Konsolidirano BESEDILO: 32019L1937 — SL

02019L1937 — SL — 02.05.2023 — 002.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA (EU) 2019/1937 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305 26.11.2019, str. 17)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2020/1503 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. oktobra 2020	L 347	1	20.10.2020
►M2	UREDBA (EU) 2022/1925 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. septembra 2022	L 265	1	12.10.2022

▼B

DIREKTIVA (EU) 2019/1937 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 23. oktobra 2019

o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE, OPREDELITEV POJMOV IN POGOJI ZA ZAŠČITO

Člen 1

Namen

Namen te direktive je izboljšati izvrševanje prava in politik Unije na določenih področjih z določitvijo skupnih minimalnih standardov za zagotavljanje visoke ravni zaščite prijaviteljev kršitev prava Unije.

Člen 2

Stvarno področje uporabe

Ta direktiva določa skupne minimalne standarde za zaščito oseb, ki prijavijo naslednje kršitve prava Unije:

(a)

kršitve, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz Priloge, ki zadevajo naslednja področja:

(i)

javno naročanje;

(ii)

finančne storitve, produkti in trgi ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

(iii)

varnost in skladnost izdelkov;

(iv)

varnost v prometu;

(v)

varstvo okolja;

(vi)

zaščita pred sevanjem in jedrska varnost;

(vii)

varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali;

(viii)

javno zdravje;

(ix)

varstvo potrošnikov;

(x)

varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter varnost omrežij in informacijskih sistemov;

(b)

kršitve, ki vplivajo na finančne interese Unije, kot so navedeni v členu 325 PDEU ter kot so podrobneje določeni v ustreznih ukrepih Unije;

(c)

kršitve, ki se nanašajo na notranji trg, kot je naveden v členu 26(2) PDEU, vključno s kršitvami pravil Unije o konkurenci in državni pomoči, ter kršitve, ki se nanašajo na notranji trg v zvezi z dejanji, ki kršijo pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, ali ureditvami, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnega prava o davku od dohodkov pravnih oseb.

Ta direktiva ne posega v pristojnost držav članic, da v nacionalnem pravu razširijo zaščito na področja ali dejanja, ki niso zajeta v odstavku 1.

Člen 3

Razmerje do drugih aktov Unije in nacionalnih določb

Kadar so posebna pravila za prijavo kršitev določena v sektorskih aktih Unije, navedenih v delu II Priloge, se uporabljajo navedena pravila. Določbe te direktive se uporabljajo, kolikor zadeva ni zavezujoče urejena v navedenih sektorskih aktih Unije.

Ta direktiva ne vpliva na obveznost držav članic, da zagotavljajo nacionalno varnost, ali njihovo pristojnost, da zaščitijo svoje bistvene varnostne interese. Zlasti se ne uporablja za prijave kršitev pravil o javnih naročilih z obrambnimi ali varnostnimi vidiki, razen če so zajeti v ustreznih aktih Unije.

Ta direktiva ne vpliva na uporabo prava Unije ali nacionalnega prava v zvezi s katerim koli od naslednjega:

(a)

varstvom tajnih podatkov;

(b)

varstvom poklicne skrivnosti odvetnikov in zdravnikov;

(c)

tajnostjo sodnih posvetovanj;

(d)

pravili kazenskega postopka.

Ta direktiva ne vpliva na nacionalna pravila o izvajanju pravic delavcev do posvetovanja z njihovimi predstavniki ali sindikati in o zaščiti pred neupravičenim škodljivim ukrepom, sprejetim zaradi takega posvetovanja, ter o avtonomnosti socialnih partnerjev in njihovi pravici do sklepanja kolektivnih pogodb. To ne posega v raven zaščite, ki jo zagotavlja ta direktiva.

Člen 4

Osebno področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za prijavitelje, ki delajo v zasebnem ali javnem sektorju in ki so pridobili informacije o kršitvah v delovnem okolju, vključno vsaj z naslednjimi:

(a)

osebe, ki imajo status delavca v smislu člena 45(1) PDEU, vključno z javnimi uslužbenci;

(b)

osebe, ki imajo status samozaposlene osebe v smislu člena 49 PDEU;

(c)

delničarji in osebe v upravnem, upravljalnem ali nadzornem organu podjetja, vključno z neizvršnimi člani, ter prostovoljci in plačani ali neplačani pripravniki;

(d)

vse osebe, ki delajo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev in dobaviteljev.

Ta direktiva se uporablja za prijavitelje tudi, kadar prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvah, pridobljene v delovnem razmerju, ki se je medtem že končalo.

Ta direktiva se uporablja tudi za prijavitelje, katerih delovno razmerje se še ni začelo, kadar so bile informacije o kršitvi pridobljene med postopkom zaposlovanja ali v času drugih pogajanj pred podpisom pogodbe.

Ukrepi za zaščito prijaviteljev iz poglavja VI se po potrebi uporabljajo tudi za:

(a)

posrednike;

(b)

tretje osebe, ki so povezane s prijavitelji in bi lahko utrpele povračilne ukrepe v delovnem okolju, kot so sodelavci ali sorodniki prijavitelja, ter

(c)

pravne subjekte, ki so v lasti prijaviteljev, za katere prijavitelji delajo ali so z njimi drugače povezani v delovnem okolju.

Člen 5

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„kršitve“ pomeni dejanja ali opustitve dejanj, ki so:

(i)

protizakonita in zadevajo akte Unije in področja, ki spadajo na stvarno področje uporabe iz člena 2, ali

(ii)

v nasprotju s predmetom ali namenom pravil iz aktov Unije in s področij, ki spadajo na stvarno področje uporabe iz člena 2;

(2)

„informacije o kršitvah“ pomeni informacije, vključno z utemeljenimi sumi o dejanskih ali morebitnih kršitvah, do katerih je prišlo ali bo zelo verjetno prišlo v organizaciji, v kateri dela ali je delal prijavitelj, ali v drugi organizaciji, s katero je ali je bil prijavitelj v stiku v okviru svojega dela, ter o poskusih prikrivanja takšnih kršitev;

(3)

„prijava“ ali „prijaviti“ pomeni ustno ali pisno sporočanje informacij o kršitvah;

(4)

„notranja prijava“ pomeni ustno ali pisno sporočanje informacij o kršitvah znotraj pravnega subjekta v zasebnem ali javnem sektorju;

(5)

„zunanja prijava“ pomeni ustno ali pisno sporočanje informacij o kršitvah pristojnim organom;

(6)

„javno razkritje“ ali „javno razkriti“ pomeni dajanje informacij o kršitvah na voljo v javnosti;

(7)

„prijavitelj“ pomeni fizično osebo, ki prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvah, pridobljene v okviru njenih delovnih dejavnosti;

(8)

„posrednik“ pomeni fizično osebo, ki pomaga prijavitelju v postopku prijave v delovnem okolju in katere pomoč bi morala biti zaupna;

(9)

„delovno okolje“ pomeni sedanje ali pretekle delovne dejavnosti v javnem ali zasebnem sektorju, ne glede na naravo teh dejavnosti, prek katerih osebe pridobijo informacije o kršitvah in pri katerih bi lahko te osebe utrpele povračilne ukrepe, če take informacije prijavijo;

(10)

„oseba, ki jo prijava zadeva“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je v prijavi ali javnem razkritju navedena kot oseba, ki je obtožena kršitve ali je s to osebo povezana;

(11)

„povračilni ukrepi“ pomeni vsako neposredno ali posredno dejanje ali opustitev dejanja v delovnem okolju, ki je posledica notranje ali zunanje prijave ali javnega razkritja in ki povzroči ali lahko povzroči neupravičeno škodo prijavitelju;

(12)

„nadaljnje ukrepanje“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejme prejemnik prijave ali vsak pristojni organ, da se oceni točnost navedb iz prijave in po potrebi obravnava prijavljena kršitev, tudi z ukrepi, kot so notranja preiskava, preiskava, pregon, izterjava sredstev ali zaključek postopka;

(13)

„povratne informacije“ pomeni zagotavljanje informacij prijavitelju o predvidenem ali sprejetem nadaljnjem ukrepanju in o razlogih za tako nadaljnje ukrepanje;

(14)

„pristojni organ“ pomeni vsak nacionalni organ, ki je pooblaščen za prejemanje prijav v skladu s poglavjem III in dajanje povratnih informacij prijaviteljem in/ali je imenovan za izvajanje dolžnosti iz te direktive, zlasti v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem.

Člen 6

Pogoji za zaščito prijaviteljev

Prijavitelji so upravičeni do zaščite na podlag te direktive, pod pogojem, da:

(a)

na podlagi utemeljenih razlogov menijo, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične in da take informacije spadajo na področje uporabe te direktive, ter

(b)

so podali notranjo prijavo v skladu s členom 7 ali zunanjo prijavo v skladu s členom 10 ali so podali javno razkritje v skladu s členom 15.

Brez poseganja v obstoječe obveznosti omogočanja anonimnih prijav v skladu s pravom Unije ta direktiva ne vpliva na pristojnost držav članic, da odločijo o tem, ali morajo pravni subjekti v zasebnem ali javnem sektorju in pristojni organi sprejeti anonimne prijave kršitev in na podlagi anonimnih prijav nadalje ukrepati.

Tudi osebe, ki so anonimno prijavile ali javno razkrile informacije o kršitvah, vendar je bila njihova identiteta nato razkrita in so utrpele povračilne ukrepe, so upravičene do zaščite, določene v poglavju VI, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

Osebe, ki ustreznim institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije prijavijo kršitve, ki spadajo na področje uporabe te direktive, so upravičene do zaščite, kot je določena v tej direktivi, pod enakimi pogoji kot osebe, ki podajo zunanjo prijavo.

POGLAVJE II

NOTRANJE PRIJAVE IN NADALJNJE UKREPANJE

Člen 7

Prijave po notranjih kanalih za prijavo

Informacije o kršitvah se lahko po splošnem načelu in brez poseganja v člena 10 in 15 prijavijo po notranjih kanalih in postopkih za prijavo, določenih v tem poglavju.

Države članice spodbujajo prijave preko notranjih kanalov za prijavo pred prijavami po zunanjih kanalih za prijavo, kadar je mogoče kršitev učinkovito notranje obravnavati in kadar prijavitelj meni, da ni tveganja povračilnih ukrepov.

Ustrezne informacije o uporabi notranjih kanalov za prijavo iz odstavka 2 se zagotovijo v okviru obveščanja, ki ga zagotavljajo pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju na podlagi točke (g) člena 9(1) ter pristojni organi na podlagi točke (a) člena 12(4) in člena 13.

Člen 8

Obveznost vzpostavitve notranjih kanalov za prijavo

Države članice zagotovijo, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju po posvetovanju in v dogovoru s socialnimi partnerji, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, vzpostavijo kanale in postopke za notranjo prijavo in za nadaljnje ukrepanje.

Kanali in postopki iz odstavka 1 tega člena delavcem v subjektu omogočajo, da prijavijo informacije o kršitvah. Omogočajo lahko drugim osebam iz točk (b), (c) in (d) člena 4(1) ter člena 4(2), ki so v stiku s subjektom med svojimi delovnimi dejavnostmi, da tudi prijavijo informacije o kršitvah.

Odstavek 1 se uporablja za pravne subjekte v zasebnem sektorju s 50 ali več delavci.

Prag, določen v odstavku 3, se ne uporablja za subjekte, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz delov I.B in II Priloge.

Kanale za prijavo lahko notranje upravlja oseba ali oddelek, imenovan za ta namen, ali pa jih zunanje zagotavlja tretja oseba. Zaščitni ukrepi in zahteve iz člena 9(1) se uporabljajo tudi za tretje osebe, ki jim je bilo poverjeno upravljanje kanalov za prijavo za pravni subjekt v zasebnem sektorju.

Pravni subjekti v zasebnem sektorju s 50 do 249 delavci si lahko delijo sredstva za prejemanje prijav in za vse preiskave, ki se opravijo. To ne posega v obveznosti ohranjanja zaupnosti, dajanja povratnih informacij ter obravnavanja prijavljene kršitve, ki so takim subjektom naložene s to direktivo.

Države članice lahko po ustrezni oceni tveganja, pri kateri se upošteva narava dejavnosti subjektov in posledično stopnja tveganja, predvsem za okolje in javno zdravje, zahtevajo, da pravni subjekti v zasebnem sektorju z manj kot 50 delavci vzpostavijo notranje kanale in postopke za prijavo v skladu s poglavjem II.

Države članice Komisiji uradno sporočijo vsako odločitev, da od pravnih subjektov v zasebnem sektorju zahtevajo vzpostavitev notranjih kanalov za prijavo na podlagi odstavka 7. To uradno sporočilo vključuje razloge za odločitev in merila, uporabljena pri oceni tveganja iz odstavka 7. Komisija navedeno odločitev sporoči drugim državam članicam.

Odstavek 1 se uporablja za pravne subjekte v javnem sektorju, vključno z vsemi subjekti v lasti ali pod nadzorom takšnih subjektov.

Države članice lahko od obveznosti iz odstavka 1 izvzamejo občine z manj kot 10 000 prebivalci ali z manj kot 50 delavci ali druge subjekte iz prvega pododstavka tega odstavka z manj kot 50 delavci.

Države članice lahko določijo, da lahko občine uporabljajo skupne notranje kanale za prijavo ali da jih upravljajo skupni občinski organi v skladu z nacionalnim pravom, pod pogojem, da so skupni notranji kanali za prijavo ločeni od ustreznih zunanjih kanalov za prijavo in so samostojni.

Člen 9

Postopki za notranjo prijavo in nadaljnje ukrepanje

Postopki za notranjo prijavo in nadaljnje ukrepanje iz člena 8 vključujejo naslednje:

(a)

kanale za prejemanje prijav, ki so oblikovani, vzpostavljeni in se upravljajo na varen način, ki zagotavlja zaščito zaupnosti identitete prijavitelja in vseh tretjih oseb, omenjenih v prijavi, ter nepooblaščenemu osebju preprečujejo dostop do teh kanalov;

(b)

potrdilo o prejemu prijave, ki se prijavitelju pošlje v sedmih dneh od prejema;

(c)

imenovanje nepristranske osebe ali oddelka, pristojnega za nadaljnje ukrepanje po prijavah, ki je lahko ista oseba ali oddelek, ki prejeme prijave, in ki bo komuniciral s prijaviteljem ter po potrebi tega prijavitelja zaprosil za nadaljnje informacije in mu dajal povratne informacije;

(d)

skrbno nadaljnje ukrepanje s strani imenovane osebe ali oddelka iz točke (c);

(e)

skrbno nadaljnje ukrepanje po anonimnih prijavah, kadar je to predvideno v nacionalnem pravu;

(f)

razumen časovni okvir za dajanje povratnih informacij, ki ni daljši od treh mesecev po potrditvi prejema ali, če potrdilo ni bilo poslano prijavitelju, treh mesecev po izteku sedemdnevnega obdobja od podaje prijave;

(g)

zagotovitev jasnih in enostavno dostopnih informacij o postopkih za zunanjo prijavo pristojnim organom v skladu s členom 10 in, kadar je ustrezno, institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije.

Kanali iz točke (a) odstavka 1 omogočajo pisne ali ustne prijave ali oboje. Ustna prijava je mogoča po telefonu ali prek drugih sistemov glasovnega sporočanja, na zahtevo prijavitelja pa tudi na osebnem sestanku, organiziranem v razumnem časovnem okviru.

POGLAVJE III

ZUNANJE PRIJAVE IN NADALJNJE UKREPANJE

Člen 10

Prijavljanje po zunanjih kanalih za prijavo

Brez poseganja v točko (b) člena 15(1) prijavitelj informacije o kršitvah prijavi z uporabo kanalov in postopkov iz členov 11 in 12, potem ko je najprej uporabil notranje kanale za prijavo, ali s prijavo neposredno prek zunanjih kanalov za prijavo.

Člen 11

Obveznost vzpostavitve zunanjih kanalov za prijavo in nadaljnjega ukrepanja po prijavah

Države članice imenujejo organe, pristojne za prejemanje prijav, dajanje povratnih informacij in nadaljnje ukrepanje po prijavah, ter jim zagotovijo zadostna sredstva.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)

vzpostavijo neodvisne in samostojne zunanje kanale za prijavo, za prejemanje informacij o kršitvah in ravnanje z njimi;

(b)

hitro, v vsakem primeru pa v sedmih dneh od prejema prijave, potrdijo ta prejem, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če pristojni organ utemeljeno meni, da bi potrditev o prejemu prijave ogrozila varstvo identitete prijavitelja;

(c)

skrbno nadalje ukrepajo po prijavah;

(d)

prijavitelju dajejo povratne informacije v razumnem časovnem okviru, ki ni daljši od treh mesecev ali, v ustrezno utemeljenih primerih, šest mesecev;

(e)

prijavitelju sporočijo končni rezultat preiskav, ki so sledile prijavi, v skladu s postopki, določenimi v nacionalnem pravu;

(f)

informacije iz prijave pravočasno posredujejo pristojnim institucijam, organom, uradom oziroma agencijam Unije v nadaljnjo preiskavo, kadar tako določa pravo Unije ali nacionalno pravo.

Države članice lahko določijo, da se lahko pristojni organi po ustrezni oceni zadeve odločijo, da je prijavljena kršitev očitno manjša in zanjo ni potrebno dodatno nadaljnje ukrepanje na podlagi te direktive, razen zaključka postopka. To ne vpliva na druge obveznosti ali druge postopke, ki se uporabljajo pri obravnavi prijavljene kršitve, ali na zaščito, ki je s to direktivo zagotovljena v zvezi z notranjimi ali zunanjimi prijavami. V takem primeru pristojni organi prijavitelju uradno sporočijo svojo odločitev in razloge zanjo.

Države članice lahko določijo, da se lahko pristojni organi odločijo, da zaključijo postopke glede ponavljajočih se prijav, ki ne vključujejo nobenih pomembnih novih informacij o kršitvah v primerjavi s preteklo prijavo, v zvezi s katero so bili ustrezni postopki že zaključeni, razen če nove pravne ali stvarne okoliščine upravičujejo drugačno nadaljnje ukrepanje. V takem primeru pristojni organi prijavitelju uradno sporočijo svojo odločitev in razloge zanjo.

Države članice lahko odločijo, da lahko pristojni organi v primeru velikega števila prijav prednostno obravnavajo prijave o resnih kršitvah ali kršitvah bistvenih določb s področja uporabe te direktive, brez poseganja v časovni okvir, določen v točki (d) odstavka 2.

Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je prejel prijavo, vendar ni pristojen za obravnavanje prijavljene kršitve, prijavo v razumnem času na varen način posreduje pristojnemu organu ter da je prijavitelj o tem posredovanju brez odlašanja obveščen.

Člen 12

Oblika zunanjih kanalov za prijavo

Zunanji kanali za prijavo se štejejo za neodvisne in samostojne, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)

so oblikovani, vzpostavljeni in delujejo na način, ki zagotavlja popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter nepooblaščenemu osebju pristojnega organa preprečuje dostop do teh kanalov;

(b)

omogočajo shranjevanje informacij v trajni obliki v skladu s členom 18, da se omogoči izvedba nadaljnjih preiskav.

Zunanji kanali za prijavo omogočajo pisne in ustne prijave. Ustna prijava je mogoča po telefonu ali prek drugih sistemov glasovnega sporočanja, na zahtevo prijavitelja pa tudi na osebnem sestanku, organiziranem v razumnem časovnem okviru.

Pristojni organi zagotovijo, da v primerih, ko je prijava prejeta prek kanalov, ki niso kanali za prijavo iz odstavkov 1 in 2, ali jo prejme osebje, ki ni odgovorno za obravnavanje prijav, osebje, ki prejme prijavo, ne sme razkriti informacij, ki bi lahko razkrile identiteto prijavitelja ali osebe, ki jo prijava zadeva, ter da prijavo brez sprememb takoj posreduje osebju, odgovornemu za obravnavanje prijav.

Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi osebje, odgovorno za obravnavanje prijav, zlasti za:

(a)

zagotavljanje informacij o postopkih za prijavo vsem zainteresiranim osebam;

(b)

prejemanje prijav in nadaljnje ukrepanje;

(c)

vzdrževanje stikov s prijaviteljem, da mu lahko dajejo povratne informacije in po potrebi od njega zahtevajo dodatne informacije.

Osebje iz odstavka 4 prejme posebno usposabljanje za namene obravnave prijav.

Člen 13

Informacije v zvezi s prejemom prijav in nadaljnjim ukrepanjem

Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih spletnih mestih v ločenem, lahko prepoznavnem in dostopnem oddelku objavijo vsaj naslednje informacije:

(a)

pogoje za upravičenost do zaščite na podlagi te direktive;

(b)

kontaktne podatke za zunanje kanale za prijavo iz člena 12, zlasti elektronske in poštne naslove, ter telefonske številke za take kanale z navedbo, ali se telefonski pogovori snemajo;

(c)

postopke, ki se uporabljajo za prijave kršitev, vključno z načinom, na katerega lahko pristojni organ od prijavitelja zahteva, da pojasni prijavljene informacije ali zagotovi dodatne informacije, časovnim okvirom za dajanje povratnih informacij ter vrsto in vsebino takih povratnih informacij;

(d)

ureditev zaupnosti, ki se uporablja za prijave, in zlasti informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu s členom 17 te direktive, členoma 5 in 13 Uredbe (EU) 2016/679, členom 13 Direktive (EU) 2016/680 in členom 15 Uredbe (EU) 2018/1725, kot je ustrezno;

(e)

naravo nadaljnjega ukrepanja po prijavah;

(f)

pravna sredstva in postopke za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ter možnosti za zaupno svetovanje osebam, ki nameravajo podati prijavo;

(g)

izjavo, v kateri so jasno pojasnjeni pogoji, pod katerimi so osebe, ki podajo prijavo pristojnemu organu, zaščitene pred naložitvijo odgovornosti za kršitev zaupnosti na podlagi člena 21(2) in

(h)

po potrebi kontaktne podatke informacijskega centra ali enotnega neodvisnega upravnega organa iz člena 20(3).

Člen 14

Pregled postopkov s strani pristojnih organov

Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno pregledujejo svoje postopke za prejemanje prijav in njihovo nadaljnje ukrepanje, in sicer vsaj enkrat na tri leta. Pri pregledu takih postopkov pristojni organi upoštevajo svoje izkušnje kot tudi izkušnje drugih pristojnih organov ter ustrezno prilagodijo svoje postopke.

POGLAVJE IV

JAVNA RAZKRITJA

Člen 15

Javna razkritja

Oseba, ki poda javno razkrije, je upravičena do zaščite na podlagi te direktive, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)

oseba je najprej podala notranjo in zunanjo prijavo ali neposredno zunanjo prijavo v skladu s poglavjema II in III, vendar v odgovor na prijavo ni bil sprejet noben ustrezen ukrep v časovnem okviru iz točke (f) člena 9(1) ali točke (d) člena 11(2), ali

(b)

oseba ima utemeljene razloge za domnevo, da:

(i)

lahko kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes, na primer če gre za izredne razmere ali obstaja tveganje nepopravljive škode, ali

(ii)

v primeru zunanje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov ali pa je zaradi posebnih okoliščin primera le malo možnosti, da bo kršitev ustrezno obravnavana, na primer ko bi se dokazi lahko skrili ali uničili ali ko bi se organ nedovoljeno dogovarjal s storilcem kršitve ali je vpleten v kršitev.

Ta člen se ne uporablja v primerih, ko oseba informacije neposredno razkrije medijem na podlagi posebnih nacionalnih določb, s katerimi je vzpostavljen sistem zaščite v zvezi s svobodo izražanja in obveščanja.

POGLAVJE V

DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA NOTRANJE IN ZUNANJE PRIJAVE

Člen 16

Dolžnost varovanja zaupnosti

Države članice zagotovijo, da se identiteta prijavitelja brez izrecnega soglasja te osebe ne razkrije nikomur razen pooblaščenemu osebju, pristojnemu za prejemanje prijav ali nadaljnje ukrepanje po prijavah. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.

Z odstopanjem od odstavka 1 se smejo identiteta prijavitelja in vse druge informacije iz odstavka 1 razkriti le, kadar je to nujna in sorazmerna obveznost, določena v pravu Unije ali nacionalnem pravu v zvezi s preiskavami nacionalnih organov ali sodnimi postopki, tudi z namenom zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva.

Za razkritja, podana na podlagi odstopanja iz odstavka 2, se v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi. Zlasti je treba prijavitelje obvestiti, preden se njihova identiteta razkrije, razen če bi takšno obvestilo ogrozilo povezane preiskave ali sodne postopke. Pri obveščanju prijaviteljev jim pristojni organ pošlje pisno pojasnilo razlogov za razkritje zadevnih zaupnih podatkov.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki prejmejo informacije o kršitvah, ki vključujejo poslovne skrivnosti, teh poslovne skrivnosti ne uporabljajo ali jih razkrivajo za namene, ki grejo preko namenov, potrebnih za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Člen 17

Obdelava osebnih podatkov

Vsaka obdelava osebnih podatkov v skladu s to direktivo, vključno z izmenjavo ali prenosom osebnih podatkov s strani pristojnih organov, se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani institucij, organov, uradov ali agencij Unije se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki, za katere je očitno, da niso relevantni za obravnavo konkretne prijave, se ne zbirajo oziroma se v primeru, če se zberejo pomotoma, izbrišejo brez nepotrebnega odlašanja.

Člen 18

Vodenje evidenc o prijavah

Države članice zagotovijo, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju ter pristojni organi vodijo evidenco o vsaki prejeti prijavi v skladu z zahtevami glede zaupnosti iz člena 16. Prijave se hranijo le, dokler je to potrebno in sorazmerno, da se upoštevajo zahteve, ki so naložene s to direktivo ali druge zahteve, ki so naložene s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

Kadar se prijava poda po telefonski zvezi ali drugem sistemu za glasovno sporočanje, ki snema klice, imajo pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju ter pristojni organi, če prijavitelj s tem soglaša, pravico, da ustno prijavo dokumentirajo na enega od naslednjih načinov:

(a)

s posnetkom pogovora v trajni in dostopni obliki ali

(b)

s popolnim in točnim zapisom pogovora, ki ga pripravi osebje, odgovorno za obravnavo prijave.

Pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju ter pristojni organi prijavitelju dajo možnost, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapis klica.

Kadar se prijava poda po telefonski zvezi ali drugem sistemu za glasovno sporočanje, ki ne snema klicev, imajo pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju ter pristojni organi pravico, da ustno prijavo dokumentirajo v obliki natančnega zapisnika pogovora, ki ga zapiše osebje, odgovorno za obravnavo prijave. Pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju ter pristojni organi prijavitelju dajo možnost, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapisnik pogovora.

Kadar oseba za namene prijave na podlagi členov 9(2) in 12(2) zahteva sestanek z osebjem pravnih subjektov v zasebnem in javnem sektorju ali pristojnih organov, pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju ter pristojni organi zagotovijo, če prijavitelj s tem soglaša, da se vodijo popolne in točne evidence o sestanku v trajni in dostopni obliki.

Pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju ter pristojni organi imajo pravico, da sestanek dokumentirajo na enega od naslednjih načinov:

(a)

s posnetkom pogovora v trajni in dostopni obliki ali

(b)

s točnim zapisnikom sestanka, ki ga pripravi osebje, odgovorno za obravnavo prijave.

Pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju ter pristojni organi prijavitelju dajo možnost, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapisnik sestanka.

POGLAVJE VI

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 19

Prepoved povračilnih ukrepov

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi prepovejo vsakršno obliko povračilnih ukrepov zoper osebe iz člena 4, vključno z grožnjami povračilnih ukrepov in poskusi povračilnih ukrepov, med drugim zlasti ukrepe, kot so:

(a)

začasna odstranitev z dela, začasna odpustitev, odpustitev ali enakovredni ukrepi;

(b)

premestitev na nižje delovno mesto ali zadržanje napredovanja;

(c)

prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, znižanje plače, sprememba delovnega časa;

(d)

zadržanje usposabljanja;

(e)

negativna ocena uspešnosti ali negativna zaposlitvena referenca;

(f)

uvedba ali izvajanje katerega koli disciplinskega ukrepa, opomina ali druge kazni, vključno s finančno kaznijo;

(g)

prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izobčenje;

(h)

diskriminacija, slabša ali nepravična obravnava;

(i)

opustitev spremembe pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas, če je delavec upravičeno pričakoval, da mu bo ponujena zaposlitev za nedoločen čas;

(j)

nepodaljšanje ali predčasno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

(k)

škoda, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih medijih, ali finančna izguba, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;

(l)

uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, kar lahko pomeni, da oseba v prihodnosti ne bo našla zaposlitve v zadevnem sektorju ali industriji;

(m)

predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za blago ali storitve;

(n)

razveljavitev licence ali dovoljenja;

(o)

napotitev k psihiatru ali zdravniku.

Člen 20

Podporni ukrepi

Države članice zagotovijo, da imajo osebe iz člena 4 po potrebi dostop do podpornih ukrepov, kot so zlasti:

(a)

celovite in neodvisne informacije ter nasveti, ki so enostavno dostopni javnosti in brezplačni, v zvezi s postopki in pravnimi sredstvi, ki so na voljo za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ter pravicami osebe, ki jo prijava zadeva;

(b)

učinkovita pomoč pristojnih organov pred katerim koli zadevnim organom, ki je vključen v zaščito teh oseb pred povračilnimi ukrepi, vključno, kadar je to določeno z nacionalnim pravom, s potrdili, da so upravičene do zaščite v skladu s to direktivo, in

(c)

pravna pomoč v kazenskih in čezmejnih civilnih postopkih v skladu z Direktivo (EU) 2016/1919 in Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ter v skladu z nacionalnim pravom, pravna pomoč v nadaljnjih postopkih ter pravno svetovanje ali druga pravna pomoč.

Države članice lahko prijaviteljem v okviru pravnih postopkov zagotovijo finančno pomoč in podporne ukrepe, vključno s psihološko podporo.

Podporne ukrepe iz tega člena lahko po potrebi zagotavlja informacijski center ali enoten in jasno določen neodvisen upravni organ.

Člen 21

Ukrepi za zaščito pred povračilnimi ukrepi

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovite, da so osebe iz člena 4 zaščitene pred povračilnimi ukrepi. Taki ukrepi vključujejo zlasti ukrepe iz odstavkov 2 do 8 tega člena.

Brez poseganja v člen 3(2) in (3) se šteje, da osebe, ki informacije o kršitvah prijavijo ali javno razkrijejo v skladu s to direktivo, ne kršijo nobene omejitve glede razkritja informacij in ne nosijo nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da so na podlagi utemeljenih razlogov menile, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujna za razkritje kršitve na podlagi te direktive.

Prijavitelji ne nosijo odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki so prijavljene ali javno razkrite, pod pogojem, da takšna pridobitev ali dostop ni samostojno kaznivo dejanje. V primeru, da pridobitev ali dostop predstavlja samostojno kaznivo dejanje, kazensko odgovornost še naprej ureja veljavno nacionalno pravo.

Vsakršno drugo morebitno odgovornost prijaviteljev, ki izhaja iz dejanj ali opustitev dejanj, ki niso povezana s prijavo ali javnim razkritjem ali niso potrebna za razkritje kršitve na podlagi te direktive, še naprej ureja veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo.

V postopkih pred sodiščem ali drugim organom v zvezi s škodo, ki jo je utrpel prijavitelj, in če ta prijavitelj prikaže, da je podal prijavo ali javno razkritje in utrpel škodo, se domneva, da je bila škoda povračilni ukrep za prijavo ali javno razkritje. V takšnih primerih mora oseba, ki je sprejela škodljiv ukrep, dokazati, da je bil ta ukrep ustrezno utemeljen.

Osebe iz člena 4 imajo dostop do popravnih ukrepov proti povračilnim ukrepom, vključno z začasnimi ukrepi, dokler se ne končajo pravni postopki v skladu z nacionalnim pravom.

Osebe iz člena 4 v pravnih postopkih, tudi v zvezi z obrekovanjem, kršitvijo avtorskih pravic, kršitvijo zaupnosti, kršitvijo pravil o varstvu podatkov, razkrivanjem poslovnih skrivnosti ali odškodninskimi zahtevki, ki temeljijo na zasebnem, javnem ali kolektivnem delovnem pravu, ne nosijo nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi te direktive. Te osebe imajo pravico, da se sklicujejo na to prijavo ali javno razkritje, ko predlagajo zavrnitev zadeve, pod pogojem, da so na podlagi utemeljenih razlogov menili, da je bila prijava ali javno razkritje nujna za razkritje kršitve na podlagi te direktive.

Kadar oseba prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in te informacije vključujejo poslovne skrivnosti in kadar ta oseba izpolnjuje pogoje iz te direktive, se takšna prijava ali javno razkritje šteje za zakonito pod pogoji iz člena 3(2) Direktive (EU) 2016/943.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev pravnih sredstev in polnega nadomestila za povzročeno škodo za osebe iz člena 4 v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 22

Ukrepi za zaščito oseb, ki jih prijava zadeva

Države članice v skladu z Listino zagotovijo, da osebe, ki jih prijava zadeva, v celoti uživajo pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja ter domneve nedolžnosti in pravice do obrambe, vključno s pravico do zaslišanja in pravico do dostopa do svojega spisa.

Pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da identiteta oseb, ki jih prijava zadeva, ostane zaščitena toliko časa, kolikor traja preiskava, ki sledi prijavi ali javnemu razkritju.

Pravila iz členov 12, 17 in 18 v zvezi z zaščito identitete prijavitelja se uporabljajo tudi za zaščito identitete oseb, ki jih prijava zadeva.

Člen 23

Kazni

Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki:

(a)

ovirajo ali poskušajo ovirati prijave;

(b)

uvedejo povračilne ukrepe proti osebam iz člena 4;

(c)

sprožajo zlonamerne postopke proti osebam iz člena 4;

(d)

kršijo dolžnost ohranjanja zaupnosti identitete prijaviteljev, kot je navedeno v členu 16.

Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo v zvezi s prijavitelji, kadar se ugotovi, da so zavestno prijavili ali javno razkrili lažne informacije. Države članice zagotovijo tudi ukrepe za nadomestilo škode, ki nastane zaradi takšnih prijav ali javnih razkritij, v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 24

Prepoved odpovedi pravicam in pravnim sredstvom

Države članice zagotovijo, da ni mogoča odpoved pravicam in pravnim sredstvom, zagotovljenim na podlagi te direktive, niti njihovo omejevanje s kakršnim koli sporazumom, politiko, obliko zaposlitve ali pogojem zanjo, vključno z arbitražnim dogovorom pred nastankom spora.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Ugodnejša obravnava in klavzula o prepovedi poslabšanja položaja

Brez poseganja v člen 22 in člen 23(2) lahko države članice uvedejo ali ohranijo določbe, ki so za pravice prijaviteljev ugodnejše od tistih iz te direktive.

Izvajanje te direktive pod nobenim pogojem ne predstavlja podlage za znižanje ravni zaščite, ki jo na področjih, zajetih s to direktivo, države članice že zagotavljajo.

Člen 26

Prenos in prehodno obdobje

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 17. decembra 2021.

Z odstopanjem od odstavka 1 države članice v zvezi s pravnimi subjekti v zasebnem sektorju s 50 do 249 delavci do 17. decembra 2023 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z obveznostjo vzpostavitve notranjih kanalov za prijavo na podlagi člena 8(3).

Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavkov 1 in 2 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Člen 27

Poročilo, ocena in pregled

Države članice Komisiji zagotovijo vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi te direktive. Komisija na podlagi zagotovljenih informacij Evropskemu parlamentu in Svetu do 17. decembra 2023 predloži poročilo o izvajanju in uporabi te direktive.

Brez poseganja v obveznosti prijavljanja, določene v drugih pravnih aktih Unije, države članice Komisiji vsako leto predložijo naslednje statistične podatke o prijavah iz poglavja III, po možnosti v zbirni obliki, če so ti na voljo na centralni ravni v zadevni državi članici:

(a)

število prijav, ki jih prejmejo pristojni organi;

(b)

število preiskav in postopkov, začetih na podlagi takih prijav, ter njihov rezultat in

(c)

oceno finančne škode, če je ugotovljena, ter izterjane zneske po preiskavah in postopkih v zvezi s prijavljenimi kršitvami.

Komisija ob upoštevanju svojega poročila, predloženega v skladu z odstavkom 1, in statističnih podatkov držav članic, predloženih v skladu z odstavkom 2, do 17. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinek nacionalnega prava, s katerim se prenaša ta direktiva. V poročilu oceni način delovanja te direktive in preuči potrebo po dodatnih ukrepih, po potrebi vključno s spremembami za razširitev področja uporabe te direktive na druge akte ali področja Unije, zlasti izboljšanje delovnega okolja za zaščito zdravja in varnosti delavcev ter delovnih pogojev.

Poleg ocene iz prvega pododstavka se v poročilu oceni, kako so države članice v okviru svojih obveznosti uporabljale obstoječe mehanizme sodelovanja za spremljanje prijav v zvezi s kršitvami, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in splošneje, kako sodelujejo v primerih kršitev s čezmejno razsežnostjo.

Komisija poročila iz odstavkov 1 in 3 objavi in poskrbi, da so enostavno dostopna.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 29

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA

Del I

A. Točka (a)(i) člena 2(1) – javno naročanje:

1. Postopkovna pravila za javno naročanje in podeljevanje koncesij, podeljevanje pogodb na področjih obrambe in varnosti ter podeljevanje pogodb s strani naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, in vseh drugih pogodb, kot jih določajo:

(i)

Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1);

(ii)

Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65);

(iii)

Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243);

(iv)

Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

2. Revizijski postopki, kot jih urejajo:

(i)

Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, 23.3.1992, str. 14);

(ii)

Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395, 30.12.1989, str. 33).

B. Točka (a)(ii) člena 2(1) – finančne storitve, produkti in trgi ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

Pravila o vzpostavitvi regulativnega in nadzornega okvira ter o zaščiti potrošnikov in vlagateljev na področju trgov finančnih storitev in kapitalskih trgov v Uniji, bančništva, kreditov, naložb, zavarovalnic in pozavarovalnic, poklicnih ali osebnih pokojninskih produktov, vrednostnih papirjev, investicijskih skladov, plačilnih storitev in dejavnosti s seznama v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338), kot jih določajo:

(i)

Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7);

(ii)

Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1);

(iii)

Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1);

(iv)

Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1);

(v)

Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18);

(vi)

Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34);

(vii)

Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77);

(viii)

Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84);

(ix)

Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35);

(x)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12);

(xi)

Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17);

(xii)

Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38);

(xiii)

Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1);

(xiv)

Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1);

(xv)

Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), (UL L 335, 17.12.2009, str. 1);

(xvi)

Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190);

(xvii)

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1);

(xviii)

Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149);

(xix)

Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22);

(xx)

Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1);

▼M1

(xxi)

Uredba (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (UL L 347, 20.10.2020, str. 1).

▼B

C. Točka (a)(iii) člena 2(1) – varnost in skladnost izdelkov:

1. Varnostne zahteve in zahteve glede skladnosti za izdelke, ki se dajejo na trg Unije, kot jih opredeljujejo in urejajo:

(i)

Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4);

(ii)

harmonizacijska zakonodaja Unije v zvezi s proizvodnimi izdelki, vključno z zahtevami v zvezi z označevanjem, razen živil, krme, zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, živih rastlin in živali, proizvodov človeškega izvora ter proizvodov rastlin in živali, neposredno vezanih na njihovo prihodnje razmnoževanje, kot so navedeni v prilogah I in II k Uredbi (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1);

(iii)

Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

2. Pravila o trženju in uporabi občutljivih in nevarnih izdelkov, kot jih določajo:

(i)

Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1);

(ii)

Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 256, 13.9.1991, str. 51);

(iii)

Uredba (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (UL L 39, 9.2.2013, str. 1).

D. Točka (a)(iv) člena 2(1) – varnost v prometu:

1. Varnostne zahteve v železniškem sektorju, kot jih ureja Direktiva (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

2. Varnostne zahteve v sektorju civilnega letalstva, kot jih ureja Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES (UL L 295, 12.11.2010, str. 35).

3. Varnostne zahteve v sektorju cestnega prometa, kot jih urejajo:

(i)

Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 319, 29.11.2008, str. 59);

(ii)

Direktiva 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L 167, 30.4.2004, str. 39);

(iii)

Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).

4. Varnostne zahteve v pomorskem sektorju, kot jih urejajo:

(i)

Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11);

(ii)

Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (UL L 131, 28.5.2009, str. 24);

(iii)

Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146);

(iv)

Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 28.5.2009, str. 114);

(v)

Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L 323, 3.12.2008, str. 33);

(vi)

Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L 188, 2.7.1998, str. 35);

(vii)

Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L 13, 16.1.2002, str. 9).

5. Varnostne zahteve, kot jih ureja Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

E. Točka (a)(v) člena 2(1) – varstvo okolja:

1. Kakršno koli kaznivo dejanje proti varstvu okolja, kot ga ureja Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28), ali kakršno koli nezakonito ravnanje, s katerim se krši zakonodaja iz Prilog k Direktivi 2008/99/ES;

2. Pravila o okolju in podnebju, kot jih določajo:

(i)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32);

(ii)

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16);

(iii)

Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1);

(iv)

Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Odločbe št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13);

(v)

Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

3. Pravila o trajnostnem razvoju in ravnanju z odpadki, kot jih določajo:

(i)

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3);

(ii)

Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (UL L 330, 10.12.2013, str. 1);

(iii)

Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60).

4. Pravila o onesnaževanju morja in zraka ter obremenitvi s hrupom, kot jih določajo:

(i)

Direktiva 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (UL L 12, 18.1.2000, str. 16);

(ii)

Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22);

(iii)

Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12);

(iv)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 782/2003 z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah (UL L 115, 9.5.2003, str. 1);

(v)

Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56);

(vi)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve v zvezi z onesnaževanjem, vključno s kazenskimi sankcijami (UL L 255, 30.9.2005, str. 11);

(vii)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1);

(viii)

Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5);

(ix)

Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1);

(x)

Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1);

(xi)

Direktiva 2009/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih (UL L 285, 31.10.2009, str. 36);

(xii)

Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1);

(xiii)

Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1);

(xiv)

Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55);

(xv)

Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1).

5. Pravila o varstvu in upravljanju voda in tal, kot jih določajo:

(i)

Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27);

(ii)

Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84);

(iii)

Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

6. Pravila v zvezi z varstvom narave in biotske raznovrstnosti, kot jih določajo:

(i)

Uredba Sveta (ES) št. 1936/2001 z dne 27. septembra 2001 o nadzornih ukrepih za ribolov določenih staležev izrazito selivskih vrst rib (UL L 263, 3.10.2001, str. 1);

(ii)

Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 150, 30.4.2004, str. 12);

(iii)

Uredba (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L 286, 31.10.2009, str. 36);

(iv)

Uredba Sveta (ES) št. 734/2008 z dne 15. julija 2008 o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (UL L 201, 30.7.2008, str. 8);

(v)

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7);

(vi)

Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23);

(vii)

Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

7. Pravila o kemikalijah, kot jih določa Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES, (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

8. Pravila o ekoloških proizvodih, kot jih določa Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

F. Točka (a)(vi) člena 2(1) – zaščita pred sevanjem in jedrska varnost

Pravila o jedrski varnosti, kot jih določajo:

(i)

Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18);

(ii)

Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12);

(iii)

Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1);

(iv)

Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48);

(v)

Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (UL L 337, 5.12.2006, str. 21);

(vi)

Uredba Sveta (Euratom) 2016/52 z dne 15. januarja 2016 o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 ter uredb Komisije (Euratom) št. 944/89 in (Euratom) št. 770/90 (UL L 13, 20.1.2016, str. 2);

(vii)

Uredba Sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami članicami (UL L 148, 19.6.1993, str. 1).

G. Točka (a)(vii) člena 2(1) – varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali:

1. Zakonodaja Unije o hrani in krmi, ki jih urejajo splošna načela in zahteve, kakor so opredeljene v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

2. Zdravje živali, kot ga urejata:

(i)

Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1);

(ii)

Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

3. Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

4. Pravila in standardi o zaščiti in dobrobiti živali, kot jih določajo:

(i)

Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23);

(ii)

Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1);

(iii)

Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1);

(iv)

Direktiva Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih (UL L 94, 9.4.1999, str. 24);

(v)

Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).

H. Točka (a)(viii) člena 2(1) – javno zdravje:

1. Ukrepi, ki določajo visoke standarde kakovosti in varnosti organov in snovi človeškega izvora, kot jih urejajo:

(i)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter o spremembi Direktive 2001/83/ES (UL L 33, 8.2.2003, str. 30);

(ii)

Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic (UL L 102, 7.4.2004, str. 48);

(iii)

Direktiva 2010/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev (UL L 207, 6.8.2010, str. 14).

2. Ukrepi, ki določajo visoke standarde kakovosti in varnosti zdravil in medicinskih pripomočkov, kot jih urejajo:

(i)

Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (UL L 18, 22.1.2000, str. 1);

(ii)

Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67);

(iii)

Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43);

(iv)

Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1);

(v)

Uredba (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 378, 27.12.2006, str. 1);

(vi)

Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121);

(vii)

Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).

3. Pravice pacientov, kot jih ureja Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

4. Proizvodnja, predstavitev in prodaja tobačnih in povezanih izdelkov, kot jih ureja Direktiva 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 1).

I. Točka (a)(ix) člena 2(1) – varstvo potrošnikov:

Pravice potrošnikov in varstvo potrošnikov, kot jih urejajo:

(i)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/6/ES z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27);

(ii)

Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (UL L 136, 22.5.2019, str. 1);

(iii)

Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L 136, 22.5.2019, str. 28);

(iv)

Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12);

(v)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES (UL L 271, 9.10.2002, str. 16);

(vi)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22);

(vii)

Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66);

(viii)

Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64);

(ix)

Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

J. Točka (a)(x) člena 2(1) – varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter varnost omrežij in informacijskih sistemov:

(i)

Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37);

(ii)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1);

(iii)

Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1);

▼M2

(iv)

Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju ter spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 21.9.2022, str. 1).

▼B

Del II

Člen 3(1) se nanaša na naslednjo zakonodajo Unije:

A. Točka (a)(ii) člena 2(1) – finančne storitve, produkti in trgi ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

1. Finančne storitve:

(i)

Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32);

(ii)

Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37);

(iii)

Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87);

(iv)

Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1);

(v)

Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338);

(vi)

Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349);

(vii)

Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1);

(viii)

Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1);

(ix)

Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1);

(x)

Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19);

(xi)

Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

2. Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

(i)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73);

(ii)

Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

B. Točka (a)(iv) člen 2(1) – varnost v prometu:

(i)

Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18);

(ii)

Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L 329, 10.12.2013, str. 1);

(iii)

Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

C. Točka (a)(v) člena 2(1) – varstvo okolja:

(i)

Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 178, 28.6.2013, str. 66).

( 1 ) Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 136, 24.5.2008, str. 3).