Upravno sodelovanje na področju obdavčevanja

POVZETEK:

Direktiva 2011/16/EU o sodelovanju med davčnimi upravami držav članic EU

Direktiva (EU) 2021/514 o spremembi

KAJ JE NAMEN TEH DIREKTIV?

• Direktiva 2011/16/EU (direktiva o upravnem sodelovanju – DAC) vzpostavlja sistem za varno upravno sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi držav članic Evropske unije (EU) ter določa pravila in postopke za izmenjavo informacij za davčne namene.
• Direktiva (EU) 2021/514 o spremembi (splošno znana kot „DAC7“) uvaja nova pravila za izboljšanje teh postopkov sodelovanja in vključuje poročanje o prodaji in storitvah, ki se izvajajo prek digitalnih platform.

KLJUČNE TOČKE

DAC se uporablja za vse vrste davkov, razen za:

• davek na dodano vrednost (DDV) in carine;
• trošarine, ki so zajete v drugi zakonodaji EU o upravnem sodelovanju med državami članicami;
• obvezne prispevke za socialno varnost, ki se plačujejo državi članici, delu države članice ali ustanovam socialne varnosti, ustanovljenim v skladu z javnim pravom.

To je bilo spremenjeno z direktivo DAC7 z namenom pojasnitve, da se informacije, izmenjane v skladu z direktivo DAC7, lahko uporabijo za upravljanje, odmero in izterjavo DDV ter drugih posrednih davkov.

Ustrezni nacionalni organ mora ustanoviti centralni urad za zvezo, katerega naloga je:

• ohranjati stik z Evropsko komisijo in s podobnimi organi v drugih državah članicah, bodisi neposredno ali prek določenih služb in uradnikov;
• obdelati zaprosila za informacije.

Zaprosila za informacije je treba obravnavati na naslednje načine.

• Potrditi jih je treba v sedmih delovnih dneh, po možnosti z elektronskimi sredstvi.
• Nanje je treba odgovoriti takoj, ko je to mogoče, vendar najpozneje v treh mesecih po prejemu zaprosila. Če zaprošeni organ tega ne more storiti pravočasno, mora o tem nemudoma obvestiti organ prosilca, v vsakem primeru pa v treh mesecih od prejema zaprosila. To obdobje ne sme biti daljše od šestih mesecev od datuma zaprosila.

Obvezna avtomatična izmenjava podatkov

Nacionalni organi morajo od leta 2015 ustreznim državam članicam najmanj enkrat letno in kadar so na voljo, avtomatično zagotoviti podatke o naslednjih kategorijah prihodkov in kapitala za rezidente v drugi državi članici:

• dohodek iz zaposlitve,
• plačila direktorjem,
• življenjska zavarovanja,
• pokojnine,
• lastništvo nepremičnin in iz njih izhajajoči dohodek.

Direktiva (EU) 2021/514 o spremembi na zgornji seznam dodaja novo kategorijo prihodkov, ki izhajajo iz licenčnin. Države članice morajo pred 1. januarjem 2014 obvestiti Komisijo o najmanj štirih kategorijah, za katere bodo njihovi pristojni organi z avtomatično izmenjavo posredovali podatke o rezidentih navedene druge države članice pristojnemu organu katere koli druge države članice. Te informacije se nanašajo na davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali po tem datumu. Nacionalni organi morajo od leta 2017 zadevnim državam članicam avtomatično zagotoviti podatke o finančnih računih, ki jih imajo rezidenti v drugi državi članici, ter vnaprejšnjih davčnih stališčih s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjih cenovnih sporazumih.

Nacionalni organi morajo v skladu z Direktivo 2016/881/EU od leta 2017 ustreznim državam članicam avtomatično posredovati tudi informacije o poročilih po posameznih državah – tj. poročilih, ki jih vložijo večnacionalne skupine, ki delujejo v EU. Ta za vsako davčno jurisdikcijo, v kateri skupina posluje, vključujejo informacije o višini prihodkov, dobičku pred davkom od dohodkov, plačanem in obračunanem davku od dohodkov, številu zaposlenih, izkazanem kapitalu, zadržanem dobičku in opredmetenih osnovnih sredstvih.

Od leta 2018 morajo organi imeti tudi dostop do informacij o dejanskem lastništvu, zbranih v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, tj. zakonodajo EU o preprečevanju pranja denarja (glej povzetek).

Nacionalni organi morajo od leta 2020 državam članicam avtomatično zagotoviti informacije o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča. Direktiva (EU) 2020/876 je predvidela neobvezno podaljšanje za največ šest mesecev rokov za poročanje za zahteve po obveznem razkritju za posrednike in ustrezne davkoplačevalce iz DAC6 – Direktiva (EU) 2018/822 o spremembi.

Nove obveznosti glede poročanja za digitalne platforme

Direktiva (EU) 2021/514 o spremembi uvaja tudi nove obveznosti glede poročanja za operaterje digitalnih platform iz EU in zunaj EU, ki omogočajo, da se določeni prodajalci povežejo z drugimi uporabniki za izvajanje naslednjih čezmejnih ali domačih dejavnosti:

• najemi nepremičnin,
• osebne storitve,
• prodaja blaga,
• najem katere koli vrste prevoza.

Digitalne platforme EU, ki izpolnjujejo določene pogoje v več kot eni državi članici, se lahko odločijo, da bodo svoje obveznosti glede poročanja izpolnile v eni od teh držav članic. Operaterji digitalnih platform zunaj EU, ki imajo obveznost poročanja v skladu z DAC7, se morajo registrirati v državi članici.

Operaterji digitalnih platform zunaj EU so lahko izvzeti iz obveznosti poročanja DAC7, če morajo izpolniti enakovrstne obveznosti poročanja v kvalificirani jurisdikciji zunaj Unije in ta jurisdikcija te enakovrstne informacije izmenjuje z vsemi zadevnimi državami članicami EU v skladu s posebnim sporazumom.

Nova Priloga V vsebuje postopke dolžne skrbnosti, zahteve za poročanje in druga pravila za operaterje platform.

Informacije, poslane na lastno pobudo

Nacionalni organi morajo na lastno pobudo zagotoviti informacije pristojnim organom v drugih državah EU, kakor hitro je mogoče in najpozneje en mesec po tem, ko so postali dostopni, če:

• domnevajo, da gre morda za izgubo davka v drugi državi članici;
• oseba doseže znižanje ali oprostitev davka v eni državi, kar bi povzročilo povečanje zavezanosti za davek v drugi državi;
• bi lahko poslovne transakcije med osebama v različnih državah imele za posledico prihranek davka za eno od oseb ali obe osebi;
• bi lahko umetni prenosi dobičkov znotraj skupine podjetij imeli za posledico prihranek davka;
• od drugega organa prejmejo podatke, ki so lahko koristni pri odmeri davčne obveznosti.

Nacionalni organi:

• se lahko v dveh ali več državah članicah dogovorijo, da bodo izvedli sočasni davčni nadzor davčnih zavezancev, ki jih zanimajo;
• ki so bili zaprošeni za informacije ali ki so jih predložili na lastno pobudo, lahko od organov zahtevajo povratne informacije – te pa je treba zagotoviti v treh mesecih;
• lahko informacije, ki jih prejmejo od držav zunaj EU, posredujejo drugim pristojnim organom v EU, če menijo, da bi jim lahko koristile, če so zadevno državo obvestili, da jih nameravajo posredovati (ta država pa ima pravico do zavrnitve).

Za vse informacije, ki jih izmenjajo nacionalni organi, velja obveznost varovanja uradne tajnosti.

Nacionalni organi morajo vsako leto poslati Komisiji podatke o obsegu avtomatičnih izmenjav informacij ter po možnosti oceniti s tem povezane stroške in koristi.

Skupne revizije

Direktiva (EU) 2021/514 o spremembi vključuje nov razdelek, namenjen razjasnitvi pravnega okvira in načel, ki se uporabljajo za izvajanje skupnih revizij med dvema ali več državami članicami. Države članice morajo ta pravila sprejeti in jih objaviti do 31. decembra 2023 ter jih začeti uporabljati najkasneje od 1. januarja 2024.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

• Direktiva 2011/16/EU se uporablja od 11. marca 2011, države članice pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 1. januarja 2013.
• Direktivo (EU) 2021/514 o spremembi morajo države članice prenesti v nacionalno pravo do 31. decembra 2022, njena pravila pa se začnejo uporabljati od 1. januarja 2023.

OZADJE

• Zaradi vse večje mobilnosti davkoplačevalcev, večjega števila čezmejnih transakcij in novih finančnih instrumentov morajo nacionalne davčne uprave okrepiti upravno sodelovanje, da zagotovijo izpolnjevanje davčnih obveznosti in zmanjšajo davčne utaje, izogibanje plačil davkov in davčne goljufije.
• Več informacij je na voljo na strani:
  • Upravno sodelovanje pri (neposrednem) obdavčevanju v EU (Evropska komisija)

GLAVNI DOKUMENTI

Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1–12).

Nadaljnje spremembe Direktive 2011/16/EU so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 104, 25.3.2021, str. 1–26).

Zadnja posodobitev 06.12.2021