitvijo spremenljivk, seznamom spremenljivk in pogostostjo zbiranja podatkov (2) določa metodološke opredelitve spremenljivk, ki se uporabljajo pri kratkoročnih statističnih kazalcih.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 657/2007 z dne 14. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih glede vzpostavitve evropskih vzorčnih načrtov (3) določa pravila in pogoje glede posredovanja podatkov držav članic, ki sodelujejo pri evropskih vzorčnih načrtih za kratkoročne statistične kazalce.

(4)

Treba je posodobiti seznam spremenljivk, nivoje razčlenitve in agregacij, ki se uporabijo pri nekaterih spremenljivkah, ter pravila in pogoje za evropske vzorčne načrte po sprejetju Uredbe (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (4) ter Uredbe (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (5).

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/21

(1)

Podrobna pravila za izvajanje nekaterih določb Direktive 2008/55/ES so določena v Direktivi Komisije 2002/94/ES (2). Vendar pa so izkušnje pokazale, da Direktiva zaradi svojega pravnega značaja ni najučinkovitejši pravni instrument, s katerim bi se lahko v celoti dosegel namen enotnega postopka za vzajemno pomoč. Zato je primerno, da se ta direktiva nadomesti z uredbo.

(2)

Zaradi lažje izmenjave podatkov med pristojnimi organi držav članic je treba vsa zaprosila za pomoč ter spremne dokumente in podatke po možnosti sporočati z elektronskimi sredstvi.

(3)

Da se zagotovi pošiljanje ustreznih podatkov in informacij, je treba določiti vzorce obrazcev zaprosil za vzajemno pomoč med nacionalnimi organi držav članic. Treba je omogočiti posodobitev sestave in razporeditve elektronskih obrazcev brez spreminjanja vzorcev, da se lahko obrazci prilagodijo zahtevam in možnostim elektronskega komunikacijskega sistema, če zaprosila vsebujejo niz zahtevanih podatkov in informacij.

(4)

Da se Komisiji omogoči redno ocenjevanje vpliva in učinka postopkov iz Direktive 2008/55/ES, je primerno, da se določijo tisti podatki, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji vsako leto.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za izterjavo –

1.

prenos „z elektronskimi sredstvi“ pomeni prenos z elektronsko opremo za obdelavo podatkov (vključno z digitalnim stiskanjem) in uporabo kabelskega omrežja, radijskega sistema prenosa, optične tehnologije ali drugih elektromagnetnih sredstev;

2.

omrežje „CCN/CSI“ pomeni skupno komunikacijsko omrežje (CCN) in sistem skupnega vmesnika (CSI), ki ju je razvila Skupnost, da bi zagotovila prenose vseh sporočil z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na carinskem in davčnem področju.

1.

dolžnika;

2.

katero koli osebo, upravičeno za poravnavo terjatve po veljavni zakonodaji države članice, v kateri ima organ prosilec sedež (v nadaljnjem besedilu „država članica organa prosilca“);

3.

katero koli tretjo osebo, ki razpolaga s premoženjem osebe iz točke 1 ali 2.

(a)

potrdi prejem zaprosila;

(b)

zahteva od organa prosilca dopolnitev zaprosila, če ta ne vsebuje podatkov ali drugih podrobnosti iz člena 7 Direktive 2008/55/ES.

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/44

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 2584/2000 z dne 24. novembra 2000 o vzpostavitvi sistema za sporočanje informacij o nekaterih dobavah govejega, telečjega in svinjskega mesa na ozemlje Ruske federacije (2) je bila bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Člen 2 Protokola 2 o vzajemni upravni pomoči za pravilno uporabo carinske zakonodaje v prilogah k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Rusko federacijo na drugi strani (4), predvideva, da stranke pomagajo druga drugi pri zagotavljanju, da se carinska zakonodaja pravilno uporablja, zlasti s preprečevanjem, odkrivanjem in raziskovanjem kršitev te zakonodaje. Za izvajanje upravne pomoči so Komisija, ki jo zastopa Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju „OLAF“), in ruske oblasti sklenili sporazum o mehanizmu za sporočanje informacij o gibanju blaga med Skupnostjo in Rusko federacijo.

(3)

Kot del te upravne pomoči, zlasti v zvezi s prevozom izdelkov iz govejega, telečjega in svinjskega mesa, namenjenih v Rusko federacijo, bi se morale določiti informacije, ki jih morajo izvozniki poslati pristojnim organom držav članic, in sistem za sporočanje teh informacij med pristojnimi organi držav članic, OLAF-om in ruskimi oblastmi.

(4)

Te informacije in uvedeni sistem za sporočanje bi omogočali sledljivost izvoza zadevnih izdelkov v Rusko federacijo in po potrebi odkrili primere, v katerih nadomestilo ni upravičeno in mora biti vrnjeno.

(5)

Uporaba določb te uredbe bo ocenjena po znatnem obdobju delovanja. Pregled, opravljen na tej podlagi, lahko, če je to primerno, vodi v razširitev izvoza drugih proizvodov in vključuje finančne posledice, ne glede na to, ali so obveznosti izpolnjene ali ne.

(6)

Člen 16(4) Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode (5) določa, da lahko Komisija v nekaterih posebnih primerih določi, da je dokazilo o uvozu opremljeno s posebnimi dokumenti ali kako drugače. Zaradi tega bi bilo treba za izvoz, predviden s to uredbo, šteti podatke ruskih organov kot nov vir dokazil, ki dopolnjujejo obstoječe vire dokazil.

(7)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(a)

številko izvozne deklaracije, izvozni carinski urad in datum, ko so bile končane izvozne carinske formalnosti;

(b)

poimenovanje blaga z navedbo osem mestne oznake proizvoda kombinirane nomenklature;

(c)

neto količino v kilogramih;

(d)

številko TIR zvezka ali referenčno številko ruske DKD mednarodne tranzitne listine ali številko TD1/IM40 deklaracije za sprostitev za notranjo rabo v Rusiji;

(e)

številko zabojnika, če obstaja;

(f)

identifikacijsko številko in/ali označbo prevoznega sredstva ob vstopu pošiljke v Rusijo;

(g)

številko licence skladišča pod carinskim nadzorom, kamor je proizvod dostavljen v Rusiji;

(h)

datum dostave proizvoda v skladišče pod carinskim nadzorom v Rusiji.

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/47

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 616/2007 (3) v členu 5(2) določa, da se ob vložitvi zahtevka za izdajo dovoljenja položi varščina 50 EUR na 100 kilogramov.

(2)

Ob upoštevanju novih pogojev za uvoz proizvodov s poreklom iz Brazilije je treba določiti primeren znesek varščine v zvezi z dovoljenjem, da se zagotovi ustrezno upravljanje tarifnih kvot in zadovoljiv dostop izvajalcev do slednjih.

(3)

Ob upoštevanju znižanja varščine in v skrbi za ustrezno upravljanje je treba povečati največjo kvoto, ki jo lahko vsak izvajalec zahteva za kvote iz skupine 1.

(4)

Uredbo (ES) št. 616/2007 je zato treba spremeniti.

(5)

Glede na to, da bi se moralo obdobje za vložitev zahtevkov za naslednje podobdobje začeti 1. decembra 2008, je nujno, da se ta uredba začne uporabljati od tega datuma.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/49

(1)

Člen 28 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje masla.

(2)

Gibanje cen in zalog masla kažeta na neravnotežje na trgu, ki bi se lahko preprečilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem. Glede na sedanje razmere na trgu je primerno dodeliti pomoč za zasebno skladiščenje masla od 1. januarja 2009.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (2) je določila skupna pravila za izvajanje sheme za zasebno skladiščenje.

(4)

V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz Poglavja III navedene uredbe.

(5)

Da se olajša izvajanje sedanjega ukrepa, bi se ob upoštevanju obstoječe prakse v državah članicah moral člen 7(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 nanašati le na proizvode, ki so v celoti uskladiščeni. Zato je treba uvesti odstopanje od navedenega člena.

(6)

V skladu s členom 29 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se znesek pomoči določi glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

(7)

Primerno je določiti pomoč za stroške vstopa in izstopa zadevnih proizvodov in za dnevne stroške hladnega skladiščenja ter financiranje.

(8)

Kadar so zahtevane informacije o podrobnostih skladiščenja že vključene v zahtevku za pomoč, se je zaradi bolj učinkovitega in enostavnega upravljanja primerno odreči zahtevi, da se po sklenitvi pogodbe sporočajo iste informacije, kot to določa točka (a) prvega odstavka člena 20 Uredbe (ES) št. 826/2008.

(9)

Zaradi večje enostavnosti in logistične učinkovitosti bi se bilo mogoče odreči zahtevi, da se številka pogodbe napiše na vsako skladiščeno enoto, kadar je številka pogodbe vnesena v evidenco skladiščenja.

(10)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

—

15,62 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja,

—

0,44 EUR na tono na dan pogodbenega skladiščenja.

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/51

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1019/2002 (2) določa sistem, ki vključuje nekatere neobvezne navedbe na oljčnih oljih. V skladu s členom 5(c) navedene uredbe je navedba senzoričnih lastnosti deviškega oljčnega olja lahko prisotna na oznaki le, če temelji na izsledkih analizne metode, določene z Uredbo Komisije (EGS) št. 2568/91 z dne 11. julija 1991 o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah (3). V skladu s členom 12(2) Uredbe (ES) št. 1019/2002 se ta določba uporablja od 30. novembra 2008.

(2)

Z iskanjem novih metod ocenjevanja senzoričnih lastnosti, ki bi omogočile razširitev obsega pozitivnih lastnosti deviških oljčnih olj, je začel Mednarodni svet za oljčno olje, zaključilo pa se je novembra 2007. Prilagoditev predpisov Skupnosti revidirani metodi Mednarodnega sveta za oljčno olje obsega spremembo člena 5(c) Uredbe (ES) št. 1019/2002. Ta prilagoditev je del spremembe več pravil o označevanju oljčnega olja, ki naj bi začela veljati 1. julija 2009. Zlasti za izvajalce, ki bodo morali prilagoditi oznake na svojih proizvodih, bi bilo neugodno uporabljati trenutno veljavne določbe člena 5(c) v omejenem obdobju med 30. novembrom 2008 in 30. junijem 2009.

(3)

Zato je treba datum začetka uporabe člena 5(c) Uredbe (ES) št. 1019/2002 prestaviti na 1. julij 2009.

(4)

Uredbo (ES) št. 1019/2002 je zato treba spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/52

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 40/2008 z dne 16. januarja 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2008 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/54

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1579/2007 z dne 20. decembra 2007 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2008 uporabljajo v Črnem morju (3), določa kvote za leto 2008.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2008.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/56

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 1. decembra 2008.

(5)

Vendar je v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 608/2008 z dne 26. junija 2008 o začasni opustitvi uvoznih carin za nekatera žita v tržnem letu 2008/2009 (3) uporaba nekaterih dajatev, ki jih določa ta uredba, začasno opuščena –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/59

(1)

Vseevropsko prometno omrežje, opredeljeno v Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (3), je največjega pomena pri spodbujanju evropske integracije in kohezije ter pri zagotavljanju visoke ravni blagostanja. Zlasti je treba zagotoviti visoko raven varnosti.

(2)

V svoji beli knjigi z dne 12. septembra 2001 z naslovom „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ je Komisija izrazila potrebo po izvedbi ocene učinka na varnost in preverjanj varnosti v cestnem prometu za določitev in upravljanje cestnih odsekov v Skupnosti, kjer se zgodi veliko nesreč. Zastavila si je tudi cilj, da bo razpolovila število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji med letoma 2001 in 2010.

(3)

V svojem sporočilu z dne 2. junija 2003 z naslovom „Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu, Razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010: skupna odgovornost“ je Komisija cestno infrastrukturo označila za tretji steber politike varnosti v cestnem prometu, kar naj bi pomembno prispevalo k cilju Skupnosti za zmanjšanje nesreč.

(4)

V zadnjih letih je razvoj vozil izredno napredoval (varnostni ukrepi, načrtovanje in uporaba novih tehnologij), kar je pripomoglo k zmanjšanju števila mrtvih in ranjenih v prometnih nesrečah. Vendar je treba za doseganje cilja, zastavljenega za leto 2010, ukrepati tudi na drugih področjih. Na področju varnosti cestne infrastrukture je še veliko možnosti za izboljšave, ki jih je treba uresničiti.

(5)

Vzpostavitev ustreznih postopkov je bistveno orodje za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture v okviru vseevropskega cestnega omrežja. Ocene učinkov na varnost v cestnem prometu bi morale v fazi načrtovanja prikazati učinke različnih možnosti načrtovanja infrastrukturnega projekta na varnost v cestnem prometu in imeti pomembno vlogo pri izbiri poti. Rezultati ocenjevanja varnostnih učinkov se lahko zabeležijo v več dokumentih. Preverjanja varnosti v cestnem prometu bi morala podrobneje opredeliti nevarnosti cestne infrastrukture. Zato je smiselno, da se razvijejo postopki, ki se bodo upoštevali na navedenih dveh področjih, da bi se doseglo povečanje varnosti cestne infrastrukture na vseevropskem cestnem omrežju in hkrati izključilo cestne predore, ki jih zajema Direktiva 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (4).

(6)

Številne države članice že imajo dobro delujoče sisteme za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture. Tem državam bi moralo biti dovoljeno, da nadalje uporabljajo svoje obstoječe metode, če so v skladu s cilji te direktive.

(7)

Raziskave so nujne za izboljšanje varnosti na cestah v Evropski uniji. Pri povečanju varnosti cestne infrastrukture imajo lahko pomembno vlogo oblikovanje in prikaz komponent, ukrepov in metod (vključno s telematiko) in razširjanje rezultatov raziskav.

(8)

Treba je izboljšati varnost obstoječih cest z usmerjanjem naložb v odseke, kjer se zgodi največ prometnih nesreč in/ali kjer obstaja največja možnost za zmanjšanje števila nesreč. Da bi vozniki lahko prilagodili svoje vedenje in povečali upoštevanje prometnih predpisov, zlasti omejitev hitrosti, bi jih bilo treba opozoriti na cestne odseke, kjer se zgodi veliko prometnih nesreč.

(9)

Razvrščanje varnosti omrežja ima velik učinek takoj po začetku izvajanja. Ko bodo obravnavani cestni odseki, kjer se zgodi veliko prometnih nesreč, in ko bodo sprejeti popravni ukrepi, bodo morali inšpekcijski pregledi varnosti kot preventivni ukrepi prevzeti bolj pomembno vlogo. Redni inšpekcijski pregledi so bistveni pri preprečevanju morebitnih nevarnosti za vse uporabnike cest, vključno z ranljivimi uporabniki, tudi v primeru dela na cesti.

(10)

Usposabljanje in certificiranje varnostnega osebja s pomočjo učnih načrtov usposabljanja in metodami za ugotavljanje usposobljenosti, ki jih potrdijo države članice, morata omogočiti, da bodo strokovni delavci pridobili potrebno najnovejše znanje.

(11)

Za izboljšanje varnosti na cestah v Evropski uniji je treba zagotoviti pogostejšo in doslednejšo izmenjavo najboljših praks med državami članicami.

(12)

Za zagotovitev visoke ravni varnosti v cestnem prometu na cestah v Evropski uniji morajo države članice uporabiti smernice o izboljšanju varnosti infrastrukture. Uradno obveščanje Komisije o teh smernicah in redno poročanje o njihovem izvajanju mora utreti pot do sistematičnega izboljšanja varnosti infrastrukture na ravni Skupnosti in sčasoma zagotoviti podlago za razvoj učinkovitejšega sistema. Poročanje o njihovem izvajanju mora poleg tega drugim državam članicam omogočiti določitev najučinkovitejših rešitev, medtem ko mora sistematično zbiranje podatkov iz raziskav o stanju pred in po izvajanju omogočiti izbiro najučinkovitejšega sredstva za prihodnje ukrepe.

(13)

Določbe te direktive v zvezi z naložbami v varnost v cestnem prometu bi se brez poseganja v pristojnosti držav članic morale uporabljati za naložbe v vzdrževanje cestnega omrežja.

(14)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive, namreč vzpostavitev postopkov za zagotovitev visoke ravni varnosti v cestnem prometu v celotnem vseevropskem cestnem omrežju, in ker je zaradi učinkov ukrepa cilj mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(15)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji (5).

(16)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje meril, potrebnih za izboljšanje praks varnosti cestne infrastrukture in za prilagoditev prilog tehničnemu napredku. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(17)

Zadostno število obcestnih parkirišč je zelo pomembno ne le za preprečevanje kriminala, temveč tudi za varnost v cestnem prometu. Parkirišča omogočajo voznikom, da si pravočasno odpočijejo in nato nadaljujejo pot popolnoma zbrani. Zagotovitev zadostnega števila varnih parkirišč bi zato morala biti sestavni del izboljšanja varnosti cestne infrastrukture.

(18)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (6) se države članice spodbujajo, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki bodo čim bolj nazorno prikazale ujemanja med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo –

1.

„vseevropsko cestno omrežje“ pomeni cestno omrežje, opredeljeno v oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES;

2.

„pristojni subjekt“ označuje vsako javno ali zasebno organizacijo, vzpostavljeno na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki sodeluje pri izvajanju te direktive zaradi svojih pristojnosti, vključno s telesi, določenimi kot pristojni subjekti, ki so obstajali že pred začetkom veljavnosti te direktive, če ustrezajo zahtevam te direktive;

3.

„ocena učinka na varnost v cestnem prometu“ pomeni strateško primerjalno analizo učinka, ki ga bodo imele nove ceste ali znatne spremembe obstoječega omrežja na raven varnosti cestnega omrežja;

4.

„preverjanje varnosti v cestnem prometu“ pomeni neodvisno podrobno sistematično tehnično varnostno preverjanje glede konstrukcijskih lastnosti projekta cestne infrastrukture, ki obsega različne faze od načrtovanja do začetnega delovanja;

5.

„razvrščanje cestnih odsekov glede na število nesreč“ pomeni način opredeljevanja, analiziranja in razvrščanja odsekov cestnega omrežja, ki so v uporabi več kot tri leta in na katerih se je glede na pretok prometa zgodilo razmeroma veliko prometnih nesreč s smrtnim izidom;

6.

„razvrščanje varnosti omrežja“ pomeni način opredeljevanja, analiziranja in razvrščanja odsekov obstoječega cestnega omrežja glede na njihov potencial razvoja varnosti in prihranka stroškov nesreč;

7.

„inšpekcijski pregled varnosti“ pomeni rutinsko redno preverjanje lastnosti in napak, ki zahtevajo vzdrževanje zaradi varnosti;

8.

„smernice“ pomenijo ukrepe, ki jih sprejmejo države članice, ki določijo korake in elemente, ki jih je treba upoštevati pri uporabi varnostnih postopkov iz te direktive;

9.

„infrastrukturni projekt“ pomeni projekt za zgraditev nove cestne infrastrukture ali znatno spremembo obstoječega omrežja, ki vpliva na pretok prometa.

(a)

izvedenec mora imeti ustrezne izkušnje ali izobrazbo za izdelavo načrtov cest, načrtovanje varnosti v cestnem prometu in analizo nesreč;

(b)

dve leti po tem, ko država članica sprejme smernice v skladu s členom 8, izvajajo preverjanja varnosti v cestnem prometu samo izvedenci ali skupine, ki jim izvedenci pripadajo, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 2 in 3;

(c)

za namen preverjenega infrastrukturnega projekta izvedenec v času pregleda ni udeležen pri snovanju ali izvajanju zadevnega infrastrukturnega projekta.

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/68

(1)

Posebne zahteve za leseno embalažo in les, ki se uporablja za pričvrstitev ali podpiranje tovora, ki ni iz lesa, vnesenega v Skupnost, so določene v Prilogi IV k Direktivi 2000/29/ES. Temeljijo na Mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe FAO št. 15 o „Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini“ (2).

(2)

Poleg zahtev, odobrenih z Mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe št. 15, Priloga IV k Direktivi 2000/29/ES vključuje zahtevo, da mora biti uvožena lesena embalaža izdelana iz lesa, ki mu je bilo odstranjeno lubje. Uporaba omenjene zahteve po odstranitvi lubja je bila dvakrat odložena.

(3)

Skupnost je zahtevala, da se Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15 ponovno pregleda in vključi zahteva, ki bo obravnavala pomislek Skupnosti glede nevarnosti zaradi prisotnosti lubja v takšni leseni embalaži v mednarodni trgovini.

(4)

Tehnični odbor za karanteno gozdov (TPFQ), ustanovljen pod pokroviteljstvom mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) in sestavljen iz mednarodno priznanih gozdarskih strokovnjakov, je zdaj analiziral razpoložljive podatke raziskav o fitosanitarnih tveganjih, ki jih lubje prinaša za leseno embalažo. TPFQ je sklenil, da je tehnično upravičeno zahtevati, da mora biti lesena embalaža v mednarodni trgovini brez lubja z natančno opredeljeno ravnijo tolerance za prisotnost majhnih delov lubja, ki zagotavlja, da je fitosanitarno tveganje na sprejemljivi ravni in da je takšna zahteva vključena v revidirani Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15.

(5)

Za zaščito ozemlja Skupnosti pred vnosom škodljivih organizmov je treba zahteve Skupnosti glede prisotnosti lubja v leseni embalaži in varovalni oblogi uskladiti s tehničnimi sklepi TPFQ brez čakanja na sprejetje revidiranega Mednarodnega standarda za fitosanitarne ukrepe št. 15 s strani Komisije IPPC za fitosanitarne ukrepe.

(6)

Zato je zahtevo po odstranitvi lubja primerno prilagoditi omenjeni tehnično upravičeni ravni tolerance za prisotnost lubja.

(7)

Prilogo IV k Direktivi 2000/29/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Zahteva, da mora biti lesena embalaža izdelana iz olupljene hlodovine, uvedena z Direktivo Komisije 2006/14/ES (3) o spremembi Priloge IV k Direktivi 2000/29/ES, se bo uporabljala od 1. januarja 2009. Zato se morajo tudi ukrepi iz te direktive uporabljati od 1. januarja 2009. Vendar je zato, da se tretjim državam omogočijo potrebne prilagoditve, primerno določiti, da je treba zahtevo glede lubja uporabljati od 1. julija 2009.

(9)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/71

(1)

V skladu z Direktivo 2000/29/ES se semenskega krompirja s poreklom iz Kanade ne sme vnašati v Skupnost. Toda navedena direktiva dovoljuje odstopanja od navedenega pravila pod pogojem, da ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov.

(2)

Odločba Komisije 2003/61/ES (2) določa odstopanje za uvoz semenskega krompirja s poreklom iz nekaterih kanadskih provinc v Grčijo, Španijo, Italijo, na Ciper, Malto in Portugalsko ob upoštevanju posebnih pogojev.

(3)

Portugalska je zaprosila za podaljšanje navedenega odstopanja.

(4)

Razmere, ki opravičujejo navedeno odstopanje, ostajajo nespremenjene, zato je treba odstopanja še naprej uporabljati.

(5)

Odločbo 2003/61/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin –

1.

Člen 1(2)(c) se nadomesti z naslednjim:

2.

V členu 15 se „31. marec 2008“ nadomesti z „31. marec 2011“.

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/73

(1)

Sprejetje eura na Slovaškem 1. januarja 2009 pomeni, da bodo od tega datuma kreditne institucije in podružnice kreditnih institucij na Slovaškem obvezniki za obvezne rezerve.

(2)

Vključitev teh subjektov v Eurosistemov sistem obveznih rezerv zahteva sprejetje prehodnih določb za zagotovitev nemotene vključitve brez ustvarjanja nesorazmernega bremena za kreditne institucije v sodelujočih državah članicah, vključno s Slovaško.

(3)

Člen 5 Statuta ESCB v povezavi s členom 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti vsebuje obveznost držav članic, da na nacionalni ravni oblikujejo in izvajajo vse ustrezne ukrepe za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnjevanje zahtev ECB za statistično poročanje, in za zagotovitev pravočasne priprave na sprejetje eura na področju statistike –

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/76

(1)

V skladu s členom 12.1 Statuta ESCB Svet ECB sprejema smernice in odločitve, potrebne za izvajanje nalog, ki so zaupane Eurosistemu. Skladno s tem je Svet ECB pristojen za odločanje o organizaciji pomožnih dejavnosti, kot je na primer naročanje blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje nalog Eurosistema.

(2)

Zakonodaja Evropske skupnosti o naročanju dovoljuje skupna naročila blaga in storitev s strani več naročnikov. To načelo se odraža v uvodni izjavi 15 in členu 11 Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (1), ki določata uporabo nekaterih centraliziranih načinov nabave.

(3)

Eurosistem stremi k upoštevanju načel stroškovne učinkovitosti in uspešnosti ter si pri naročanju blaga in storitev prizadeva dosegati najvišjo vrednost za vložena sredstva. Svet ECB meni, da je skupno naročanje blaga in storitev instrument, s katerim se lahko ti cilji dosežejo z izkoriščanjem sinergij in ekonomije obsega.

(4)

Evropska centralna banka (ECB) z vzpostavitvijo okvira za skupno naročanje Eurosistema stremi k spodbujanju sodelovanja ECB in nacionalnih centralnih bank držav članic, ki so sprejele euro, pri takšnih skupnih naročilih.

(5)

Svet ECB je ustanovil Urad Eurosistema za usklajevanje naročil (Eurosystem Procurement Coordination Office; v nadaljevanju: urad EPCO) za usklajevanje skupnih naročil. Svet ECB je imenoval centralno banko Banque centrale du Luxembourg za gostiteljico urada EPCO za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2012.

(6)

Ta sklep ne posega v možnost centralnih bank, da od urada EPCO zahtevajo podporo pri naročanju blaga in storitev, ki ne sodijo na področje tega sklepa.

(7)

Nacionalne centralne banke držav članic, ki še niso sprejele eura, imajo morda interes za sodelovanje pri dejavnostih urada EPCO in v skupnih razpisnih postopkih, ki se bodo izvajali pod istimi pogoji, kot veljajo za centralne banke –

(a)

„Eurosistem“ pomeni ECB in nacionalne centralne banke držav članic, ki so sprejele euro;

(b)

„naloge Eurosistema“ pomenijo naloge, zaupane Eurosistemu v skladu s Pogodbo in Statutom ESCB;

(c)

„centralna banka“ pomeni ECB ali nacionalno centralno banko države članice, ki je sprejela euro;

(d)

„vodilna centralna banka“ pomeni centralno banko, odgovorno za izvedbo skupnih razpisnih postopkov;

(e)

„centralna banka gostiteljica“ pomeni centralno banko, ki jo Svet ECB imenuje za gostiteljico urada EPCO;

(f)

„Usmerjevalni odbor urada EPCO“ pomeni usmerjevalni odbor, ki ga Svet ECB imenuje za usmerjanje dejavnosti urada EPCO. Usmerjevalni odbor urada EPCO sestavljajo po en član iz vsake centralne banke, ki je izbran izmed uslužbencev na visokem položaju z znanjem in strokovnimi izkušnjami z organizacijskimi in strateškimi zadevami v njihovi instituciji, in strokovnjaki za naročila. Usmerjevalni odbor urada EPCO poroča preko Izvršilnega odbora Svetu ECB. Predsedstvo in sekretariat Usmerjevalnega odbora urada EPCO zagotovi ECB;

(g)

„skupni razpisni postopek“ pomeni postopek za skupno naročilo blaga in storitev, ki ga izvede vodilna centralna banka v korist centralnih bank, ki sodelujejo v skupnega razpisnega postopka.

(a)

olajšuje sprejetje najboljše prakse naročanja znotraj Eurosistema;

(b)

razvija infrastrukturo (npr. strokovno znanje, funkcionalna orodja, informacijske sisteme, postopke), ki je potrebna za skupno naročanje;

(c)

prepoznava potencialne primere za skupno naročanje s področja tega sklepa ali zunaj njega na podlagi potreb za naročanje, ki jih centralne banke naslovijo na urad EPCO;

(d)

pripravlja in po potrebi posodablja letne načrte naročil za skupne razpisne postopke na podlagi ocene, opisane v točki (c);

(e)

v sodelovanju s centralnimi bankami, ki sodelujejo v skupnem razpisnem postopku, pripravlja skupne zahteve;

(f)

nudi podporo centralnim bankam v skupnih razpisnih postopkih;

(g)

nudi podporo centralnim bankam pri naročilih, ki se nanašajo na skupne projekte Evropskega sistema centralnih bank, če ga za to zaprosi centralna banka, ki vodi tak projekt.

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/79

(1)

Politični in varnostni odbor je na podlagi člena 10(1) Skupnega ukrepa 2008/736/SZVP pooblaščen, da v skladu s členom 25 Pogodbe sprejema ustrezne odločitve v zvezi s političnim nadzorom in strateškim vodenjem misije EUMM Georgia ter da imenuje vodjo misije.

(2)

Generalni sekretar/visoki predstavnik je predlagal, da se za vodjo misije EUMM Georgia imenuje g. Hansjörg HABER —

29.11.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 319/80

(1)

Svet je v skladu s členom 6 Skupnega ukrepa 2004/570/SZVP za sprejemanje nadaljnjih sklepov o imenovanju poveljnika sil Evropske unije pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO).

(2)

PVO je 25. septembra 2007 sprejel Sklep BiH/11/2007 (2), v katerem je za poveljnika sil Evropske unije za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini imenoval generalmajorja Ignacia MARTÍNA VILLALAÍNA.

(3)

Poveljnik operacije Evropske unije je priporočil, da se za novega poveljnika sil Evropske unije za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini imenuje generalmajor Stefano CASTAGNOTTO.

(4)

Vojaški odbor Evropske unije je to priporočilo podprl.

(5)

V skladu s členom 6 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski Uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Evropske unije, ki zadevajo obrambo.

(6)

Evropski svet je na zasedanju v Kopenhagnu 12. in 13. decembra 2002 sprejel izjavo, v skladu s katero se ureditev „Berlin plus“ uporablja in izvaja le za tiste države članice EU, ki so tudi članice zveze NATO ali pogodbenice „Partnerstva za mir“ in ki so sklenile dvostranske sporazume o varnosti z zvezo NATO –