EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32023R2772
Commission Delegated Regulation (EU) 2023/2772 of 31 July 2023 supplementing Directive 2013/34/EU of the European Parliament and of the Council as regards sustainability reporting standards
Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2772 z dne 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti
Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/2772 z dne 31. julija 2023 o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti
C/2023/5303
UL L, 2023/2772, 22.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/2772/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 22/12/2023
Uradni list |
SL Serija L |
2023/2772 |
22.12.2023 |
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/2772
z dne 31. julija 2023
o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (1) in zlasti člena 29b(1), prvi pododstavek, Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2013/34/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (2), določa, da morajo velika podjetja, mala in srednja podjetja z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na reguliranih trgih EU, ter obvladujoča podjetja velikih skupin v poseben oddelek svojega poslovnega poročila ali konsolidiranega poslovnega poročila vključiti informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na trajnostnostne zadeve, ter informacije, potrebne za razumevanje, kako trajnostnostne zadeve vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja. Podjetja morajo te informacije pripraviti v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti od poslovnega leta iz člena 5(2) Direktive (EU) 2022/2464 za vsako kategorijo podjetij. |
(2) |
Komisija mora do 30. junija 2023 sprejeti prvi sklop standardov, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja sporočiti v skladu s členom 19a(1) in (2) ter členom 29a(1) in (2) navedene direktive, vključno vsaj z informacijami, ki jih udeleženci na finančnem trgu potrebujejo za izpolnitev obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
(3) |
Komisija je upoštevala strokovni nasvet EFRAG. Neodvisni strokovni nasvet EFRAG izpolnjuje merila iz člena 49(3b), prvi, drugi in tretji pododstavek, Direktive 2013/34/EU. Da bi Komisija zagotovila sorazmernost in podjetjem olajšala pravilno uporabo standardov, je uvedla spremembe strokovnega nasveta EFRAG v zvezi s pristopom pomembnosti, postopnim uvajanjem nekaterih zahtev, preoblikovanjem nekaterih zahtev v prostovoljne podatkovne točke, uvedbo prožnosti pri številnih zahtevah po razkritju, uvedbo tehničnih sprememb za zagotovitev skladnosti s pravnim okvirom Unije in visoko stopnjo interoperabilnosti s svetovnimi pobudami za določanje standardov, pa tudi redakcijske spremembe. |
(4) |
Ti standardi poročanja o trajnostnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 29b Direktive 2013/34/EU. |
(5) |
Zato bi bilo treba sprejeti skupne standarde poročanja o trajnostnosti. |
(6) |
V skladu s členom 29b(1), četrti pododstavek, Direktive 2013/34/EU ta uredba ne bi smela začeti veljati prej kot štiri mesece po tem, ko jo Komisija sprejme. Glede na to, da člen 5(2) Direktive (EU) 2022/2464 zahteva, da nekatere kategorije podjetij uporabljajo te standarde poročanja o trajnostnosti za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. |
(7) |
Komisija se je v skladu s členom 49(3b), četrti pododstavek, Direktive 2013/34/EU skupaj posvetovala s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter Računovodskim regulativnim odborom iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Komisija je v skladu s členom 49(3b), peti pododstavek, Direktive 2013/34/EU zaprosila za mnenje Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski bančni organ (EBA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zlasti glede skladnosti te uredbe z Uredbo (EU) 2019/2088 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe. Komisija se je v skladu s členom 49(3b), šesti pododstavek, Direktive 2013/34/EU posvetovala tudi z Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, ustanovljeno na podlagi člena 20 Uredbe (EU) 2020/852 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet urejanja
Standardi poročanja o trajnostnosti, ki jih morajo podjetja uporabiti za poročanje o trajnostnosti v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU v skladu s časovnim načrtom iz člena 5(2) Direktive (EU) 2022/2464, so določeni v prilogah I in II k tej uredbi.
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2024 za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 31. julija 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 182, 29.6.2013, str. 19.
(2) Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).
(3) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
(4) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(5) Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).
PRILOGA I
EVROPSKI STANDARDI POROČANJA O TRAJNOSTNOSTI (ESRS)
ESRS 1 |
Splošne zahteve |
ESRS 2 |
Splošna razkritja |
ESRS E1 |
Podnebne spremembe |
ESRS E2 |
Onesnaževanje |
ESRS E3 |
Vodni in morski viri |
ESRS E4 |
Biotska raznovrstnost in ekosistemi |
ESRS E5 |
Raba virov in krožno gospodarstvo |
ESRS S1 |
Lastna delovna sila |
ESRS S2 |
Delavci v vrednostni verigi |
ESRS S3 |
Prizadete skupnosti |
ESRS S4 |
Potrošniki in končni uporabniki |
ESRS G1 |
Poslovno ravnanje |
ESRS 1
SPLOŠNE ZAHTEVE
KAZALO
Cilj
1. |
Kategorije standardov ESRS, področja poročanja in pravila pri pripravi |
1.1 |
Kategorije standardov ESRS |
1.2 |
Področja poročanja ter minimalne zahteve po razkritju vsebine politik, ukrepov, ciljev in metrik |
1.3 |
Pravila pri pripravi |
2. |
Kvalitativne značilnosti informacij |
3. |
Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo |
3.1 |
Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti |
3.2 |
Pomembne zadeve in pomembnost informacij |
3.3 |
Dvojna pomembnost |
3.4 |
Pomembnost vplivov |
3.5 |
Finančna pomembnost |
3.6 |
Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev |
3.7 |
Raven razčlenitve |
4. |
Skrbni pregled |
5. |
Vrednostna veriga |
5.1 |
Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga |
5.2 |
Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov |
6. |
Časovna obdobja |
6.1 |
Obdobje poročanja |
6.2 |
Povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti |
6.3 |
Poročanje o napredku glede na izhodiščno leto |
6.4 |
Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega obdobja za namene poročanja |
7. |
Priprava in predstavitev informacij o trajnostnosti |
7.1 |
Predstavitev primerjalnih informacij |
7.2 |
Viri negotovosti ocene in rezultatov |
7.3 |
Posodobitev razkritij o dogodkih po koncu obdobja poročanja |
7.4 |
Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti |
7.5 |
Napake pri poročanju v preteklih obdobjih |
7.6 |
Konsolidirano poročanje in izvzetje odvisnih podjetij |
7.7 |
Tajni in občutljivi podatki ter informacije o intelektualni lastnini, znanju in izkušnjah ali rezultatih inovacij |
7.8 |
Poročanje o priložnostih |
8. |
Struktura izjave o trajnostnosti |
8.1 |
Splošna zahteva glede predstavitve |
8.2 |
Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti |
9. |
Povezave z drugimi deli poročanja podjetij in povezanimi informacijami |
9.1 |
Vključitev s sklicevanjem |
9.2 |
Povezane informacije in povezljivost z računovodskimi izkazi |
10. |
Prehodne določbe |
10.1 |
Prehodna določba v zvezi z razkritji, specifičnimi za posamezne subjekte |
10.2 |
Prehodna določba v zvezi s poglavjem 5 Vrednostna veriga |
10.3 |
Prehodna določba v zvezi z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij |
10.4 |
Prehodna določba: seznam zahtev po razkritju, ki se postopno uvedejo |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
Razkritja, specifična za posamezne subjekte |
– |
Dvojna pomembnost |
– |
Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov |
– |
Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti |
Dodatek B: |
Kvalitativne značilnosti informacij |
Dodatek C: |
Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju |
Dodatek D: |
Struktura izjave o trajnostnosti iz ESRS |
Dodatek E: |
Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti |
Dodatek F: |
Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS |
Dodatek G: |
Primer vključitve s sklicevanjem |
Cilj
1. |
Cilj evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) je opredeliti informacije o trajnostnosti, ki jih podjetje razkrije v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Poročanje v skladu z ESRS podjetij ne razbremeni drugih obveznosti, določenih s pravom Unije. |
2. |
Natančneje, v ESRS so določene informacije, ki jih podjetje razkrije o svojih pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi trajnostnostnimi zadevami. Podjetjem v skladu z ESRS ni treba razkriti nobenih informacij o okoljskih, socialnih in upravljavskih temah, zajetih v ESRS, kadar jih je podjetje ocenilo kot nepomembne (glej ta standard, Dodatek E Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti). Informacije, razkrite v skladu z ESRS, uporabnikom izjave o trajnostnosti omogočajo, da razumejo pomembne vplive, ki jih ima podjetje na ljudi in okolje, ter pomembne vplive trajnostnostnih zadev na razvoj, uspešnost in položaj podjetja. |
3. |
Cilj tega standarda (ESRS 1) je omogočiti razumevanje strukture ESRS, pravil pri pripravi in temeljnih uporabljenih konceptov ter splošnih zahtev za pripravo in predstavitev informacij o trajnostnosti v skladu z Direktivo 2013/34/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464. |
1. Kategorije standardov ESRS, področja poročanja in pravila pri pripravi
1.1 Kategorije standardov ESRS
4. |
Obstajajo tri kategorije ESRS:
Medsektorski in tematski standardi niso specifični za posamezen sektor, kar pomeni, da se uporabljajo za vsa podjetja ne glede na to, v katerih sektorjih poslujejo. |
5. |
Medsektorska standarda ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja se uporabljata za trajnostnostne zadeve, zajete v tematskih in sektorskih standardih. |
6. |
V tem standardu (ESRS 1) je opisana struktura standardov ESRS, pojasnjeni so pravila pri pripravi in temeljni koncepti ter določene splošne zahteve za pripravo in predstavitev informacij, povezanih s trajnostnostjo. |
7. |
V ESRS 2 so določene zahteve po razkritju informacij, ki jih podjetja zagotovijo na splošni ravni za vse pomembne trajnostnostne zadeve na področjih poročanja, ki zajemajo upravljanje, strategijo, upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti ter metrike in cilje. |
8. |
Vsak tematski ESRS zajema eno temo v zvezi s trajnostnostjo in je strukturiran v obliki tem in podtem ter po potrebi podpodtem. Preglednica iz zahteve glede uporabe 16 (AR 16) v tem standardu vsebuje pregled tem, podtem in podpodtem v zvezi s trajnostnostjo (skupaj „trajnostnostne zadeve“), zajetih v tematskih ESRS. |
9. |
Tematski ESRS lahko vključujejo posebne zahteve, ki dopolnjujejo splošne zahteve po razkritju iz ESRS 2. Dodatek C k ESRS 2 Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja vsebuje seznam dodatnih zahtev iz tematskih ESRS, ki jih podjetja uporabijo skupaj s splošnimi zahtevami po razkritju iz ESRS 2. |
10. |
Sektorski standardi se uporabljajo za vsa podjetja v sektorju. V njih so obravnavani vplivi, tveganja in priložnosti, ki so lahko pomembni za vsa podjetja v posameznem sektorju ter niso zajeti oziroma niso zadostno zajeti v tematskih standardih. Sektorski standardi vključujejo več tem, ki so najpomembnejše za zadevni sektor. Ti standardi zagotavljajo visoko stopnjo primerljivosti. |
11. |
Poleg zahtev po razkritju iz treh kategorij ESRS velja, da če podjetje ugotovi, da je vpliv, tveganje ali priložnost, ki je ESRS ne zajema ali v njem ni dovolj razčlenjena, pomembna zaradi njenih posebnih dejstev in okoliščin, zagotovi dodatna razkritja, specifična za posamezne subjekte, da uporabnikom omogoči razumevanje s trajnostnostjo povezanih vplivov, tveganj ali priložnosti podjetja. Zahteve glede uporabe AR 1 do AR 5 zagotavljajo dodatne smernice glede razkritij, specifičnih za posamezne subjekte. |
1.2 Področja poročanja ter minimalne zahteve po razkritju vsebine politik, ukrepov, ciljev in metrik
12. |
Zahteve po razkritju iz ESRS 2, tematskih ESRS in sektorskih ESRS so razvrščene po naslednjih področjih poročanja:
|
13. |
ESRS 2 vključuje:
Podjetja minimalne zahteve po razkritju v zvezi s politikami, ukrepi, metrikami in cilji upoštevajo skupaj z ustreznimi zahtevami po razkritju iz tematskih in sektorskih ESRS. |
1.3 Pravila pri pripravi
14. |
V vseh ESRS:
Skupaj se ti pojmi imenujejo „vplivi, tveganja in priložnosti“ (IRO). Odražajo vidik dvojne pomembnosti ESRS, opisane v oddelku 3. |
15. |
V vseh ESRS so pojmi, ki so opredeljeni v glosarju opredelitev (Priloga II), zapisani v krepkem ležečem tisku, razen kadar se opredeljeni pojem v istem odstavku uporablja večkrat. |
16. |
V ESRS so informacije, ki jih je treba razkriti, strukturirane na podlagi zahtev po razkritju. Vsaka zahteva po razkritju je sestavljena iz ene ali več ločenih podatkovnih točk. Pojem „podatkovna točka“ se lahko nanaša tudi na opisni podelement zahteve po razkritju. |
17. |
Poleg zahtev po razkritju večina ESRS vsebuje tudi zahteve glede uporabe. Zahteve glede uporabe podpirajo uporabo zahtev po razkritju in imajo enako veljavo kot drugi deli ESRS. |
18. |
V ESRS se za razlikovanje med različnimi ravnmi obveznosti za podjetje glede razkritja informacij uporabljata naslednja pojma:
Poleg tega se v ESRS uporablja pojem „preuči“ pri sklicevanju na vprašanja, vire ali metodologije, ki naj bi jih podjetje po potrebi upoštevalo ali uporabilo pri pripravi določenega razkritja. |
2. Kvalitativne značilnosti informacij
19. |
Podjetje pri pripravi izjave o trajnostnosti uporabi:
|
20. |
Te kvalitativne značilnosti informacij so opredeljene in opisane v Dodatku B k temu standardu. |
3. Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo
21. |
Podjetje poroča o trajnostnostnih zadevah na podlagi načela dvojne pomembnosti, kot je opredeljeno in pojasnjeno v tem poglavju. |
3.1 Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti
22. |
Deležniki so tisti, ki lahko vplivajo na podjetje ali na katere lahko vpliva podjetje. Dve glavni skupini deležnikov sta:
|
23. |
Nekateri deležniki lahko pripadajo obema skupinama iz odstavka 22. |
24. |
Sodelovanje s prizadetimi deležniki je osrednjega pomena za stalni postopek skrbnega pregleda podjetja (glej poglavje 4 Skrbni pregled) in njegovo oceno pomembnosti v zvezi s trajnostnostjo. To vključuje postopke podjetja za opredelitev in ocenjevanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, na katerih nato temelji postopek ocenjevanja za opredelitev pomembnih vplivov za namene poročanja o trajnostnosti (glej oddelek 3.4 tega standarda). |
3.2 Pomembne zadeve in pomembnost informacij
25. |
Podjetje mora oceniti pomembnost (glej oddelek 3.4 Pomembnost vplivov in oddelek 3.5 Finančna pomembnost), da lahko opredeli pomembne vplive, tveganja in priložnosti, o katerih je treba poročati. |
26. |
Ocena pomembnosti je izhodišče za poročanje o trajnostnosti na podlagi ESRS. IRO-1 v oddelku 4.1 ESRS 2 vključuje splošne zahteve po razkritju postopka podjetja za opredelitev vplivov, tveganj in priložnosti ter ocenjevanje njihove pomembnosti. V SBM-3 iz ESRS 2 so določene splošne zahteve po razkritju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz ocene pomembnosti, ki jo opravi podjetje. |
27. |
Zahteve glede uporabe iz Dodatka A k temu standardu vključujejo za podporo oceni pomembnosti seznam trajnostnostnih zadev, zajetih v tematskih ESRS, na katerem so razvrščene po temah, podtemah in podpodtemah. Dodatek E Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti, k temu standardu vključuje ponazoritev ocene pomembnosti, opisane v tem oddelku. |
28. |
Trajnostnostna zadeva je „pomembna“, kadar izpolnjuje merila, opredeljena za pomembnost vplivov (glej oddelek 3.4 tega standarda) ali finančno pomembnost (glej oddelek 3.5 tega standarda) ali oboje. |
29. |
Ne glede na rezultat ocenjevanja pomembnosti podjetje vedno razkrije informacije, ki se zahtevajo v skladu z: ESRS 2 Splošna razkritja (tj. vsemi zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami, določenimi v ESRS 2) in zahtevami po razkritju (vključno z njihovimi podatkovnimi točkami) iz tematskih ESRS, povezanih z zahtevo po razkritju IRO-1 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, kot so navedene v ESRS 2, Dodatek C Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja. |
30. |
Kadar podjetje na podlagi ocene pomembnosti, na kateri temeljijo zahteve po razkritju iz ESRS 2 IRO-1, IRO-2 in SBM-3, ugotovi, da je trajnostnostna zadeva pomembna:
|
31. |
Informacije, ki se uporabljajo in so predpisane v okviru zahteve po razkritju, vključno z njenimi podatkovnimi točkami, ali razkritja, specifičnega za posamezne subjekte, se razkrijejo, kadar podjetje v okviru svoje ocene pomembnih informacij oceni, da so informacije pomembne z enega ali več naslednjih vidikov:
|
32. |
Če podjetje ugotovi, da podnebne spremembe niso pomembne, in zato izpusti vse zahteve po razkritju iz ESRS E1 Podnebne spremembe, razkrije podrobno razlago ugotovitev iz svoje ocene pomembnosti v zvezi s podnebnimi spremembami (glej ESRS 2 IRO-2 Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti), vključno z v prihodnost usmerjeno analizo pogojev, na podlagi katerih bi podjetje v prihodnosti lahko ugotovilo, da so podnebne spremembe pomembne. Če podjetje ugotovi, da ni pomembna tema, ki ni podnebne spremembe, in zato v ustreznem tematskem ESRS izpusti vse zahteve po razkritju, lahko na kratko pojasni zaključke svoje ocene pomembnosti za to temo. |
33. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o politikah, ukrepih in ciljih, povezanih s trajnostnostno zadevo, ki je bila ocenjena kot pomembna, vključi informacije, ki so določene z vsemi zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami v tematskih in sektorskih ESRS, povezanih s to zadevo, ter v ustreznih minimalnih zahtevah po razkritju politik, ukrepov in ciljev iz ESRS 2. Če podjetje ne more razkriti informacij, določenih z zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami iz tematskih ali sektorskih ESRS ali minimalnimi zahtevami po razkritju iz ESRS 2 o politikah, ukrepih in ciljih, ker ni sprejelo, izvedlo ali določilo zadevnih politik, ukrepov oziroma ciljev, to razkrije ter lahko sporoči časovni okvir, v katerem namerava to storiti. |
34. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o metrikah za pomembno trajnostnostno zadevo v skladu z oddelkom Metrike in cilji ustreznega tematskega ESRS:
|
35. |
Če podjetje izpusti informacije, določene s podatkovno točko, ki izhaja iz druge zakonodaje EU, navedene v Dodatku B k ESRS 2, izrecno navede, da zadevne informacije „niso pomembne“. |
36. |
Podjetje določi, kako bo uporabljalo merila, vključno z ustreznimi pragi, za določitev:
|
3.3 Dvojna pomembnost
37. |
Dvojna pomembnost ima dve razsežnosti, in sicer pomembnost vplivov in finančno pomembnost. Če ni določeno drugače, se pojma „pomemben“ in „pomembnost“ v vseh ESRS nanašata na dvojno pomembnost. |
38. |
Oceni pomembnosti vplivov in finančne pomembnosti sta medsebojno povezani, soodvisnosti teh dveh razsežnosti pa se preučijo. Na splošno je izhodišče ocena vplivov, čeprav lahko obstajajo tudi pomembna tveganja in priložnosti, ki niso povezani z vplivi podjetja. Vpliv na trajnostnost je lahko finančno pomemben že od nastanka ali pa postane finančno pomemben, kadar se lahko razumno pričakuje, da bo kratko-, srednje- ali dolgoročno prizadel finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja. Vplivi so zajeti z vidikom pomembnosti vplivov ne glede na to, ali so finančno pomembni. |
39. |
Podjetje se pri opredelitvi ter ocenjevanju vplivov, tveganj in priložnosti v svoji vrednostni verigi za določitev njihove pomembnosti osredotoči na področja, na katerih se na podlagi narave zadevnih dejavnosti, poslovnih odnosov, geografskih območij ali drugih zadevnih dejavnikov šteje, da se vplivi, tveganja ali priložnosti verjetno lahko pojavijo. |
40. |
Podjetje preuči, kako nanj vplivajo njegove odvisnosti od razpoložljivosti naravnih, človeških in socialnih virov ustrezne kakovosti po primernih cenah, ne glede na njegove morebitne vplive na te vire. |
41. |
Glavni vplivi, tveganja in priložnosti podjetja se razumejo kot enaki pomembnim vplivom, tveganjem in priložnostim, ki so opredeljeni v skladu z načelom dvojne pomembnosti ter o katerih se zato poroča v njegovi izjavi o trajnostnosti. |
42. |
Podjetje uporablja merila, določena v oddelkih 3.4 in 3.5 tega standarda, pri čemer upošteva ustrezne kvantitativne in/ali kvalitativne prage. Ustrezni pragi so potrebni, da se določi, katere vplive, tveganja in priložnosti podjetje opredeli in obravnava kot pomembne ter katere trajnostnostne zadeve so pomembne za namene poročanja. V nekaterih obstoječih standardih in okvirih se uporablja pojem „najpomembnejši vplivi“ v zvezi s pragom, ki se uporablja za opredelitev vplivov, opisanih v ESRS kot „pomembni vplivi“. |
3.4 Pomembnost vplivov
43. |
Trajnostnostna zadeva je pomembna z vidika vplivov, če se nanaša na dejanske ali morebitne pomembne pozitivne ali negativne vplive podjetja na ljudi ali okolje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Vplivi zajemajo tiste, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov in storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov. Poslovni odnosi vključujejo tiste v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja ter niso omejeni na neposredna pogodbena razmerja. |
44. |
V zvezi s tem vplivi na ljudi ali okolje vključujejo vplive, ki so povezani z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami. |
45. |
Ocena pomembnosti negativnega vpliva temelji na postopku skrbnega pregleda, ki je opredeljen v mednarodnih instrumentih vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja. Pri dejanskih negativnih vplivih pomembnost temelji na resnosti vpliva, pri morebitnih negativnih vplivih pa na resnosti in verjetnosti vpliva. Resnost temelji na naslednjih dejavnikih:
V primeru morebitnega negativnega vpliva na človekove pravice ima resnost vpliva prednost pred njegovo verjetnostjo. |
46. |
Pri pozitivnih vplivih pomembnost temelji na:
|
3.5 Finančna pomembnost
47. |
Obseg finančne pomembnosti za poročanje o trajnostnosti je razširjen obseg pomembnosti, ki se uporablja v postopku določanja informacij, ki bi jih bilo treba vključiti v računovodske izkaze podjetja. |
48. |
Ocena finančne pomembnosti ustreza opredelitvi informacij, ki veljajo za pomembne za primarne uporabnike splošnih računovodskih poročil pri sprejemanju odločitev v zvezi z zagotavljanjem sredstev subjektu. Informacije se štejejo za pomembne za primarne uporabnike splošnih računovodskih poročil zlasti, če se lahko razumno pričakuje, da bo izpustitev, napačna navedba ali zakrivanje teh informacij vplivalo na odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo na podlagi izjave podjetja o trajnostnosti. |
49. |
Trajnostnostna zadeva je s finančnega vidika pomembna, če povzroči pomembne finančne učinke na podjetje ali se lahko razumno pričakuje, da jih bo povzročila. To velja, če zaradi trajnostnostne zadeve nastanejo ali lahko nastanejo tveganja ali priložnosti, ki pomembno vplivajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo pomembno vplivale na razvoj podjetja ter na njegov finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala v kratko-, srednje- ali dolgoročnem obdobju. Tveganja in priložnosti lahko izhajajo iz preteklih ali prihodnjih dogodkov. Finančna pomembnost trajnostnostne zadeve ni omejena na zadeve, ki so pod nadzorom podjetja, ampak vključuje informacije o pomembnih tveganjih in priložnostih, povezanih s poslovnimi odnosi, ki presegajo obseg konsolidacije, uporabljen pri pripravi računovodskih izkazov. |
50. |
Odvisnosti od naravnih, človeških in socialnih virov so lahko vir finančnih tveganj ali priložnosti. Odvisnosti lahko povzročijo učinke na dva načina:
|
51. |
Pomembnost tveganj in priložnosti se oceni na podlagi kombinacije verjetnosti nastanka finančnih učinkov in njihovega morebitnega obsega. |
3.6 Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev
52. |
Ocenjevanje pomembnosti, ki ga izvede podjetje, lahko privede do opredelitve okoliščin, v katerih imajo lahko ukrepi podjetja za obravnavanje nekaterih vplivov ali tveganj ali za izkoriščanje nekaterih priložnosti, ki so povezane s trajnostnostno zadevo, pomembne negativne vplive ali povzročijo pomembna tveganja v zvezi z eno ali več drugimi trajnostnostnimi zadevami. Na primer:
|
53. |
V takih primerih podjetje:
|
3.7 Raven razčlenitve
54. |
Podjetje po potrebi za pravilno razumevanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti sporočene informacije razčleni:
|
55. |
Podjetje pri opredelitvi ustrezne ravni razčlenitve za poročanje upošteva razčlenitev, ki je bila sprejeta v oceni pomembnosti. Glede na specifična dejstva in okoliščine podjetja je morda potrebna razčlenitev po odvisnih podjetjih. |
56. |
Če so podatki z različnih ravni ali več lokacij na eni ravni združeni, podjetje zagotovi, da se s tem združevanjem ne zakrijeta specifičnost in kontekst, potrebna za razlago informacij. Podjetje ne združuje pomembnih postavk različne narave. |
57. |
Če podjetje predstavi informacije, razčlenjene po sektorjih, uporabi klasifikacijo sektorjev ESRS, ki se določi v delegiranem aktu, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 29b(1), tretji pododstavek, točka (ii), Direktive 2013/34/EU. Če je treba v skladu s tematskim ali sektorskim ESRS pri pripravi specifične informacije sprejeti posebno raven razčlenitve, ima prednost zahteva iz tematskega ali sektorskega ESRS. |
4. Skrbni pregled
58. |
Podjetje upošteva rezultat svojega postopka skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo (v mednarodnih instrumentih, navedenih v nadaljevanju, imenovan „potrebna skrbnost“) pri ocenjevanju svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. ESRS ne uvajajo nobenih zahtev glede ravnanja v zvezi s skrbnim pregledom in ne razširjajo ali spreminjajo vloge upravnih, poslovodnih ali nadzornih organov podjetja, kar zadeva izvajanje skrbnega pregleda. |
59. |
Skrbni pregled je postopek, s katerim podjetja opredelijo, preprečijo in ublažijo dejanske in morebitne negativne vplive na okolje in ljudi, povezane z njihovim poslovanjem, ter pojasnijo način, na katerega te vplive obravnavajo. Ti vplivi vključujejo negativne vplive, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter poslovnih odnosov. Skrbni pregled je stalna praksa, ki se prilagaja na oziroma lahko sproži spremembe v strategiji, poslovnem modelu, dejavnostih, poslovnih odnosih, poslovanju, pridobivanju in prodaji podjetja. Ta postopek je opisan v mednarodnih instrumentih vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja. |
60. |
V teh mednarodnih instrumentih je opredeljenih več korakov v postopku skrbnega pregleda, vključno z opredelitvijo in oceno negativnih vplivov, povezanih z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter njegovih poslovnih odnosov. Kadar podjetje ne more sočasno obravnavati vseh vplivov, jih lahko s postopkom skrbnega pregleda prednostno razvrsti na podlagi njihove resnosti in verjetnosti. Ravno ta vidik postopka skrbnega pregleda se upošteva pri ocenjevanju pomembnih vplivov (glej oddelek 3.4 tega standarda). Z opredelitvijo pomembnih vplivov se podpira tudi opredelitev pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi s trajnostnostjo, ki so pogosto rezultat takih vplivov. |
61. |
Ključni elementi skrbnega pregleda so neposredno izraženi v zahtevah po razkritju iz ESRS 2 in tematskih ESRS, kot je ponazorjeno v nadaljevanju:
|
5. Vrednostna veriga
5.1 Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga
62. |
Izjava o trajnostnosti se uporablja za isto podjetje, ki poroča, kot računovodski izkazi. Če je na primer podjetje, ki poroča, obvladujoče podjetje, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, se izjava o trajnostnosti pripravi za skupino. Ta zahteva se ne uporablja, kadar podjetju, ki poroča, ni treba pripraviti računovodskih izkazov ali kadar pripravlja konsolidirano poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 48i Direktive 2013/34/EU. |
63. |
Informacije o podjetju, ki poroča, ki so navedene v izjavi o trajnostnosti, se razširijo tako, da vključujejo informacije o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, povezanih s podjetjem prek njegovih neposrednih in posrednih poslovnih odnosov v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige (v nadaljnjem besedilu: informacije o vrednostni verigi). Pri razširitvi informacij o podjetju, ki poroča, podjetje vključi pomembne vplive, tveganja in priložnosti, povezane z višjim in nižjim delom svoje vrednostne verige:
|
64. |
V skladu z odstavkom 63 ni treba predložiti informacij o vsakem udeležencu vrednostne verige, temveč le vključiti pomembne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige. Posamezne trajnostnostne zadeve so lahko pomembne v zvezi z različnimi deli višjih ali nižjih delov vrednostne verige podjetja. Informacije se razširijo tako, da vključujejo informacije o vrednostni verigi, ki so povezane le z deli vrednostne verige, za katere je zadeva pomembna. |
65. |
Podjetje vključi pomembne informacije o vrednostni verigi, če je to potrebno, da se:
|
66. |
Podjetje pri določanju, na kateri ravni v lastnih dejavnostih ter višjem in nižjem delu njegove vrednostne verige se pojavi pomembna trajnostnostna zadeva, uporabi svojo oceno vplivov, tveganj in priložnosti na podlagi načela dvojne pomembnosti (glej poglavje 3 tega standarda). |
67. |
Če so pridružena podjetja ali skupna podjetja, ki so upoštevana po kapitalski metodi ali sorazmerno konsolidirana v računovodskih izkazih, del vrednostne verige podjetja, na primer kot dobavitelji, podjetje vključi informacije v zvezi s temi podjetji v skladu z odstavkom 63 in skladno s pristopom, sprejetim za druge poslovne odnose v vrednostni verigi. V tem primeru pri določanju metrik vpliva podatki pridruženega ali skupnega podjetja niso omejeni na delež lastniškega kapitala, ampak se upoštevajo na podlagi vplivov, ki so prek poslovnih odnosov podjetja povezani z njegovimi proizvodi in storitvami. |
5.2 Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov
68. |
Zmožnost podjetja, da pridobi potrebne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige, je lahko odvisna od različnih dejavnikov, kot so pogodbeni dogovori podjetja, raven nadzora, ki ga izvaja nad dejavnostmi zunaj obsega konsolidacije, in njegova kupna moč. Če podjetje ne more nadzorovati dejavnosti v višjem in/ali nižjem delu svoje vrednostne verige ter svojih poslovnih odnosov, lahko težje pridobi informacije o vrednostni verigi. |
69. |
V nekaterih okoliščinah podjetje kljub razumnim prizadevanjem ne more zbrati informacij o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, kot se zahteva v skladu z odstavkom 63. V teh okoliščinah podjetje oceni informacije, ki jih mora sporočiti o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, pri čemer uporabi vse razumne in dokazljive informacije, kot so podatki o sektorskem povprečju in drugi približki. |
70. |
Pridobivanje informacij o vrednostni verigi je lahko zahtevno tudi v primeru MSP in drugih subjektov v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige, ki ne spadajo na področje poročanja o trajnostnosti, ki se zahteva v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU (glej ESRS 2 BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami). |
71. |
V zvezi s politikami, ukrepi in cilji poročanje podjetja vključuje informacije o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige, če te politike, ukrepi in cilji vključujejo udeležence vrednostne verige. V zvezi z metrikami lahko podjetje v številnih primerih, zlasti pri okoljskih zadevah, za katere so na voljo približki, izpolni zahteve glede poročanja, ne da bi zbralo podatke od udeležencev v višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, zlasti od MSP, na primer pri izračunu emisij TGP obsega 3 podjetja. |
72. |
Vključitev ocen, ki temeljijo na podatkih o sektorskem povprečju ali drugih približkih, ne sme privesti do informacij, ki ne dosegajo kvalitativnih značilnosti informacij (glej poglavje 2 ter oddelek 7.2 Viri negotovosti ocene in rezultatov tega standarda). |
6. Časovna obdobja
6.1 Obdobje poročanja
73. |
Obdobje poročanja za izjavo podjetja o trajnostnosti je skladno z obdobjem poročanja za njegove računovodske izkaze. |
6.2 Povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti
74. |
Podjetje v svoji izjavi o trajnostnosti po potrebi vzpostavi ustrezne povezave med informacijami glede preteklosti in informacijami glede prihodnosti, da je mogoče jasno razumeti, kako so pretekle informacije povezane z informacijami, usmerjenimi v prihodnost. |
6.3 Poročanje o napredku glede na izhodiščno leto
75. |
Izhodiščno leto je pretekli referenčni datum ali obdobje, za katero so na voljo informacije in s katerim je mogoče primerjati poznejše informacije v daljšem časovnem obdobju. |
76. |
Podjetje pri poročanju o razvoju dogodkov in napredku pri doseganju cilja predstavi primerjalne informacije za izhodiščno leto za zneske, sporočene v tekočem obdobju, razen če je v okviru zadevne zahteve po razkritju že določeno, kako se poroča o napredku. Podjetje lahko vključi tudi pretekle informacije o mejnikih, doseženih med izhodiščnim letom in obdobjem poročanja, če so te informacije relevantne. |
6.4 Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega obdobja za namene poročanja
77. |
Podjetje pri pripravi izjave o trajnostnosti uporabi naslednja časovna obdobja od konca obdobja poročanja:
|
78. |
Podjetje uporabi dodatno razčlenitev za dolgoročno obdobje, če se vplivi ali ukrepi pričakujejo v obdobju, daljšem od 5 let, in je to potrebno, da se uporabnikom izjav o trajnostnosti zagotovijo relevantne informacije. |
79. |
Če se za posamezne elemente razkritja iz drugih ESRS zahtevajo različne opredelitve srednje- ali dolgoročnih časovnih obdobij, imajo prednost opredelitve iz navedenih ESRS. |
80. |
V nekaterih okoliščinah se lahko zaradi uporabe srednje- ali dolgoročnega obdobja iz odstavka 77 pridobijo nerelevantne informacije, saj podjetje uporablja drugačno opredelitev za (i) svoje postopke opredelitve ter upravljanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ali (ii) opredelitev svojih ukrepov in določitev ciljev. Te okoliščine so lahko posledica značilnosti posameznih panog, kot so denarni tok in poslovni cikli, pričakovano trajanje kapitalskih naložb, časovna obdobja, v katerih uporabniki izjav o trajnostnosti izvajajo ocenjevanja, ali obdobja načrtovanja, ki se v panogi podjetja običajno uporabljajo za sprejemanje odločitev. V teh okoliščinah lahko podjetje uporabi drugačno opredelitev srednje- in/ali dolgoročnega obdobja (glej ESRS 2 BP-2, odstavek 9). |
81. |
Sklici na „kratkoročna“, „srednjeročna“ in „dolgoročna“ obdobja v ESRS se nanašajo na časovno obdobje, kot ga določi podjetje v skladu z določbami iz odstavkov 77 do 80. |
7. Priprava in predstavitev informacij o trajnostnosti
82. |
V tem poglavju so določene splošne zahteve, ki jih je treba uporabiti pri pripravi in predstavitvi informacij o trajnostnosti. |
7.1 Predstavitev primerjalnih informacij
83. |
Podjetje razkrije primerjalne informacije za prejšnje obdobje za vse kvantitativne metrike in denarne zneske, razkrite v tekočem obdobju. Podjetje razkrije tudi primerjalne informacije za opisna razkritja, kadar je to pomembno za razumevanje izjave o trajnostnosti za tekoče obdobje. |
84. |
Če podjetje sporoči primerjalne informacije, ki se razlikujejo od informacij, sporočenih v prejšnjem obdobju, razkrije:
|
85. |
V nekaterih primerih prilagoditev primerjalnih informacij za eno ali več preteklih obdobij, da se doseže primerljivost s tekočim obdobjem, ni izvedljiva. Na primer, podatki v preteklih obdobjih morda niso bili zbrani na način, ki bi omogočal uporabo nove opredelitve metrike ali cilja za nazaj ali preračun za nazaj, da bi se popravila napaka iz preteklega obdobja, ponovno ustvarjanje informacij pa morda ni izvedljivo (glej ESRS 2 BP-2). Če prilagoditev primerjalnih informacij za eno ali več preteklih obdobij ni izvedljiva, podjetje to dejstvo razkrije. |
86. |
Če mora podjetje v skladu z določenim ESRS predstaviti več primerjalnih obdobij za posamezno metriko ali podatkovno točko, imajo prednost zahteve iz tega ESRS. |
7.2 Viri negotovosti ocene in rezultatov
87. |
Če kvantitativnih metrik in denarnih zneskov, vključno z informacijami o višjem in nižjem delu vrednostne verige (glej poglavje 5 tega standarda), ni mogoče meriti neposredno in jih je mogoče le oceniti, se lahko pojavi merilna negotovost. |
88. |
Podjetje razkrije informacije, da lahko uporabniki razumejo najpomembnejše negotovosti, ki vplivajo na kvantitativne metrike in denarne zneske, navedene v njegovi izjavi o trajnostnosti. |
89. |
Uporaba razumnih predpostavk in ocen, vključno z analizo scenarijev ali občutljivosti, je bistven del priprave s trajnostnostjo povezanih informacij ter ne ogroža uporabnosti informacij, če so predpostavke in ocene natančno opisane in pojasnjene. Celo visoka stopnja merilne negotovosti ne bi nujno preprečila, da se s tako predpostavko ali oceno izgotovijo uporabne informacije ali dosežejo kvalitativne značilnosti informacij (glej Dodatek B k temu standardu). |
90. |
Podatki in predpostavke, uporabljeni pri pripravi izjave o trajnostnosti, so, kolikor je mogoče, skladni z ustreznimi finančnimi podatki in predpostavkami, uporabljenimi v računovodskih izkazih podjetja. |
91. |
V skladu z nekaterimi ESRS je treba razkriti informacije, kot so, kot so obrazložitve možnih prihodnjih dogodkov z negotovimi rezultati. Pri presojanju, ali so informacije o takih možnih prihodnjih dogodkih pomembne, se podjetje sklicuje na merila iz poglavja 3 tega standarda in upošteva:
|
92. |
Podjetje pri ocenjevanju možnih rezultatov upošteva vsa ustrezna dejstva in okoliščine, vključno z informacijami o rezultatih z majhno verjetnostjo in velikim vplivom, ki bi lahko postali pomembni, če bi bili združeni. Podjetje je lahko na primer izpostavljeno več vplivom ali tveganjem, od katerih bi lahko vsako povzročilo isto vrsto motnje, kot so motnje v dobavni verigi podjetja. Informacije o posameznem viru tveganja morda niso pomembne, če je verjetnost motnje iz tega vira zelo majhna. Vendar pa so lahko pomembne informacije o skupnem tveganju motenj v dobavni verigi iz vseh virov (glej ESRS 2 BP-2). |
7.3 Posodobitev razkritij o dogodkih po koncu obdobja poročanja
93. |
V nekaterih primerih lahko podjetje prejme informacije po obdobju poročanja, vendar pred odobritvijo izdaje poslovnega poročila. Če take informacije zagotavljajo dokaze ali vpoglede v pogoje, ki obstajajo ob koncu obdobja, podjetje po potrebi posodobi ocene in razkritja v zvezi s trajnostnostjo glede na nove informacije. |
94. |
Če take informacije vsebujejo dokaze ali omogočajo vpoglede v pomembne transakcije, druge dogodke in pogoje, ki nastanejo po koncu obdobja poročanja, podjetje po potrebi navede opisne informacije o obstoju, naravi in morebitnih posledicah teh dogodkov, ki se zgodijo po koncu leta. |
7.4 Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti
95. |
Opredelitev in izračun metrik, vključno z metrikami, ki se uporabljajo za določanje in spremljanje doseganja ciljev, sta ves čas dosledna. Podjetje navede preračunane primerjalne podatke, razen če to ni izvedljivo (glej ESRS 2 BP-2), kadar:
|
7.5 Napake pri poročanju v preteklih obdobjih
96. |
Podjetje popravi pomembne napake iz preteklega obdobja, tako da preračuna primerjalne zneske za pretekla obdobja, razen če to ni izvedljivo. Ta zahteva ne velja za obdobja poročanja pred letom, ko je podjetje prvič začelo uporabljati ESRS. |
97. |
Napake iz preteklega obdobja so izpustitve in napačne navedbe v izjavi podjetja o trajnostnosti za eno ali več preteklih obdobij. Take napake izhajajo iz neuporabe ali napačne uporabe zanesljivih informacij:
|
98. |
Take napake vključujejo: učinke matematičnih napak, napak pri uporabi opredelitev za metrike ali cilje, pomote ali napačne razlage dejstev in goljufije. |
99. |
Morebitne napake v tekočem obdobju, odkrite v navedenem obdobju, se popravijo, preden se odobri izdaja poslovnega poročila. Vendar se pomembne napake včasih odkrijejo šele v naslednjem obdobju. |
100. |
Če ni mogoče ugotoviti učinka napake na vsa pretekla predstavljena obdobja, podjetje preračuna primerjalne informacije, da napako popravi od najzgodnejšega možnega datuma. Podjetje pri popravljanju razkritij za preteklo obdobje ne uporabi poznejših ugotovitev o takratnih okoliščinah niti pri oblikovanju predpostavk o namenih vodstva v preteklem obdobju niti pri ocenjevanju zneskov, razkritih v prejšnjem obdobju. Ta zahteva se uporablja za popravke razkritij, usmerjenih v preteklost, in razkritij, usmerjenih v prihodnost. |
101. |
Popravki napak se razlikujejo od sprememb ocen. Ocene je morda treba revidirati, ko so na voljo dodatne informacije (glej ESRS 2 BP-2). |
7.6 Konsolidirano poročanje in izvzetje odvisnih podjetij
102. |
Če podjetje poroča na konsolidirani ravni, oceni pomembne vplive, tveganja in priložnosti za celotno konsolidirano skupino, ne glede na pravno strukturo skupine. Zagotovi, da so vsa odvisna podjetja zajeta na način, ki omogoča nepristransko opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. Merila in pragi, s katerimi se vpliv, tveganje ali priložnost oceni kot pomembna, se določijo na podlagi poglavja 3 tega standarda. |
103. |
Če podjetje ugotovi znatne razlike med pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi na ravni skupine in pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi enega ali več odvisnih podjetij, zagotovi ustrezen opis vplivov, tveganj in priložnosti zadevnih odvisnih podjetij, kot je primerno. |
104. |
Podjetje lahko pri ocenjevanju, ali so razlike med pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi na ravni skupine in pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi enega ali več njegovih odvisnih podjetij znatne, upošteva različne okoliščine, na primer ali odvisna podjetja delujejo v drugem sektorju kot preostali del skupine, ali pa okoliščine iz oddelka 3.7 Raven razčlenitve. |
7.7 Tajni in občutljivi podatki ter informacije o intelektualni lastnini, znanju in izkušnjah ali rezultatih inovacij
105. |
Podjetju ni treba razkriti tajnih ali občutljivih podatkov, tudi če se ti podatki štejejo za pomembne. |
106. |
Kadar je posebna informacija, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, relevantna za izpolnitev cilja zahteve po razkritju, lahko podjetje pri razkrivanju informacij o svoji strategiji, načrtih in ukrepih to posebno informacijo vseeno izpusti, če:
|
107. |
Če podjetje izpusti tajne ali občutljive podatke ali posebno informacijo, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, ker ta informacija izpolnjuje merila iz prejšnjega odstavka, izpolni zadevno zahtevo po razkritju tako, da razkrije vse druge zahtevane informacije. |
108. |
Podjetje si po najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se ne glede na izpustitev tajnih ali občutljivih podatkov ali posebne informacije, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, splošna ustreznost zadevnega razkritja ne zmanjša. |
7.8 Poročanje o priložnostih
109. |
Pri poročanju o priložnostih bi moralo razkritje vsebovati opisne informacije, na podlagi katerih lahko bralec razume priložnost za podjetje ali celotni sektor. Podjetje pri poročanju o priložnostih preuči pomembnost informacij, ki jih je treba razkriti. V zvezi s tem med drugim preuči:
|
8. Struktura izjave o trajnostnosti
110. |
To poglavje je podlaga za predstavitev informacij o trajnostnostnih zadevah, pripravljenih v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU (tj. izjava o trajnostnosti), v poslovnem poročilu podjetja. Take informacije so predstavljene v namenskem oddelku poslovnega poročila, opredeljenem kot izjava o trajnostnosti. V Dodatku F Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS k temu standardu je naveden ponazoritveni primer izjave o trajnostnosti, strukturirane v skladu z zahtevami iz tega poglavja. |
8.1 Splošna zahteva glede predstavitve
111. |
Informacije o trajnostnosti se predstavijo:
|
8.2 Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti
112. |
Razen možnosti vključitve informacij s sklicevanjem v skladu z oddelkom 9.1 Vključitev s sklicevanjem tega standarda podjetje sporoči vsa veljavna razkritja, ki se zahtevajo z ESRS v skladu s poglavjem 1 tega standarda, v namenskem oddelku poslovnega poročila. |
113. |
Podjetje v svojo izjavo o trajnostnosti vključi razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (8) ter delegiranimi uredbami Komisije, v katerih so določeni vsebina in druge podrobnosti teh razkritij. Podjetje zagotovi, da je mogoče v izjavi o trajnostnosti razlikovati med temi razkritji. Razkritja, ki se nanašajo na vsakega od okoljskih ciljev, opredeljenih v uredbi o taksonomiji, se predstavijo skupaj v jasno razpoznavnem delu okoljskega oddelka izjave o trajnostnosti. Za ta razkritja ne veljajo določbe ESRS, razen tega odstavka in prvega stavka odstavka 115 tega standarda. |
114. |
Kadar podjetje v svojo izjavo o trajnostnosti vključi dodatna razkritja, ki izhajajo iz (i) druge zakonodaje, v skladu s katero mora podjetje razkriti informacije o trajnostnosti, ali (ii) splošno sprejetih standardov in okvirov poročanja o trajnostnosti, vključno z neobveznimi smernicami in sektorskimi smernicami, ki jih objavijo drugi organi za določanje standardov (kot je tehnično gradivo, ki ga izda Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti ali organizacija Global Reporting Initiative), za taka razkritja velja, da:
|
115. |
Podjetje svojo izjavo o trajnostnosti strukturira v štirih delih v naslednjem vrstnem redu: splošne informacije, okoljske informacije (vključno z razkritji v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852), socialne informacije in informacije o upravljanju. Če informacije iz enega dela vključujejo informacije, ki jih je treba sporočiti v drugem delu, se lahko podjetje v skladu z določbo iz oddelka 3.6 Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev tega standarda v enem delu sklicuje na informacije, predstavljene v drugem delu, da se prepreči podvajanje. Podjetje lahko uporabi podrobno strukturo, prikazano v Dodatku F k temu standardu. |
116. |
Razkritja, ki se zahtevajo v skladu s sektorskim ESRS, se združijo v skupine po področju poročanja in po potrebi po temi v zvezi s trajnostnostjo. Predstavijo se skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 in ustreznim tematskim ESRS. |
117. |
Kadar podjetje pripravi pomembna razkritja, specifična za posamezne subjekte, v skladu z odstavkom 11, ta razkritja sporoči skupaj z najpomembnejšimi nesektorskimi in sektorskimi razkritji. |
9. Povezave z drugimi deli poročanja podjetij in povezanimi informacijami
118. |
Podjetje predloži informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegove izjave o trajnostnosti razumejo povezave med različnimi informacijami v izjavi ter povezave med informacijami v izjavi o trajnostnosti in drugimi informacijami, ki jih podjetje razkrije v drugih delih svojega poslovnega poročanja. |
9.1 Vključitev s sklicevanjem
119. |
Če so pogoji iz odstavka 120 izpolnjeni, se lahko informacije, določene z zahtevo po razkritju iz ESRS, vključno s posebno podatkovno točko, določeno z zahtevo po razkritju, vključijo v izjavo o trajnostnosti s sklicevanjem na:
|
120. |
Podjetje lahko vključi informacije s sklicevanjem na dokumente ali dele dokumentov iz odstavka 119, če za razkritja, vključena s sklicevanjem, velja naslednje:
|
121. |
Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 120, se lahko informacije, določene z zahtevo po razkritju iz ESRS, vključno s posebno podatkovno točko, določeno z zahtevo po razkritju, vključijo v izjavo o trajnostnosti s sklicevanjem na poročilo podjetja, pripravljeno v skladu z uredbo (EU) št. 1221/2009 o sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (12). V tem primeru podjetje zagotovi, da se informacije, vključene s sklicevanjem, pripravijo na isti podlagi kot informacije ESRS, vključno z obsegom konsolidacije in obravnavo informacij o vrednostni verigi. |
122. |
Podjetje pri pripravi svoje izjave o trajnostnosti z vključitvijo s sklicevanjem upošteva splošno povezanost sporočenih informacij in zagotovi, da vključitev s sklicevanjem ne zmanjša berljivosti izjave o trajnostnosti. Dodatek G Primer vključitve s sklicevanjem k temu standardu je ponazoritveni primer vključitve s sklicevanjem (glej ESRS 2 BP-2). |
9.2 Povezane informacije in povezljivost z računovodskimi izkazi
123. |
Podjetje opiše razmerja med različnimi informacijami. Pri tem je morda treba povezati opisne informacije o upravljanju, strategiji in upravljanju tveganja s povezanimi metrikami in cilji. Na primer pri navajanju povezanih informacij bo podjetje morda moralo pojasniti učinek ali verjeten učinek svoje strategije na svoje računovodske izkaze ali finančne načrte ali pojasniti, kako je strategija povezana z metrikami in cilji, ki se uporabljajo za merjenje napredka pri doseganju uspešnosti. Morda mora pojasniti tudi, kako bi se lahko z njegovo rabo naravnih virov in spremembami v njegovi dobavni verigi povečali, spremenili ali zmanjšali njegovi pomembni vplivi, tveganja in priložnosti. Morda mora te informacije povezati z informacijami o sedanjih ali predvidenih finančnih učinkih na njegove proizvodne stroške, s strateškim odzivom za blažitev vplivov ali zmanjšanje tveganj in s povezanimi naložbami v nova sredstva. Morda mora tudi povezati opisne informacije s povezanimi metrikami in cilji ter informacijami v računovodskih izkazih. Informacije, ki opisujejo povezave, so jasne in jedrnate. |
124. |
Če izjava o trajnostnosti vključuje denarne zneske ali druge kvantitativne podatkovne točke nad pragom pomembnosti, ki so predstavljene v računovodskih izkazih (neposredna povezljivost med informacijami, razkritimi v izjavi o trajnostnosti, in informacijami, razkritimi v računovodskih izkazih), podjetje vključi sklic na ustrezni odstavek svojih računovodskih izkazov, v katerem so navedene ustrezne informacije. |
125. |
Izjava o trajnostnosti lahko vključuje denarne zneske ali druge kvantitativne podatkovne točke nad pragom pomembnosti, ki so seštevek ali del denarnih zneskov ali kvantitativnih podatkov, predstavljenih v računovodskih izkazih podjetja (posredna povezljivost med informacijami, razkritimi v izjavi o trajnostnosti, in informacijami, razkritimi v računovodskih izkazih). V tem primeru podjetje pojasni, kako so ti zneski ali podatkovne točke v izjavi o trajnostnosti povezane z najpomembnejšimi zneski, predstavljenimi v računovodskih izkazih. To razkritje vključuje sklic na vrstično postavko in/ali ustrezne odstavke njegovih računovodskih izkazov, v katerih so navedene ustrezne informacije. Po potrebi se lahko zagotovi uskladitev, ki se lahko predstavi v obliki preglednice. |
126. |
V primeru informacij, ki niso zajete v odstavkih 124 in 125, podjetje na podlagi praga pomembnosti pojasni skladnost pomembnih podatkov, predpostavk in kvalitativnih informacij, vključenih v njegovo izjavo o trajnostnosti, z ustreznimi podatki, predpostavkami in kvalitativnimi informacijami, vključenimi v računovodske izkaze. To se lahko zgodi, če izjava o trajnostnosti vključuje:
|
127. |
Skladnost, kot se zahteva v skladu z odstavkom 126, je na ravni ene same podatkovne točke in vključuje sklic na ustrezno vrstično postavko ali odstavek pojasnil k računovodskim izkazom. Če pomembni podatki, predpostavke in kvalitativne informacije niso skladni, podjetje to navede in pojasni. |
128. |
Primeri postavk, za katere je potrebna razlaga iz odstavka 126, zajemajo naslednje:
|
129. |
Tematski in sektorski ESRS lahko vključujejo zahteve po vključitvi uskladitev ali ponazoritvi skladnosti podatkov in predpostavk za posebne zahteve po razkritju. V takih primerih imajo prednost zahteve iz teh ESRS. |
10 Prehodne določbe
10.1 Prehodna določba v zvezi z razkritji, specifičnimi za posamezne subjekte
130. |
Obseg, v katerem so trajnostnostne zadeve zajete z ESRS, se bo z oblikovanjem dodatnih zahtev po razkritju po pričakovanjih spremenil. Zato se bo potreba po razkritjih, specifičnih za posamezne subjekte, sčasoma verjetno zmanjšala, zlasti zaradi prihodnjega sprejetja sektorskih standardov. |
131. |
Podjetje lahko pri opredelitvi svojih razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, sprejme prehodne ukrepe za njihovo pripravo v prvih treh letnih izjavah o trajnostnosti, v skladu s katerimi prednostno:
|
10.2 Prehodna določba v zvezi s poglavjem 5 Vrednostna veriga
132. |
Če niso na voljo vse potrebne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja, podjetje v prvih 3 letih poročanja o trajnostnosti na podlagi ESRS pojasni prizadevanja za pridobitev potrebnih informacij o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, razloge, zakaj ni bilo mogoče pridobiti vseh potrebnih informacij, in načrte za pridobitev takih informacij v prihodnosti. |
133. |
Da bi se upoštevale težave, s katerimi bi se lahko podjetja srečala pri zbiranju informacij od udeležencev v celotni vrednostni verigi, in da bi se omejilo breme za MSP v vrednostni verigi, v prvih 3 letih poročanja o trajnostnosti na podlagi ESRS:
|
134. |
Odstavka 132 in 133 se uporabljata ne glede na to, ali je zadevni udeleženec vrednostne verige MSP ali ne. |
135. |
Podjetje od četrtega leta poročanja na podlagi ESRS vključi informacije o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige v skladu z odstavkom 63. V zvezi s tem informacije, ki jih je treba v skladu z ESRS pridobiti od MSP višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige podjetja, ne bodo presegale vsebine prihodnjega ESRS za MSP, ki kotirajo na borzi. |
10.3 Prehodna določba v zvezi z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij
136. |
Da bi se olajšala prva uporaba tega standarda, podjetju v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti na podlagi ESRS ni treba razkriti primerjalnih informacij, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij. Za zahteve po razkritju, navedene v Dodatku C Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju, se ta prehodna določba uporablja za prvo leto obvezne uporabe postopno uvedene zahteve po razkritju. |
10.4 Prehodna določba: seznam zahtev po razkritju, ki se postopno uvedejo
137. |
Dodatek C Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju k temu standardu vsebuje določbe glede uvedbe zahtev po razkritju ali podatkovnih točk zahtev po razkritju iz ESRS, ki se lahko izpustijo ali se ne uporabljajo v prvem letu oziroma prvih letih priprave izjave o trajnostnosti na podlagi ESRS. |
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.
Razkritja, specifična za posamezne subjekte
AR 1. |
Razkritja, specifična za posamezne subjekte, uporabnikom omogočajo, da razumejo vplive, tveganja in priložnosti podjetja, povezane z okoljskimi, socialnimi ali upravljavskimi zadevami. |
AR 2. |
Podjetje pri pripravi razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, zagotovi, da:
|
AR 3. |
Podjetje pri določanju uporabnosti metrik za vključitev v razkritja, specifična za posamezne subjekte, preuči, ali:
|
AR 4. |
Podjetje pri pripravi razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, skrbno upošteva:
|
AR 5. |
Dodatne smernice za pripravo razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, je mogoče najti s preučitvijo informacij, ki se zahtevajo v skladu s tematskim ESRS, ki obravnava podobne trajnostnostne zadeve. |
Dvojna pomembnost
Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti
AR 6. |
Poleg kategorij deležnikov iz odstavka 22 so splošne kategorije deležnikov: zaposleni in drugi delavci, dobavitelji, potrošniki, stranke, končni uporabniki, lokalne skupnosti in osebe v ranljivem položaju ter javni organi, vključno z regulatorji, nadzorniki in centralnimi bankami. |
AR 7. |
Narava se lahko šteje za tihi deležnik. V tem primeru se lahko ekološki podatki in podatki o ohranjanju vrst uporabijo v podporo oceni pomembnosti, ki jo izvede podjetje. |
AR 8. |
Pri ocenjevanju pomembnosti se upošteva dialog s prizadetimi deležniki. Podjetje lahko sodeluje s prizadetimi deležniki ali njihovimi predstavniki (kot so zaposleni ali sindikati) ter uporabniki poročanja o trajnostnosti in drugimi strokovnjaki, da bi pridobilo vhodne podatke ali povratne informacije o svojih ugotovitvah glede pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. |
Ocena pomembnosti vplivov
AR 9. |
Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti vplivov in določanju pomembnih zadev, o katerih se poroča, upošteva naslednje tri korake:
|
Značilnosti resnosti
AR 10. |
Resnost je odvisna od naslednjih dejavnikov:
|
AR 11. |
Negativen vpliv lahko zaradi katere koli od teh treh značilnosti (razsežnosti, obsega in nepopravljivega značaja) postane resen. V primeru morebitnega negativnega vpliva na človekove pravice ima resnost vpliva prednost pred njegovo verjetnostjo. |
Vplivi, povezani s podjetjem
AR 12. |
Za ponazoritev:
|
Ocena finančne pomembnosti
AR 13. |
V nadaljevanju so navedeni primeri, kako so vplivi in odvisnosti vir tveganj ali priložnosti:
|
AR 14. |
Opredelitev tveganj in priložnosti, ki vplivajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali na finančni položaj podjetja, njegovo finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala v kratko-, srednje- ali dolgoročnem obdobju, je izhodišče za oceno finančne pomembnosti. V zvezi s tem podjetje upošteva:
|
AR 15. |
Ko podjetje opredeli svoja tveganja in priložnosti, določi, katera od njih so pomembna za poročanje. To temelji na kombinaciji (i) verjetnosti nastanka in (ii) morebitne razsežnosti finančnih učinkov, določene na podlagi ustreznih pragov. Pri tem koraku se upošteva prispevek teh tveganj in priložnosti k finančnim učinkom v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju na podlagi:
|
Trajnostnostne zadeve, ki se vključijo v oceno pomembnosti
AR 16. |
Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti upošteva naslednji seznam trajnostnostnih zadev, zajetih v tematskem ESRS. Če se na podlagi ocene pomembnosti, ki jo izvede podjetje (glej ESRS 2 IRO-1), oceni, da je določena trajnostnostna zadeva s tega seznama pomembna, podjetje poroča v skladu z ustreznimi zahtevami po razkritju iz ustreznega tematskega ESRS. Ta seznam se ne uporablja namesto postopka določanja pomembnih zadev. Seznam je orodje za pomoč podjetju pri ocenjevanju pomembnosti. Podjetje mora pri določanju svojih pomembnih zadev še vedno upoštevati svoje posebne okoliščine. Podjetje po potrebi pripravi tudi razkritja, specifična za posamezne subjekte, o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, ki niso zajeti v ESRS, kot je opisano v odstavku 11 tega standarda.
|
Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov
AR 17. |
Če podjetje po razumnih prizadevanjih ne more zbrati informacij o višjem in nižjem delu vrednostne verige, kot se zahteva v odstavku 63, pripravi ocene informacij, ki jih je treba sporočiti, pri čemer uporabi vse smiselne in dokazljive informacije, ki so mu na voljo na datum poročanja brez čezmernih stroškov ali prizadevanj. To med drugim vključuje notranje in zunanje informacije, kot so podatki iz posrednih virov, podatki o sektorskem povprečju, analize vzorcev, tržni podatki in podatki primerljivih skupin, drugi približki ali podatki, ki temeljijo na porabi. |
Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti
AR 18. |
Za ponazoritev v zvezi z odstavkom 115 iz oddelka 8.2 Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti tega standarda lahko podjetje, ki z isto politiko zajema okoljske in socialne zadeve, uporabi sklicevanje. To pomeni, da lahko v svojih okoljskih razkritjih poroča o politiki ter navede sklic nanjo v ustreznih socialnih razkritjih ali obratno. Dovoljena je konsolidirana predstavitev politik za vse teme. |
Dodatek B
Kvalitativne značilnosti informacij
Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda. V tem dodatku so opredeljene kvalitativne značilnosti, ki jih dosegajo informacije, predstavljene v izjavi o trajnostnosti, pripravljeni v skladu z ESRS.
Ustreznost
QC 1. |
Informacije o trajnostnosti so relevantne, če lahko vplivajo na odločitve uporabnikov na podlagi pristopa dvojne pomembnosti (glej poglavje 3 tega standarda). |
QC 2. |
Informacije lahko vplivajo na odločitev tudi, če se nekateri uporabniki odločijo, da jih ne bodo uporabili, ali pa jih že poznajo iz drugih virov. Informacije o trajnostnosti lahko vplivajo na odločitve uporabnikov, če imajo napovedno vrednost, potrditveno vrednost ali oboje. Informacije imajo napovedno vrednost, če se lahko uporabijo kot vhodni podatki za postopke, ki jih uporabniki uporabljajo za napovedovanje prihodnjih rezultatov. Ni treba, da so informacije o trajnostnosti napoved ali predvidevanje, da imajo napovedno vrednost, ampak jo imajo, če jih uporabniki uporabijo pri oblikovanju lastnih napovedi. |
QC 3. |
Informacije imajo potrditveno vrednost, če zagotavljajo povratne informacije o prejšnjih vrednotenjih (jih potrjujejo ali spreminjajo). |
QC 4. |
Pomembnost je vidik pomena, ki je specifičen za subjekt in temelji na naravi ali razsežnosti ali na naravi in razsežnosti postavk, na katere se informacije nanašajo, kot je ocenjeno v okviru poročanja podjetja o trajnostnosti (glej poglavje 3 tega standarda). |
Natančna slika
QC 5. |
Da bi bile informacije uporabne, morajo predstavljati ustrezne pojave in prikazovati natančno sliko vsebine pojavov, ki naj bi jih predstavljale. Za natančno sliko morajo biti informacije (i) popolne; (ii) nevtralne in (iii) točne. |
QC 6. |
Popoln prikaz vpliva, tveganja ali priložnosti vključuje vse pomembne informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za razumevanje navedenega vpliva, tveganja ali priložnosti. To vključuje način, kako podjetje prilagodi svojo strategijo, upravljanje tveganja in upravljanje kot odziv na ta vpliv, tveganje ali priložnost, ter metrike, opredeljene za določitev ciljev in merjenje uspešnosti. |
QC 7. |
Nevtralen prikaz ni pristranski pri izbiri ali razkritju informacij. Informacije so nevtralne, če niso popačene, utežene, poudarjene, brez poudarka ali drugače manipulirane, da se poveča verjetnost, da jih bodo uporabniki sprejeli pozitivno ali negativno. Informacije so uravnotežene, tako da zajemajo ugodne/pozitivne in neugodne/negativne vidike. Negativnim in pozitivnim pomembnim vplivom z vidika pomembnosti vplivov ter pomembnim tveganjem in priložnostim z vidika finančne pomembnosti se nameni enaka pozornost. Da se zagotovi nevtralen prikaz vseh ambicioznih informacij o trajnostnosti, na primer ciljev ali načrtov, se v te informacije vključijo ambicije, pa tudi dejavniki, ki bi lahko podjetju preprečili, da bi te ambicije uresničilo. |
QC 8. |
Nevtralnost je podprta s preudarnostjo, tj. previdnostjo pri presojanju v negotovih razmerah. Informacije se ne pobotajo ali izravnajo, da bi bile nevtralne. Preudarnost pomeni, da priložnosti niso precenjene, tveganja pa ne podcenjena. Prav tako preudarnost ne dopušča podcenitve priložnosti ali precenitve tveganj. Podjetje lahko poleg bruto vrednosti predstavi tudi neto vrednosti, če s tako predstavitvijo ne zakrije relevantnih informacij ter vključi jasno obrazložitev učinkov pobota in razlogov zanj. |
QC 9. |
Informacije so lahko točne, ne da bi bile v vseh pogledih popolnoma natančne. Točne informacije pomenijo, da je podjetje izvedlo ustrezne postopke in notranje kontrole, da bi se izognilo pomembnim napakam ali pomembnim napačnim navedbam. Zato se približki predstavijo z jasnim poudarkom njihovih morebitnih omejitev in povezane negotovosti (glej oddelek 7.2 tega standarda). Potrebna in dosegljiva natančnost ter dejavniki, zaradi katerih so informacije točne, so odvisni od narave informacij in narave zadev, na katere se nanašajo. Za točnost je na primer potrebno, da:
|
Primerljivost
QC 10. |
Informacije o trajnostnosti so primerljive, če jih je mogoče primerjati z informacijami, ki jih je podjetje predložilo v prejšnjih obdobjih, in informacijami, ki jih predložijo druga podjetja, zlasti tista, ki opravljajo podobne dejavnosti ali delujejo v isti panogi. Referenčna točka za primerjavo je lahko cilj, izhodišče, referenčna vrednost za panogo, primerljive informacije drugih podjetij ali mednarodno priznane organizacije itd. |
QC 11. |
Doslednost je povezana s primerljivostjo, vendar ni enaka. Doslednost se nanaša na to, da podjetje in druga podjetja v vseh obdobjih uporabljajo iste pristope ali metode za isto trajnostnostno zadevo. Doslednost prispeva k doseganju cilja glede primerljivosti. |
QC 12. |
Primerljivost ni enotnost. Da bi bile informacije primerljive, so podobni elementi videti podobno, različni elementi pa različno. Primerljivost informacij o trajnostnosti se ne poveča, če se različni elementi prikažejo kot podobni ali če se podobni elementi prikažejo kot različni. |
Preverljivost
QC 13. |
Na podlagi preverljivosti se lahko uporabniki prepričajo, da so informacije popolne, nevtralne in točne. Informacije o trajnostnosti so preverljive, če je mogoče potrditi take informacije ali vhodne podatke, ki so bili uporabljeni za njihovo izpeljavo. |
QC 14. |
Preverljivost pomeni, da lahko različni neodvisni opazovalci z ustreznim znanjem soglašajo, da je določen prikaz natančna slika, čeprav to soglasje ni nujno popolno. Informacije o trajnostnosti se zagotovijo tako, da se poveča njihova preverljivost, na primer z:
|
QC 15. |
Nekatere informacije o trajnostnosti so v obliki obrazložitev ali informacij, usmerjenih v prihodnost. Navedena razkritja je mogoče podpreti tako, da na podlagi dejstev natančno prikazujejo na primer strategije, načrte in analize tveganja podjetja. Da bi se uporabniki lažje odločili o uporabi takih informacij, podjetje opiše osnovne predpostavke in metode za pripravo informacij ter druge dejavnike, ki dokazujejo, da informacije odražajo dejanske načrte ali odločitve podjetja. |
Razumljivost
QC 16. |
Informacije o trajnostnosti so razumljive, če so jasne in jedrnate. Razumljive informacije vsakemu uporabniku z zadovoljivo stopnjo znanja omogočajo, da zlahka razume sporočene informacije. |
QC 17. |
Da bi bila razkritja v zvezi s trajnostnostjo jedrnata, se je treba (a) izogniti generičnim in splošnim informacijam, ki niso specifične za podjetje, (b) izogniti nepotrebnemu podvajanju informacij, vključno z informacijami, ki so navedene tudi v računovodskih izkazih, in (c) uporabljati jasen jezik ter dobro strukturirane stavke in odstavke. Jedrnata razkritja vključujejo samo pomembne informacije. Dopolnilne informacije, predložene v skladu z odstavkom 113, se predložijo na način, s katerim se prepreči zakrivanje pomembnih informacij. |
QC 18. |
Jasnost se lahko izboljša z razlikovanjem med informacijami o razvoju dogodkov v obdobju poročanja in „stanovitnimi“ informacijami, ki med obdobji ostajajo razmeroma nespremenjene. To se lahko na primer stori tako, da se značilnosti postopkov podjetja za s trajnostnostjo povezano upravljanje in upravljanje tveganj, ki so se od prejšnjega obdobja poročanja spremenile, opišejo ločeno od tistih, ki se niso spremenile. |
QC 19. |
Za popolnost, jasnost in primerljivost razkritij v zvezi s trajnostnostjo je treba informacije predstaviti kot skladno celoto. Da bi bila razkritja v zvezi s trajnostnostjo skladna, se predstavijo tako, da se pojasnijo ozadje in povezave med povezanimi informacijami. Za skladnost je potrebno tudi, da podjetje predloži informacije na način, ki uporabnikom omogoča, da informacije o njegovih s trajnostnostjo povezanih vplivih, tveganjih in priložnostih povežejo z informacijami v računovodskih izkazih podjetja. |
QC 20. |
Če imajo s trajnostnostjo povezani tveganja in priložnosti, obravnavani v računovodskih izkazih, posledice za poročanje o trajnostnosti, podjetje v izjavo o trajnostnosti vključi informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za oceno teh posledic, ter predstavi ustrezne povezave z računovodskimi izkazi (glej poglavje 9 tega standarda). Raven informacij, podrobnosti in tehničnosti je usklajena s potrebami in pričakovanji uporabnikov. Podjetje se izogiba okrajšavam, merske enote pa opredeli in razkrije. |
Dodatek C
Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju
Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.
ESRS |
Zahteva po razkritju |
Polno ime zahteve po razkritju |
Datum postopne uvedbe ali datum uveljavitve (vključno s prvim letom) |
ESRS 2 |
SBM-1 |
Strategija, poslovni model in vrednostna veriga |
Podjetje razkrije informacije, določene z ESRS 2 SBM-1, odstavek 40(b) (razčlenitev skupnih prihodkov po pomembnem sektorju ESRS) in odstavek 40(c) (seznam dodatnih pomembnih sektorjev ESRS), in sicer od datuma začetka uporabe, določenega v delegiranem aktu Komisije, ki se sprejme na podlagi člena 29b(1), tretji pododstavek, točka (ii), Direktive 2013/34/EU. |
ESRS 2 |
SBM-3 |
Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(e) (predvideni finančni učinki). Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti upošteva ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(e), tako, da objavi le kvalitativna razkritja, če ne more pripraviti kvantitativnih razkritij. |
ESRS E1 |
E1-6 |
Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP |
Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpustijo podatkovne točke o emisijah TGP obsega 3 in skupnih emisijah TGP. |
ESRS E1 |
E1-9 |
Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E1-9. Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti upošteva ESRS E1-9 tako, da objavi le kvalitativna razkritja, če ne more pripraviti kvantitativnih razkritij. |
ESRS E2 |
E2-6 |
Predvideni finančni učinki z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E2-6. Razen v zvezi z informacijami, ki so določene z odstavkom 40(b) o naložbah v obratna in osnovna sredstva v obdobju poročanja v povezavi z velikimi incidenti in depoziti, lahko podjetje ravna v skladu z ESRS E2-6 tako, da v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti objavi le kvalitativna razkritja. |
ESRS E3 |
E3-5 |
Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E3-5.Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E3-5 tako, da objavi le kvalitativna razkritja. |
ESRS E4 |
Vse zahteve po razkritju |
Vse zahteve po razkritju |
Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS E4. |
ESRS E4 |
E4-6 |
Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E4-6. Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E4-6 tako, da objavi le kvalitativna razkritja. |
ESRS E5 |
E5-6 |
Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E5-6. Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E5-6 tako, da objavi le kvalitativna razkritja. |
ESRS S1 |
Vse zahteve po razkritju |
Vse zahteve po razkritju |
Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S1. |
ESRS S1 |
S1-7 |
Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti poročanje za vse podatkovne točke iz te zahteve po razkritju. |
ESRS S1 |
S1-8 |
Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti to zahtevo po razkritju v zvezi z lastnimi zaposlenimi v državah nečlanicah EGP. |
ESRS S1 |
S1-11 |
Socialna zaščita |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-11. |
ESRS S1 |
S1-12 |
Delež zaposlenih invalidov |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-12. |
ESRS S1 |
S1-13 |
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-13. |
ESRS S1 |
S1-14 |
Zdravje in varnost |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti podatkovne točke o primerih z delom povezane bolezni ter o številu izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrti in z delom povezanih bolezni. |
ESRS S1 |
S1-14 |
Zdravje in varnost |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti poročanje o delavcih, nezaposlenih v lastni delovni sili. |
ESRS S1 |
S1-15 |
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja |
Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-15. |
ESRS S2 |
Vse zahteve po razkritju |
Vse zahteve po razkritju |
Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S2. |
ESRS S3 |
Vse zahteve po razkritju |
Vse zahteve po razkritju |
Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S3. |
ESRS S4 |
Vse zahteve po razkritju |
Vse zahteve po razkritju |
Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S4. |
Dodatek D
Struktura izjave o trajnostnosti iz ESRS
Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda v zvezi s poročanjem v štirih delih, kot je navedeno v odstavku 115.
Del poslovnega poročila |
Kodifikacija iz ESRS |
Naslov |
||
|
ESRS 2 |
Splošna razkritja, vključno z informacijami, predloženimi v skladu z zahtevami glede uporabe iz tematskih ESRS in navedenimi v ESRS 2, Dodatek C. |
||
|
Ni relevantno |
Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji) |
||
|
ESRS E1 |
Podnebne spremembe |
||
|
ESRS E2 |
Onesnaževanje |
||
|
ESRS E3 |
Vodni in morski viri |
||
|
ESRS E4 |
Biotska raznovrstnost in ekosistemi |
||
|
ESRS E5 |
Raba virov in krožno gospodarstvo |
||
|
ESRS S1 |
Lastna delovna sila |
||
|
ESRS S2 |
Delavci v vrednostni verigi |
||
|
ESRS S3 |
Prizadete skupnosti |
||
|
ESRS S4 |
Potrošniki in končni uporabniki |
||
|
ESRS G1 |
Poslovno ravnanje |
Dodatek E
Diagram poteka za določitev razkritij na podlagi ESRS
Ocena pomembnosti je izhodišče za poročanje o trajnostnosti na podlagi ESRS. Ta dodatek vsebuje nezavezujočo ponazoritev ocen pomembnosti vpliva in finančne pomembnosti, opisanih v poglavju 3. ESRS 2 IRO-1 v oddelku 4.1 vključuje splošne zahteve po razkritju (DR) postopka podjetja za opredelitev vplivov, tveganj in priložnosti ter za ocenjevanje njihove pomembnosti. V ESRS 2 SBM-3 so določene splošne zahteve po razkritju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti iz ocene pomembnosti, ki jo je izvedlo podjetje. Podjetje lahko izpusti vse zahteve po razkritju iz tematskega standarda, če je ocenilo, da zadevna tema ni pomembna. V tem primeru lahko na kratko obrazloži ugotovitve iz ocene pomembnosti za to temo (ESRS 2 IRO-2), mora pa razkriti podrobno razlago v skladu z ESRS E1 Podnebne spremembe (IRO-2 ESRS 2). V ESRS so določene zahteve po razkritju, ne zahteve glede ravnanja. Zahteve po razkritju v zvezi z akcijskimi načrti, cilji, politikami, analizo scenarijev in načrti za prehod so sorazmerne, saj so odvisne od obstoja teh akcijskih načrtov, ciljev, politik, analize scenarijev in načrtov za prehod v podjetju, kar je lahko odvisno od njegove velikosti, zmogljivosti, virov ter znanja in spretnosti. Opomba: Spodnji diagram poteka ne zajema primera, v katerem podjetje trajnostno zadevo oceni kot pomembno, vendar ta ni zajeta v tematskem standardu; v tem primeru podjetje opravi dodatna razkritja, specifična za posamezne subjekte (ESRS 1, odstavek 30(b)).
Dodatek F
Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS
Ta dodatek dopolnjuje ESRS 1. Vsebuje nezavezujočo ponazoritev strukture izjave o trajnostnosti, opisane v oddelku 8.2 tega standarda. V tej ponazoritvi je podjetje ugotovilo, da biotska raznovrstnost in ekosistemi, onesnaževanje in prizadete skupnosti niso pomembni.
Dodatek G
Primer vključitve s sklicevanjem
Ta dodatek dopolnjuje ESRS 1. Vsebuje nezavezujoče ponazoritve vključitve drugega oddelka poslovnega poročila v izjavo o trajnostnosti s sklicevanjem, kot je opisano v oddelku 9.1 tega standarda.
ESRS 2
SPLOŠNA RAZKRITJA
KAZALO
Cilj
1. |
Podlaga za pripravo |
– |
Zahteva po razkritju BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti |
– |
Zahteva po razkritju BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami |
2. |
Upravljanje |
– |
Zahteva po razkritju GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov |
– |
Zahteva po razkritju GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo |
– |
Zahteva po razkritju GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud |
– |
Zahteva po razkritju GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu |
– |
Zahteva po razkritju GOV-5 – Upravljanje tveganja in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti |
3. |
Strategija |
– |
Zahteva po razkritju SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga |
– |
Zahteva po razkritju SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
4. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti |
4.1 |
Razkritja o postopku ocenjevanja pomembnosti |
– |
Zahteva po razkritju IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti |
– |
Zahteva po razkritju IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti |
4.2 |
Minimalna zahteva po razkritju za politike in ukrepe |
– |
Minimalna zahteva po razkritju – Politike MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev |
– |
Minimalna zahteva po razkritju – Ukrepi MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami |
5. |
Metrike in cilji |
– |
Minimalna zahteva po razkritju – Metrike MDR-M – Metrike, povezane s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami |
– |
Minimalna zahteva po razkritju – Cilji MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
1. |
Podlaga za pripravo |
– |
Zahteva po razkritju BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti |
2. |
Upravljanje |
– |
Zahteva po razkritju GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov |
– |
Zahteva po razkritju GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo |
– |
Zahteva po razkritju GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud |
– |
Zahteva po razkritju GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu |
– |
Zahteva po razkritju GOV-5 – Upravljanje tveganja in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti |
3. |
Strategija |
– |
Zahteva po razkritju SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga |
– |
Zahteva po razkritju SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
4. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti |
– |
Zahteva po razkritju IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti |
– |
Minimalna zahteva po razkritju – Politike MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev |
– |
Minimalna zahteva po razkritju – Ukrepi MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami |
5. |
Metrike in cilji |
– |
Minimalna zahteva po razkritju – Cilji MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev |
Dodatek B: |
Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU |
Dodatek C: |
Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja |
Cilj
1. |
V tem ESRS so določene zahteve po razkritju, ki se uporabljajo za vsa podjetja ne glede na njihov sektor dejavnosti (tj. nesektorske) in za vse teme v zvezi s trajnostnostjo (tj. medsektorske). Ta ESRS zajema področja poročanja, ki so opredeljena v ESRS 1 Splošne zahteve, oddelek 1.2 Medsektorski standardi in področja poročanja. |
2. |
Podjetje pri pripravi razkritij na podlagi tega standarda uporablja zahteve po razkritju (vključno z njihovimi podatkovnimi točkami) iz tematskih ESRS, kot so navedene v Dodatku C Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja k temu standardu. Podjetje uporablja zahteve iz Dodatka C:
|
1. Podlaga za pripravo
Zahteva po razkritju BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti
3. |
Podjetje razkrije splošno podlago za pripravo svoje izjave o trajnostnosti. |
4. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje načina, kako podjetje pripravlja svojo izjavo o trajnostnosti, vključno z obsegom konsolidacije, informacijami o višjem in nižjem delu vrednostne verige ter po potrebi navedbo, ali je podjetje uporabilo katero od možnosti za izpustitev informacij iz točk (d) in (e) naslednjega odstavka. |
5. |
Podjetje razkrije naslednje informacije:
|
Zahteva po razkritju BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami
6. |
Podjetje zagotovi razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami. |
7. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje učinka teh posebnih okoliščin na pripravo izjave o trajnostnosti. |
8. |
Podjetje lahko te informacije sporoči skupaj z razkritji, na katere se nanašajo. |
Časovna obdobja
9. |
Če podjetje odstopa od srednje- ali dolgoročnih časovnih obdobij, opredeljenih v ESRS 1, oddelek 6.4 Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega obdobja za namene poročanja, opiše:
|
Ocena vrednostne verige
10. |
Če metrike vključujejo podatke o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige, ki so ocenjeni z uporabo posrednih virov, kot so podatki o sektorskem povprečju ali drugi približki, podjetje:
|
Viri negotovosti ocene in rezultatov
11. |
V skladu z ESRS 1, oddelek 7.2 Viri negotovosti ocene in rezultatov, podjetje:
|
12. |
Pri razkrivanju informacij, usmerjenih v prihodnost, lahko podjetje navede, da so po njegovem mnenju take informacije nezanesljive. |
Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti
13. |
Če pride do sprememb pri pripravi in predstavitvi informacij o trajnostnosti v primerjavi s prejšnjimi obdobji poročanja (glej ESRS 1, oddelek 7.4 Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti), podjetje:
|
Napake pri poročanju v preteklih obdobjih
14. |
Če podjetje odkrije pomembne napake v preteklem obdobju (glej ESRS 1, oddelek 7.5 Napake pri poročanju v preteklih obdobjih), podjetje razkrije:
|
Razkritja, ki izhajajo iz druge zakonodaje ali splošno sprejetih izjav v zvezi s poročanjem o trajnostnosti
15. |
Če podjetje v svojo izjavo o trajnostnosti poleg informacij, določenih v ESRS, vključi informacije, ki izhajajo iz druge zakonodaje, na podlagi katere mora razkriti informacije v zvezi s trajnostnostjo, ali iz splošno sprejetih standardov in okvirov poročanja o trajnostnosti (glej ESRS 1, oddelek 8.2 Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti), razkrije to dejstvo. V primeru delne uporabe drugih standardov in okvirov poročanja podjetje navede natančen sklic na odstavke uporabljenega standarda ali okvira. |
Vključitev s sklicevanjem
16. |
Če podjetje informacije vključi s sklicevanjem (glej ESRS 1, oddelek 9.1 Vključitev s sklicevanjem), razkrije seznam zahtev po razkritju iz ESRS ali posebnih podatkovnih točk, določenih z zahtevo po razkritju, ki so bile vključene s sklicevanjem. |
Uporaba določb glede postopne uvedbe v skladu z Dodatkom C k ESRS 1
17. |
Če se podjetje ali skupina, ki na dan svoje bilance stanja ne presega povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu, odloči izpustiti informacije, ki se zahtevajo z ESRS E4, ESRS S1, ESRS S2, ESRS S3 ali ESRS S4 v skladu z Dodatkom C k ESRS 1, kljub temu razkrije, ali so bile teme v zvezi s trajnostnostjo, zajete v ESRS E4, ESRS S1, ESRS S2, ESRS S3 oziroma ESRS S4, ocenjene kot pomembne na podlagi ocene pomembnosti, ki jo je izvedlo podjetje. Poleg tega, če je bila ena ali več teh tem ocenjena kot pomembna, podjetje za vsako pomembno temo:
|
2. Upravljanje
18. |
Cilj tega poglavja je določiti zahteve po razkritju, ki omogočajo razumevanje procesov, kontrol in postopkov upravljanja, vzpostavljenih za spremljanje, upravljanje in nadzor trajnostnostnih zadev. |
Zahteva po razkritju GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
19. |
Podjetje razkrije sestavo upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, njihove vloge in odgovornosti ter dostop do strokovnega znanja ter znanj in spretnosti glede trajnostnostnih zadev. |
20. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje:
|
21. |
Podjetje razkrije naslednje informacije o sestavi in raznolikosti članov svojih upravnih, poslovodnih in nadzornih organov:
|
22. |
Podjetje razkrije naslednje informacije o vlogah in odgovornostih upravnih, poslovodnih in nadzornih organov:
|
23. |
Razkritje vključuje opis, kako upravni, poslovodni in nadzorni organi ocenijo, ali so za nadzor trajnostnostnih zadev na razpolago ustrezne spretnosti in strokovno znanje ali pa se bodo razvili, vključno s:
|
Zahteva po razkritju GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo
24. |
Podjetje razkrije, kako so upravni, poslovodni in nadzorni organi obveščeni o trajnostnostnih zadevah ter kako so se te zadeve obravnavale v obdobju poročanja. |
25. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje tega, kako so upravni, poslovodni in nadzorni organi obveščeni o trajnostnostnih zadevah ter tega, katere informacije in zadeve so obravnavali v obdobju poročanja. Tako je mogoče ugotoviti, ali so bili člani teh organov ustrezno obveščeni in ali so lahko opravili svoje naloge. |
26. |
Podjetje razkrije naslednje informacije:
|
Zahteva po razkritju GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud
27. |
Podjetje razkrije informacije o vključitvi svoje s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud. |
28. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje, ali so sistemi spodbud ponujeni članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, ki so povezani s trajnostnostnimi zadevami. |
29. |
Podjetje razkrije naslednje informacije o sistemih spodbud in politikah prejemkov, povezanih s trajnostnostnimi zadevami, za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, če ti obstajajo:
|
Zahteva po razkritju GOV–4 – Izjava o skrbnem pregledu
30. |
Podjetje razkrije vzporejanje informacij o postopkih skrbnega pregleda, navedenih v njegovi izjavi o trajnostnosti. |
31. |
Cilj te zahteve po razkritju je olajšati razumevanje postopka skrbnega pregleda podjetja, ki je povezan s trajnostnostnimi zadevami. |
32. |
Glavni vidiki in koraki skrbnega pregleda iz ESRS 1, poglavje 4 Skrbni pregled, so povezani s številnimi medsektorskimi in tematskimi zahtevami po razkritju na podlagi ESRS. Podjetje zagotovi vzporejanje informacij, ki pojasnjuje, kako in kje se njegova uporaba glavnih vidikov in korakov postopka skrbnega pregleda odraža v njegovi izjavi o trajnostnosti, da se omogoči prikaz dejanskih praks podjetja v zvezi s skrbnim pregledom (15). |
33. |
Ta zahteva po razkritju ne predpisuje nobenih posebnih zahtev glede ravnanja v zvezi z ukrepi skrbnega pregleda ter ne zajema ali spreminja vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, kot je določena v drugi zakonodaji ali ureditvi. |
Zahteva po razkritju GOV–5 – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti
34. |
Podjetje razkrije glavne značilnosti svojega sistema upravljanja tveganj in notranjih kontrol v zvezi s postopkom poročanja o trajnostnosti. |
35. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje postopkov podjetja za upravljanje tveganj in notranje kontrole v zvezi s poročanjem o trajnostnosti. |
36. |
Podjetje razkrije naslednje informacije:
|
3. Strategija
37. |
V tem poglavju so določene zahteve po razkritju, ki omogočajo razumevanje:
|
Zahteva po razkritju SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
38. |
Podjetje razkrije elemente svoje strategije, ki se nanašajo na trajnostnostne zadeve ali nanje vplivajo, ter svojega poslovnega modela in vrednostne verige. |
39. |
Cilj te zahteve po razkritju je opisati ključne elemente splošne strategije podjetja, ki se nanašajo na trajnostnostne zadeve ali nanje vplivajo, ter ključne elemente poslovnega modela in vrednostne verige podjetja, da se omogoči razumevanje njegove izpostavljenosti vplivom, tveganjem in priložnostim ter njihovih virov. |
40. |
Podjetje razkrije naslednje informacije o ključnih elementih svoje splošne strategije, ki se nanašajo na trajnostnostne zadeve ali nanje vplivajo:
|
41. |
Če ima podjetje sedež v državi članici EU, ki dovoljuje izvzetje iz razkritja informacij iz člena 18(1), točka (a), Direktive 2013/34/EU (22), in če uporabi to izvzetje, lahko izpusti razčlenitev prihodkov po pomembnih sektorjih ESRS, ki se zahteva v skladu z odstavkom 40(b). V tem primeru podjetje kljub temu razkrije seznam sektorjev ESRS, ki so pomembni za podjetje. |
42. |
Podjetje razkrije opis svojega poslovnega modela in vrednostne verige, vključno s
|
Zahteva po razkritju SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
43. |
Podjetje razkrije, kako v svoji strategiji in poslovnem modelu upošteva interese in stališča svojih deležnikov. |
44. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje, kako se v strategiji in poslovnem modelu podjetja upoštevajo interesi in stališča deležnikov. |
45. |
Podjetje razkrije kratek opis:
|
Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
46. |
Podjetje razkrije svoje pomembne vplive, tveganja in priložnosti ter njihovo povezanost s svojo strategijo in poslovnim modelom. |
47. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, kot izhajajo iz ocene pomembnosti podjetja, ter načina, kako izhajajo iz strategije, poslovnega modela in dodeljevanja sredstev podjetja ter kako se strategije, poslovni model in dodeljevanje sredstev podjetja zaradi njih prilagajajo. Informacije, ki jih je treba razkriti o upravljanju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti podjetja, so predpisane v tematskih ESRS in sektorskih standardih, ki se uporabljajo skupaj z minimalnimi zahtevami po razkritju politik, ukrepov in ciljev, določenimi v tem standardu. |
48. |
Podjetje razkrije:
|
49. |
Podjetje lahko razkrije opisne informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 46, skupaj z razkritji, določenimi v ustreznem tematskem ESRS, pri čemer poleg razkritij, pripravljenih v skladu s tem poglavjem ESRS 2, predloži tudi izjavo o svojih pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih. |
4. Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
4.1 Razkritja o postopku ocenjevanja pomembnosti
50. |
V tem poglavju so določene zahteve po razkritju, ki omogočajo razumevanje:
|
Zahteva po razkritju IRO-1 – Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
51. |
Podjetje razkrije postopek, s katerim opredeli svoje vplive, tveganja in priložnosti ter oceni, kateri so pomembni. |
52. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje postopka, s katerim podjetje opredeli vplive, tveganja in priložnosti ter oceni njihovo pomembnost, na podlagi česar določi razkritja v okviru svoje izjave o trajnostnosti (glej ESRS 1, poglavje 3, in z njim povezane zahteve glede uporabe, v katerih so določene zahteve in načela v zvezi s postopkom za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti na podlagi načela dvojne pomembnosti). |
53. |
Podjetje razkrije naslednje informacije:
|
Zahteva po razkritju IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti
54. |
Podjetje v svojih izjavah o trajnostnosti poroča o zahtevah po razkritju, ki jih izpolnjuje. |
55. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje zahtev po razkritju, ki so vključene v izjavo podjetja o trajnostnosti, in tem, ki so bile na podlagi ocene pomembnosti izpuščene kot nepomembne. |
56. |
Podjetje vključi seznam zahtev po razkritju, ki so bile izpolnjene pri pripravi izjave o trajnostnosti, in sicer na podlagi rezultata ocene pomembnosti (glej ESRS 1, poglavje 3), vključno s številkami strani in/ali odstavki izjav o trajnostnosti, v katerih so navedena povezana razkritja. To se lahko prikaže kot kazalo vsebine. Podjetje vključi tudi preglednico vseh podatkovnih točk, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU, kot so navedene v Dodatku B k temu standardu, ter navede, kje jih je mogoče najti v izjavi o trajnostnosti; vključi tudi tiste, za katere je ocenilo, da niso pomembne, pri čemer v skladu z odstavkom 35 ESRS 1 v preglednici navede „niso pomembne“. |
57. |
Če podjetje ugotovi, da podnebne spremembe niso pomembne, in zato izpusti vse zahteve po razkritju iz ESRS E1 Podnebne spremembe, razkrije podrobno razlago ugotovitev iz svoje ocene pomembnosti v zvezi s podnebnimi spremembami (glej ESRS 2 IRO-2 Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti), vključno z v prihodnost usmerjeno analizo pogojev, na podlagi katerih bi podjetje v prihodnosti lahko ugotovilo, da so podnebne spremembe pomembne. |
58. |
Če podjetje ugotovi, da ni pomembna tema, ki ni podnebne spremembe, in zato v ustreznem tematskem ESRS izpusti vse zahteve po razkritju, lahko navede kratko pojasnilo zaključkov svoje ocene pomembnosti za to temo. |
59. |
Podjetje pojasni, kako je določilo pomembne informacije, ki jih je treba razkriti v zvezi z vplivi, tveganji in priložnostmi, za katere je ocenilo, da so pomembni, vključno z uporabo pragov, in/ali kako je uporabilo merila iz ESRS 1, oddelek 3.2 Pomembne zadeve in pomembnost informacij. |
4.2 Minimalne zahteve po razkritju za politike in ukrepe
60. |
V tem oddelku so določene minimalne zahteve po razkritju, ki jih je treba vključiti, če podjetje razkrije informacije o svojih politikah in ukrepih za preprečevanje in blažitev dejanskih in morebitnih pomembnih vplivov ter popravni ukrep v zvezi z njimi, obravnavanje tveganj in/ali izkoriščanje pomembnih priložnosti (skupaj „upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev“). Uporabljajo se skupaj z zahtevami po razkritju, vključno z zahtevami glede uporabe, ki so navedene v ustreznem tematskem in sektorskem ESRS. Uporabljajo se tudi, ko podjetje pripravlja razkritja, specifična za posamezne subjekte. |
61. |
Ustrezna razkritja so predložena skupaj z razkritji, določenimi z ustreznim tematskim ESRS. Če ena sama politika ali isti ukrepi obravnavajo več medsebojno povezanih trajnostnostnih zadev, lahko podjetje razkrije zahtevane informacije pri svojem poročanju na podlagi enega tematskega ESRS in se nanje navzkrižno sklicuje pri svojem poročanju na podlagi drugega tematskega ESRS. |
62. |
Če podjetje ne more razkriti informacij o politikah in ukrepih, ki se zahtevajo v skladu z ustreznim tematskim ESRS, ker ni sprejelo politik in/ali ukrepov, povezanih z zadevno posebno trajnostnostno zadevo, to razkrije in navede razloge, zakaj ni sprejelo politik in/ali ukrepov. Podjetje lahko razkrije časovni okvir, v katerem jih namerava sprejeti. |
Minimalna zahteva po razkritju – Politike MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev
63. |
Podjetje pri razkritju politik, ki jih je izpostavilo glede posamezne trajnostnostne zadeve, ki je opredeljena kot pomembna, uporablja minimalne zahteve po razkritju iz te določbe. |
64. |
Cilj te minimalne zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje politik, ki jih je podjetje vzpostavilo za preprečevanje, blaženje in popravne ukrepe v zvezi z dejanskimi in morebitnimi vplivi, obravnavanje tveganj in izkoriščanje priložnosti. |
65. |
Podjetje razkrije informacije o politikah, sprejetih za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. Razkritje vključuje naslednje informacije:
|
Minimalna zahteva po razkritju – Ukrepi MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami
66. |
Podjetje uporablja zahteve za vsebino razkritij iz te določbe, ko opisuje ukrepe, s katerimi upravlja posamezne pomembne trajnostnostne zadeve, vključno z akcijskimi načrti ter dodeljenimi in/ali načrtovanimi viri. |
67. |
Cilj te minimalne zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ključnih ukrepov, sprejetih in/ali načrtovanih za preprečevanje, blažitev in popravne ukrepe v zvezi z dejanskimi in morebitnimi vplivi, za obravnavanje tveganj in priložnosti ter po potrebi za doseganje splošnih in posamičnih ciljev povezanih politik. |
68. |
Če so za izvajanje politike potrebni ukrepi ali celovit akcijski načrt, da bi se dosegli njeni cilji, in kadar se ukrepi izvajajo brez posebne politike, podjetje razkrije naslednje informacije:
|
69. |
Kadar so za izvajanje akcijskega načrta potrebne znatne naložbe v obratna sredstva in/ali naložbe v osnovna sredstva, podjetje:
|
5. Metrike in cilji
70. |
V tem poglavju so določene minimalne zahteve po razkritju, ki se vključijo, če podjetje razkrije informacije o svojih metrikah in ciljih v zvezi z vsako od pomembnih trajnostnostnih zadev. Uporabljajo se skupaj z zahtevami po razkritju, vključno z zahtevami glede uporabe, ki so navedene v ustreznem tematskem ESRS. Uporabljajo se tudi, ko podjetje pripravlja razkritja, specifična za posamezne subjekte. |
71. |
Ustrezna razkritja so predložena skupaj z razkritji, določenimi v tematskem ESRS. |
72. |
Če podjetje ne more razkriti informacij o ciljih, ki jih je treba razkriti v skladu z ustreznim tematskim ESRS, ker ni določilo ciljev, povezanih z zadevno posebno trajnostnostno zadevo, to razkrije in navede razloge, zakaj ciljev ni sprejelo. Podjetje lahko razkrije časovni okvir, v katerem jih namerava sprejeti. |
Minimalna zahteva po razkritju – Metrike MDR-M – Metrike, povezane s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami
73. |
Podjetje uporablja zahteve za vsebino razkritij iz te določbe, ko razkrije metrike, ki jih je vzpostavilo v zvezi s posameznimi pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
74. |
Cilj te minimalne zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje metrik, ki jih podjetje uporablja za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. |
75. |
Podjetje razkrije vse metrike, ki jih uporablja za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti v zvezi s pomembnim vplivom, tveganjem ali priložnostjo. |
76. |
Metrike vključujejo metrike, ki so opredeljene v ESRS, in metrike, ki so opredeljene glede posameznega subjekta, ne glede na to, ali izhajajo iz drugih virov ali jih je razvilo podjetje samo. |
77. |
Podjetje za vsako metriko:
|
Minimalna zahteva po razkritju – Cilji MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev
78. |
Podjetje uporablja zahteve za vsebino razkritij iz te določbe, če razkrije informacije o ciljih, ki jih je določilo v zvezi z vsako pomembno trajnostnostno zadevo. |
79. |
Cilj te minimalne zahteve po razkritju je za vsako trajnostnostno zadevo omogočiti razumevanje:
|
80. |
Podjetje razkrije merljive, v rezultate usmerjene in časovno omejene cilje glede pomembnih trajnostnostnih zadev, ki jih je določilo za ocenjevanje napredka. Razkritje za vsak cilj vključuje naslednje informacije:
|
81. |
Če podjetje ni določilo nobenih merljivih ciljev, usmerjenih v rezultate:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS 2 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.
1. Podlaga za pripravo
Zahteva po razkritju BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti
AR 1. |
Podjetje lahko pri opisu obsega, v katerem izjava o trajnostnosti zajema višji in nižji del njegove vrednostne verige (glej ESRS 1, oddelek 5.1 Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga), razlikuje med:
|
Zahteva po razkritju BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami
AR 2. |
Podjetje lahko razkrije, ali se opira na katere koli evropske standarde, ki jih je odobril evropski standardizacijski sistem (standardi ISO/IEC ali CEN/CENELEC), ter v kolikšni meri je podatke in postopke, ki se uporabljajo za poročanje o trajnostnosti, preveril zunanji ponudnik dajanja zagotovil in ugotovil, da so skladni z ustreznim standardom ISO/IEC ali CEN/CENELEC. |
2. Upravljanje
Zahteva po razkritju GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
AR 3. |
Podjetje lahko pri opisovanju vloge in odgovornosti upravnih, poslovodnih in nadzornih organov v zvezi s trajnostnostnimi zadevami navede:
|
AR 4. |
Pri opisovanju organizacije upravljanja podjetja na področju trajnostnostnih zadev se lahko opis kompleksne strukture upravljanja dopolni z njeno predstavitvijo v obliki diagrama. |
AR 5. |
Opis ravni strokovnega znanja upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ali njihovega dostopa do strokovnega znanja se lahko podpre s ponazoritvijo sestave organov, vključno s člani, na katerih strokovno znanje se ti organi opirajo pri nadzoru trajnostnostnih zadev, in načina, kako to strokovno znanje uporabljajo kot organ. Podjetje v opisu preuči, kako strokovno znanje in spretnosti ustrezajo pomembnim vplivom, tveganjem in priložnostim podjetja ter ali imajo organi in/ali njihovi člani dostop do drugih virov strokovnega znanja, kot so posebni strokovnjaki in usposabljanje ter druge izobraževalne pobude, da se v teh organih posodablja in poglablja s trajnostnostjo povezano strokovno znanje. |
Zahteva po razkritju GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo
AR 6. |
Glede na strukturo podjetja se lahko upravni, poslovodni in nadzorni organi osredotočijo na splošne cilje, vodstvo pa na podrobnejše cilje. V tem primeru lahko podjetje razkrije, kako organi upravljanja zagotavljajo vzpostavitev ustreznega mehanizma za spremljanje uspešnosti. |
Zahteva po razkritju GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud
AR 7. |
Za podjetja, ki kotirajo na borzi, bi morala biti ta zahteva po razkritju skladna s poročilom o prejemkih iz členov 9a in 9b Direktive 2007/36/ES o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. Ob upoštevanju določb ESRS 1, odstavki 119, 120 in 122, se lahko podjetje, ki kotira na borzi, sklicuje na svoje poročilo o prejemkih. |
Zahteva po razkritju GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu
AR 8. |
Vzporejanje informacij, ki se zahteva v skladu z odstavkom 30, se lahko predstavi v obliki preglednice, v kateri se ključni elementi skrbnega pregleda za vplive na ljudi in okolje povežejo z ustreznimi razkritji iz izjave podjetja o trajnostnosti, kot je navedeno v nadaljevanju. |
AR 9. |
Podjetje lahko v preglednico v nadaljevanju vključi dodatne stolpce, da se jasno opredelijo tista razkritja, ki se nanašajo na vplive na ljudi in/ali okolje, saj lahko v nekaterih primerih več razkritij vsebuje informacije o istem koraku skrbnega pregleda. |
AR 10. |
Glavni sklici na ključne elemente postopka skrbnega pregleda v mednarodnih instrumentih vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja so navedeni v ESRS 1, poglavje 4.
|
Zahteva po razkritju GOV-5 – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti
AR 11. |
Ta zahteva po razkritju se osredotoča izključno na postopke notranje kontrole postopka poročanja o trajnostnosti. Podjetje lahko upošteva tveganja, kot so tveganja v zvezi s popolnostjo in celovitostjo podatkov, točnostjo rezultatov ocenjevanja, razpoložljivostjo podatkov o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige in časovnim okvirom razpoložljivosti informacij. |
3. Strategija
Zahteva po razkritju SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
AR 12. |
Podjetje za predložitev informacij o sektorjih, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 40, evidentira svoje pomembne dejavnosti v skladu s sektorji ESRS. Če oznaka za podsektor ne obstaja, se uporabi naslov „drugo“. |
AR 13. |
Za namene razkritij, ki se zahtevajo v odstavku 40, je skupina produktov in/ali storitev, ki jih podjetje ponuja, skupina trgov in/ali skupina strank, ki jih oskrbuje, ali sektor ESRS pomemben(-na) za podjetje, če izpolnjuje eno od naslednjih meril ali obe:
|
AR 14. |
Podjetje pri pripravi razkritij v zvezi s svojim poslovnim modelom in vrednostno verigo upošteva:
|
AR 15. |
Spremne informacije so lahko zlasti relevantne za uporabnike izjave podjetja o trajnostnosti, da bi razumeli, v kolikšni meri razkritja vključujejo informacije o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige. Opis glavnih značilnosti višjega in/ali nižjega dela vrednostne verige in po potrebi opredelitev ključnih vrednostnih verig bi morala podpirati razumevanje načina, kako podjetje uporablja zahteve iz ESRS 1, poglavje 5, ter oceno pomembnosti, ki jo podjetje izvede v skladu z ESRS 1, poglavje 3. Z opisom se lahko zagotovi pregled ključnih značilnosti subjektov v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige na visoki ravni, pri čemer se navede njihov relativni prispevek k uspešnosti in položaju podjetja ter pojasni, kako prispevajo k ustvarjanju vrednosti podjetja. |
Zahteva po razkritju SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
AR 16. |
Stališča in interesi deležnikov, ki se izrazijo v okviru sodelovanja podjetja z deležniki prek njegovega postopka skrbnega pregleda, so lahko pomembni za enega ali več vidikov njegove strategije ali poslovnega modela. Kot taki lahko vplivajo na odločitve podjetja v zvezi s prihodnjo usmeritvijo strategije ali poslovnega modela. |
Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
AR 17. |
Podjetje pri opisu, kje v višjem in/ali nižjem delu njegove vrednostne verige so koncentrirani pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, upošteva: geografska območja, zmogljivosti ali vrste sredstev, vložke, izložke in distribucijske kanale. |
AR 18. |
To razkritje se lahko izrazi v obliki enega samega vpliva, tveganja ali priložnosti ali z združevanjem skupin pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, če se s tem zagotovijo ustreznejše informacije in se ne zakrijejo pomembne informacije. |
4. Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti
AR 19. |
Ne glede na podlago za predstavitev informacij o trajnostnostnih zadevah iz ESRS 1, poglavje 8 Struktura izjave o trajnostnosti, lahko podjetje razkrije seznam zahtev po razkritju, ki so bile izpolnjene pri pripravi izjave o trajnostnosti (glej odstavek 54), v delu s splošnimi informacijami ali drugih delih izjave o trajnostnosti, kot se mu zdi ustrezno. Podjetje lahko uporabi kazalo vsebine, tj. seznam zahtev po razkritju, vključenih v izjavo o trajnostnosti, z navedbo, kje se nahajajo (stran/odstavki). |
Minimalna zahteva po razkritju – Politike MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev
AR 20. |
Zaradi medsebojne odvisnosti vplivov na ljudi in okolje, tveganj ter priložnosti se lahko uporablja ena sama politika za več pomembnih trajnostnostnih zadev, vključno z zadevami, ki jih obravnava več tematskih ESRS. Če na primer ena sama politika zajema okoljsko in socialno zadevo, lahko podjetje o politiki poroča v oddelku o okolju svoje izjave o trajnostnosti. V tem primeru mora v oddelek o socialni politiki vključiti sklic na oddelek o okolju, v katerem poroča o politiki. Enako se lahko o politiki poroča v oddelku o socialni zadevi, v oddelku o okolju pa navede sklic nanj. |
AR 21. |
Z opisom področja uporabe politike se lahko pojasni, na katere dejavnosti in/ali segmente lastnih dejavnosti podjetja ali višji in nižji del njegove vrednostne verige se politika nanaša. V opisu se lahko pojasnijo tudi nadaljnje meje, pomembne za posebno temo ali okoliščine podjetja, ki lahko vključujejo geografska območja, življenjske cikle itd. V nekaterih primerih, na primer, če politika ne zajema celotne vrednostne verige, lahko podjetje zagotovi jasne informacije o obsegu vrednostne verige, ki jo zajema politika. |
Minimalna zahteva po razkritju – Ukrepi MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami
AR 22. |
Ključni ukrepi v okviru te minimalne zahteve po razkritju so tisti, ki pomembno prispevajo k doseganju splošnih ciljev podjetja pri obravnavanju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. Zaradi razumljivosti se lahko ključni ukrepi po potrebi združijo. |
AR 23. |
Informacije o razporejanju virov se lahko predstavijo v obliki preglednice in razčlenijo na naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva ter po ustreznih časovnih obdobjih, pa tudi na vire, ki se uporabljajo v tekočem letu poročanja, in načrtovano razporejanje virov v določenih časovnih obdobjih. |
5. Metrike in cilji
Minimalna zahteva po razkritju – Cilji MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev
AR 24. |
Podjetje pri razkritju ciljev v zvezi s preprečevanjem ali blažitvijo vplivov na okolje prednostno obravnava cilje, povezane z zmanjšanjem vplivov v absolutnem in ne relativnem smislu. Če se cilji nanašajo na preprečevanje ali blažitev socialnih vplivov, se lahko določijo glede na učinke na človekove pravice, blaginjo ali pozitivne rezultate za prizadete deležnike. |
AR 25. |
Informacije o napredku pri doseganju ciljev se lahko predstavijo v izčrpni preglednici, vključno z informacijami o izhodiščni in ciljni vrednosti, mejnikih ter doseženi uspešnosti v preteklih obdobjih. |
AR 26. |
Če podjetje opiše napredek pri doseganju ciljev politike brez merljivega cilja, lahko določi izhodišče, na podlagi katerega se obravnava napredek. Podjetje lahko na primer oceni povišanje plač za določen odstotek za tiste, ki ne dosegajo pravične plače, ali pa oceni kakovost svojih odnosov z lokalnimi skupnostmi s sklicevanjem na delež vprašanj, ki so jih izpostavile skupnosti in so bila zadovoljivo rešena. Izhodišče in ocena napredka sta povezana z vplivi, tveganji in priložnostmi, na katerih temelji pomembnost zadeve, ki se obravnava s politiko. |
Dodatek B
Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU
Ta dodatek je sestavni del ESRS 2. V preglednici v nadaljevanju so prikazane podatkovne točke iz ESRS 2 in tematskih ESRS, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU.
Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka |
Sklic na SFDR (23) |
Sklic na steber 3 (24) |
Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih (25) |
Sklic na podnebna pravila EU (26) |
ESRS 2 GOV-1 Zastopanost spolov v odborih, odstavek 21(d) |
Kazalnik št. 13 iz preglednice 1 Priloge I |
|
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 (27), Priloga II |
|
ESRS 2 GOV-1 Delež neodvisnih članov upravnega odbora, odstavek 21(e) |
|
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS 2 GOV-4 Izjava o skrbnem pregledu, odstavek 30 |
Kazalnik št. 10 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi gorivi, odstavek 40(d)(i) |
Kazalnik št. 4 iz preglednice 1 Priloge I |
Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 (28), razpredelnica 1 Kvalitativne informacije o okoljskem tveganju in razpredelnica 2 Kvalitativne informacije o socialnem tveganju |
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s proizvodnjo kemikalij, odstavek 40(d)(ii) |
Kazalnik št. 9 iz preglednice 2 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim orožjem, odstavek 40(d)(iii) |
Kazalnik št. 14 iz preglednice 1 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1818 (29), člen 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s pridelavoin proizvodnjo tobaka, odstavek 40(d)(iv) |
|
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS E1-1 Načrt za prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050,odstavek 14 |
|
|
|
Uredba (EU) 2021/1119, člen 2(1) |
ESRS E1-1 Podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, odstavek 16(g) |
|
Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti |
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12(2) |
|
ESRS E1-4 Cilji glede zmanjšanja emisij TGP, odstavek 34 |
Kazalnik št. 4 iz preglednice 2 Priloge I |
Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti |
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 6 |
|
ESRS E1-5 Poraba energije iz fosilnih virov, razčlenjena po virih (samo sektorji z velikim vplivom na okolje), odstavek 38 |
Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 in kazalnik št. 5 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E1-5 Poraba energije in mešanica virov energije, odstavek 37 |
Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 Priloge I |
|
|
|
ESRS E1-5 Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, odstavki 40 do 43 |
Kazalnik št. 6 iz preglednice 1 Priloge I |
|
|
|
ESRS E1-6 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP, odstavek 44 |
Kazalnika št. 1 in 2 iz preglednice 1 Priloge I |
Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti |
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, členi 5(1), 6 in 8(1) |
|
ESRS E1-6 Intenzivnost bruto emisij TGP, odstavki 53 do 55 |
Kazalnik št. 3 iz preglednice 1 Priloge I |
Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti |
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 8(1) |
|
ESRS E1-7 Odvzemi TGP in ogljični dobropisi, odstavek 56 |
|
|
|
Uredba (EU) 2021/1119, člen 2(1) |
ESRS E1-9 Izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti s podnebjem povezanim fizičnim tveganjem odstavek 66 |
|
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS E1-9 Razčlenitev denarnih zneskov po akutnih in kroničnih fizičnih tveganjih, odstavek 66(a) ESRS E1-9 Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje, odstavek 66(c) |
|
Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, odstavka 46 in 47; Predloga 5: Netrgovalna knjiga – Fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja |
|
|
ESRS E1-9 Razčlenitev knjigovodske vrednosti njegovih nepremičninskih sredstev glede na energijske razrede, odstavek 67(c) |
|
Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, odstavek 34; Predloga 2: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: krediti, zavarovani z nepremičninami – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem |
|
|
ESRS E1-9 Stopnja izpostavljenosti portfelja priložnostim v zvezi s podnebjem, odstavek 69 |
|
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1818, Priloga II |
|
ESRS E2-4 Količina vsakega onesnaževala iz Priloge II k uredbi o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal), izpuščenega v zrak, vodo in tla, odstavek 28 |
Kazalnik št. 8 iz preglednice 1 Priloge I, kazalnik št. 2 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 1 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 3 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E3-1 Vodni in morski viri, odstavek 9 |
Kazalnik št. 7 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E3-1 Namenska politika, odstavek 13 |
Kazalnik št. 8 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E3-1 Trajnostni oceani in morja, odstavek 14 |
Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E3-4 Skupna količina reciklirane in ponovno uporabljene vode, odstavek 28(c) |
Kazalnik št. 6.2 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E3-4 Skupna poraba vode v m3 na neto prihodke iz lastnih dejavnosti, odstavek 29 |
Kazalnik št. 6.1 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(a), točka (i) |
Kazalnik št. 7 iz preglednice 1 Priloge I |
|
|
|
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(b) |
Kazalnik št. 10 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(c) |
Kazalnik št. 14 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali politike v zvezi z zemljišči/kmetijstvom, odstavek 24(b) |
Kazalnik št. 11 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali politike v zvezi z oceani/morji, odstavek 24(c) |
Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E4-2 Politike za obravnavanje krčenja gozdov, odstavek 24(d) |
Kazalnik št. 15 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E5-5 Nereciklirani odpadki, odstavek 37(d) |
Kazalnik št. 13 iz preglednice 2 Priloge I |
|
|
|
ESRS E5-5 Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki, odstavek 39 |
Kazalnik št. 9 iz preglednice 1 Priloge I |
|
|
|
ESRS 2 – SBM-3 – S1 Tveganje incidentov prisilnega dela, odstavek 14(f) |
Kazalnik št. 13 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS 2 – SBM-3 – S1 Tveganje incidentov dela otrok, odstavek 14(g) |
Kazalnik št. 12 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S1-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 20 |
Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I |
|
|
|
ESRS S1-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 21 |
|
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS S1-1 Postopki in ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi, odstavek 22 |
Kazalnik št. 11 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S1-1 Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, odstavek 23 |
Kazalnik št. 1 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S1-3 Mehanizmi za obravnavanje pritožb, odstavek 32(c) |
Kazalnik št. 5 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S1-14 Število smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod, povezanih z delom, odstavek 88(b) in (c) |
Kazalnik št. 2 iz preglednice 3 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS S1-14 Število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev ali bolezni, odstavek 88(e) |
Kazalnik št. 3 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S1-16 Neprilagojena plačna vrzel odstavek 97(a) |
Kazalnik št. 12 iz preglednice 1 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS S1-16 Pretirana plača izvršnega direktorja, odstavek 97(b) |
Kazalnik št. 8 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S1-17 Incidenti diskriminacije, odstavek 103(a) |
Kazalnik št. 7 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S1-17 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter OECD, odstavek 104(a) |
Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 in kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1) |
|
ESRS 2 – SBM-3 – S2 Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v vrednostni verigi, odstavek 11(b) |
Kazalnika št. 12 in 13 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S2-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 17 |
Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I |
|
|
|
ESRS S2-1 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, odstavek 18 |
Kazalnika št. 11 in 4 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S2-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 19 |
Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1) |
|
ESRS S2-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 19 |
|
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS S2-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani z višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, odstavek 36 |
Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S3-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 16 |
Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 Priloge I in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I |
|
|
|
ESRS S3-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, načel MOD in/ali smernic OECD, odstavek 17 |
Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1) |
|
ESRS S3-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 36 |
Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS S4-1 Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki, odstavek 16 |
Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I |
|
|
|
ESRS S4-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 17 |
Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1) |
|
ESRS S4-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 35 |
Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS G1-1 Konvencija Združenih narodov proti korupciji, odstavek 10(b) |
Kazalnik št. 15 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS G1-1 Zaščita žvižgačev, odstavek 10(d) |
Kazalnik št. 6 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
ESRS G1-4 Denarne kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in podkupovanju, odstavek 24(a) |
Kazalnik št. 17 iz preglednice 3 Priloge I |
|
Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II |
|
ESRS G1-4 Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju, odstavek 24(b) |
Kazalnik št. 16 iz preglednice 3 Priloge I |
|
|
|
Dodatek C
Zahteve po razkritju in glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo v povezavi z ESRS 2 Splošna razkritja
Ta dodatek je sestavni del ESRS 2 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda. V naslednji preglednici so opisane zahteve iz tematskih ESRS, ki jih je treba upoštevati pri poročanju v skladu z zahtevami po razkritju iz ESRS 2.
Zahteva po razkritju iz ESRS 2 |
Povezani odstavek iz ESRS |
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov |
ESRS G1 Poslovno ravnanje (odstavek 5) |
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud |
ESRS E1 Podnebne spremembe (odstavek 13) |
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
ESRS S1 Lastna delovna sila (odstavek 12) ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi (odstavek 9) ESRS S3 Prizadete skupnosti (odstavek 7) ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki (odstavek 8) |
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
ESRS E1 Podnebne spremembe (odstavka 18 in 19) ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi (odstavek 16) ESRS S1 Lastna delovna sila (odstavki 13 do 16) ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi (odstavki 10 do 13) ESRS S3 Prizadete skupnosti (odstavki 8 do 11) ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki (odstavki 9 do 12) |
IRO-1– Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti |
ESRS E1 Podnebne spremembe (odstavka 20 in 21) ESRS E2 Onesnaževanje (odstavek 11) ESRS E3 Vodni in morski viri (odstavek 8) ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi (odstavka 17 in 19) ESRS E5 Raba virov in krožno gospodarstvo (odstavek 11) ESRS G1 Poslovno ravnanje (odstavek 6) |
ESRS E1
PODNEBNE SPREMEMBE
KAZALO
Cilj
Povezave z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti |
– |
Zahteva po razkritju E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje |
– |
Zahteva po razkritju E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje |
– |
Zahteva po razkritju E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije |
– |
Zahteva po razkritju E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP |
– |
Zahteva po razkritju E1-7 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi |
– |
Zahteva po razkritju E1-8 – Oblikovanje interne cene ogljika |
– |
Zahteva po razkritju E1-9 – Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje |
– |
Zahteve po razkritju E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje |
– |
Zahteva po razkritju E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije |
– |
Zahteve po razkritju E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP |
– |
Zahteva po razkritju E1-7 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi |
– |
Zahteva po razkritju E1-8 – Oblikovanje interne cene ogljika |
– |
Zahteva po razkritju E1-9 – Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjav o trajnostnosti razumeli:
|
2. |
Pri zahtevah po razkritju iz tega standarda se upoštevajo zahteve iz povezane zakonodaje in predpisov EU (tj. podnebna pravila EU (30), uredba o standardih podnebnih referenčnih vrednosti (31), uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR) (32), taksonomija EU (33) in zahteve po razkritju v okviru tretjega stebra Evropskega bančnega organa (34)). |
3. |
Ta standard zajema zahteve po razkritju v zvezi z naslednjimi trajnostnostnimi zadevami: „Blažitev podnebnih sprememb“ in „Prilagajanje podnebnim spremembam“. Zajema pa tudi z energijo povezane zadeve, kolikor se nanašajo za podnebne spremembe. |
4. |
Blažitev podnebnih sprememb se nanaša na prizadevanja podjetja za splošni postopek omejitve povišanja povprečne svetovne temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu. Ta standard zajema zahteve po razkritju, ki so med drugim povezane s sedmimi toplogrednimi plini (TGP), tj. ogljikovim dioksidom (CO2), metanom (CH4), dušikovim oksidom (N2O), fluoriranimi ogljikovodiki (HFC), perfluoriranimi ogljikovodiki (PFC), žveplovim heksafluoridom (SF6) in dušikovim trifluoridom (NF3). Zajema pa tudi zahteve po razkritju o načinu, kako podjetje obravnava svoje emisije TGP in s tem povezana prehodnostna tveganja. |
5. |
Prilagajanje podnebnim spremembam se nanaša na postopek prilagajanja podjetja dejanskim in pričakovanim podnebnim spremembam. |
6. |
Ta standard zajema zahteve po razkritju glede s podnebjem povezanih nevarnosti, ki lahko povzročijo fizična podnebna tveganja za podjetje, in rešitvami podjetja za prilagajanje, da bi se ta tveganja zmanjšala. Zajema pa tudi prehodnostna tveganja , ki izhajajo iz potrebnega prilagajanja s podnebjem povezanim nevarnostim. |
7. |
Zahteve po razkritju v zvezi z „Energijo“ zajemajo vse vrste proizvodnje in porabe energije. |
Povezave z drugimi ESRS
8. |
Ozonu škodljive snovi, dušikovi oksidi (NOX) in žveplovi oksidi (SOX) so, poleg drugih emisij v zrak, povezani s podnebnimi spremembami, vendar so zajeti v zahtevah glede poročanja iz ESRS E2. |
9. |
Vplivi na ljudi, ki so lahko posledica prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, so zajeti v ESRS S1 Lastna delovna sila, ESRS 2 Delavci v vrednostni verigi, ESRS S3 Prizadete skupnosti ter ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki. |
10. |
Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje sta tesno povezana s temami, ki se obravnavajo zlasti v ESRS E3 Vodni in morski viri ter ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi. Kar zadeva vodo in kot je prikazano v preglednici s podnebjem povezanih nevarnosti iz AR 11, ta standard obravnava akutna in kronična fizična tveganja, ki izhajajo iz nevarnosti, povezanih z vodo in oceani. Izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov, ki ju lahko povzročijo podnebne spremembe, sta obravnavani v ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi. |
11. |
Ta standard bi bilo treba brati in uporabljati v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
12. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati in uporabljati v povezavi z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, poglavje 2 Upravljanje, poglavje 3 Strategija ter poglavje 4 Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti. Iz tega izhajajoča razkritja se predstavijo v izjavi o trajnostnosti skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, razen ESRS 2 SBM-3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom, za katere lahko podjetje v skladu z odstavkom 46 iz ESRS 2 predstavi razkritja skupaj z drugimi razkritji, ki se zahtevajo v tem tematskem standardu. |
Upravljanje
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud
13. |
Podjetje razkrije, ali in kako se s podnebjem povezani premisleki upoštevajo pri prejemkih članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, vključno s tem, ali se njihova uspešnost ocenjuje glede na cilje zmanjšanja emisij TGP, sporočene v skladu z zahtevo po razkritju E1-4, razkrije pa tudi delež prejemkov, priznan v tekočem obdobju, ki se nanaša na premisleke v zvezi s podnebjem, pri čemer pojasni vrsto teh premislekov. |
Strategija
Zahteva po razkritju E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb
14. |
Podjetje razkrije svoj načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb (35) . |
15. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje preteklih, sedanjih in prihodnjih prizadevanj podjetja za blažitev, da se zagotovi, da sta njegova strategija in poslovni model združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo, omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter po potrebi izpostavljenostjo podjetja dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom. |
16. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 14, vključujejo:
|
17. |
Če podjetje nima vzpostavljenega načrta za prehod, navede, ali ga bo sprejelo in kdaj. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
18. |
Podjetje za vsako opredeljeno pomembno s podnebjem povezano tveganje pojasni, ali subjekt meni, da tveganje pomeni s podnebjem povezano fizično ali prehodnostno tveganje. |
19. |
Podjetje opiše odpornost svoje strategije in poslovnega modela v zvezi s podnebnimi spremembami. Ta opis vključuje:
|
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti
20. |
Podjetje opiše postopek za opredelitev ter ocenjevanje s podnebjem povezanih
vplivov, tveganj
in priložnosti. Ta opis vključuje njegov postopek v zvezi z:
|
21. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 20(b) in (c), pojasni, kako je uporabilo s podnebjem povezano analizo scenarijev, vključno z vrsto podnebnih scenarijev, za pomoč pri opredelitvi ter ocenjevanju fizičnih in prehodnostnih tveganj ter priložnosti v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. |
Zahteva po razkritju E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
22. |
Podjetje opiše svoje politike, sprejete za obravnavanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. |
23. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje in/ali popravne ukrepe v zvezi s svojimi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi, povezanimi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. |
24. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 22, vsebuje informacije o politikah, ki jih je podjetje vzpostavilo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. |
25. |
Podjetje navede, ali in kako s svojimi politikami obravnava naslednja področja:
|
Zahteva po razkritju E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb
26. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vire, dodeljene za njihovo izvajanje. |
27. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ključnih sprejetih in načrtovanih ukrepov za doseganje splošnih in posamičnih ciljev politike, povezanih s podnebjem. |
28. |
Pri opisu ukrepov in virov, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, se upoštevajo načela iz ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
29. |
Podjetje poleg ESRS 2 MDR-A:
|
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
30. |
Podjetje razkrije s podnebjem povezane cilje, ki jih je določilo. |
31. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ciljev, ki jih je podjetje določilo v podporo svojim politikam za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za obravnavanje svojih pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti. |
32. |
Razkritje ciljev, ki se zahteva v skladu z odstavkom 30, vsebuje informacije, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev. |
33. |
Podjetje v zvezi z zahtevo po razkritju iz odstavka 30 razkrije, ali in kako je določilo cilje zmanjšanja emisij TGP ter/ali morebitne druge cilje za upravljanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti, na primer glede uvajanja energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti, prilagajanja podnebnim spremembam ter zmanjšanja fizičnih ali prehodnostnih tveganj. |
34. |
Če je podjetje določilo cilje zmanjšanja emisij TGP (39), se uporabljajo ESRS 2 MDR-T in naslednje zahteve:
|
Zahteva po razkritju E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije
35. |
Podjetje predloži informacije o svoji porabi energije in mešanici virov energije. |
36. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje skupne porabe energije podjetja v absolutni vrednosti, izboljšanja energijske učinkovitosti, izpostavljenosti dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom, ter deleža energije iz obnovljivih virov v njegovi skupni mešanici virov energije. |
37. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 35, vključuje skupno porabo energije v MWh, povezano z lastnimi dejavnostmi, razčlenjeno po:
|
38. |
Podjetje, ki posluje v podnebnih sektorjih z velikim vplivom (42), svojo skupno porabo energije iz fosilnih virov dodatno razčleni po:
|
39. |
Poleg tega podjetje po potrebi razčleni in ločeno razkrije svojo proizvodnjo energije iz neobnovljivih virov in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v MWh (43). |
Energijska intenzivnost na podlagi neto prihodkov (44)
40. |
Podjetje predloži informacije o energijski intenzivnosti (skupna poraba energije na neto prihodke), povezani z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom. |
41. |
Razkritje v zvezi z energijsko intenzivnostjo, ki se zahteva v skladu z odstavkom 40, izhaja samo iz skupne porabe energije in neto prihodkov iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom. |
42. |
Podjetje navede podnebne sektorje z velikim vplivom, ki se uporabljajo za določanje energijske intenzivnosti, ki se zahteva v skladu z odstavkom 40. |
43. |
Podjetje razkrije uskladitev zneska neto prihodkov iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom (imenovalec pri izračunu energijske intenzivnosti, ki se zahteva v skladu z odstavkom 40) z ustrezno vrstično postavko ali pojasnili v računovodskih izkazih. |
Zahteva po razkritju E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP
44. |
Podjetje v metričnih tonah ekvivalenta CO2 razkrije (45)
:
|
45. |
Cilj zahteve po razkritju iz odstavka 44 v zvezi z:
Informacije iz te zahteve po razkritju so potrebne tudi za razumevanje s podnebjem povezanih prehodnostnih tveganj podjetja. |
46. |
Podjetje se pri razkrivanju informacij o emisijah TGP, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 44, sklicuje na ESRS 1, odstavki 62 do 67. Podatki o emisijah TGP njegovih pridruženih ali skupnih podjetij, ki so del višjega in nižjega dela vrednostne verige podjetja (ESRS 1, odstavek 67), načeloma niso omejeni na delež lastniškega kapitala. Podjetje za pridružena podjetja, skupna podjetja, nekonsolidirana odvisna podjetja (naložbeni subjekti) in skupne aranžmaje, ki niso strukturirani s subjektom (tj. skupaj obvladovanim delovanjem in sredstvi) vključi emisije TGP v skladu z obsegom operativnega nadzora podjetja nad njimi. |
47. |
V primeru znatnih sprememb v opredelitvi podjetja, ki poroča, in višjega in nižjega dela njegove vrednostne verige podjetje te spremembe razkrije ter pojasni njihov učinek na medletno primerljivost njegovih sporočenih emisij TGP (tj. učinek na primerljivost emisij TGP v tekočem in prejšnjem obdobju poročanja). |
48. |
Razkritje v zvezi z bruto emisijami TGP obsega 1, ki se zahteva v skladu z odstavkom 44(a), vključuje:
|
49. |
Razkritje v zvezi z bruto emisijami TGP obsega 2, ki se zahteva v skladu z odstavkom 44(b), vključuje:
|
50. |
Za emisije obsegov 1 in 2, razkrite v skladu z odstavkom 44(a) in (b), podjetje razčleni informacije, pri čemer ločeno razkrije emisije:
|
51. |
Razkritje bruto emisij TGP obsega 3, ki se zahteva v skladu z odstavkom 44(c), vključuje emisije TGP v metričnih tonah ekvivalenta CO2 iz posamezne pomembne kategorije obsega 3 (tj. vseh kategorij obsega 3, ki so prednostne za podjetje). |
52. |
Razkritje skupnih emisij TGP, ki se zahteva v skladu z odstavkom 44(d), je vsota emisij TGP obsegov 1, 2 in 3, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 44(a) do (c). Skupne emisije TGP se razkrijejo z razčlenitvijo, pri kateri se razlikuje med:
|
Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov (46)
53. |
Podjetje razkrije svojo intenzivnost emisij TGP (skupne emisije TGP na neto prihodke). |
54. |
Razkritje v zvezi z intenzivnostjo TGP, ki se zahteva v skladu z odstavkom 53, vključuje skupne emisije TGP v metričnih tonah ekvivalenta CO2 (ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 44(d)) na neto prihodke. |
55. |
Podjetje razkrije uskladitev zneska neto prihodkov (imenovalec pri izračunu intenzivnosti emisij TGP, ki se zahteva v skladu z odstavkom 53) z ustrezno vrstično postavko ali pojasnili v računovodskih izkazih. |
Zahteva po razkritju E1-7 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi
56. |
Podjetje razkrije:
|
57. |
Cilj te zahteve po razkritju je:
|
58. |
Razkritje v zvezi z odvzemi in shranjevanjem TGP, ki se zahteva v skladu z odstavkom 56(a), po potrebi vključuje:
|
59. |
Razkritje v zvezi z ogljičnimi dobropisi, ki se zahteva v skladu z odstavkom 56(b), po potrebi vključuje:
|
60. |
Če podjetje poleg ciljev zmanjšanja bruto emisij TGP v skladu z zahtevo po razkritju E1-4, odstavek 30, razkrije neto ničelni cilj, pojasni obseg, metodologije in okvire, ki jih uporablja, ter kako namerava na primer z odvzemi TGP pri lastnih dejavnostih in v višjem in nižjem delu vrednostne verige nevtralizirati preostale emisije TGP (po približno 90–95-odstotnem zmanjšanju emisij TGP z možnostjo upravičenih sektorskih razlik v skladu s priznano sektorsko potjo k razogljičenju). |
61. |
Če je podjetje morda predložilo javne trditve glede podnebne nevtralnosti, ki vključujejo uporabo ogljičnih dobropisov, pojasni:
|
Zahteva po razkritju E1-8 – Oblikovanje interne cene ogljika
62. |
Podjetje razkrije, ali uporablja interne ogljikocenovne sheme, in če jih, kako podpirajo njegovo odločanje ter spodbujajo izvajanje s podnebjem povezanih politik in ciljev. |
63. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 62, vključujejo:
|
Zahteva po razkritju E1-9 – Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti
64. |
Podjetje razkrije svoje:
|
65. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 64, dopolnjujejo informacije o sedanjih finančnih učinkih, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(d). Cilj te zahteve po razkritju v zvezi s:
|
66. |
Razkritje predvidenih finančnih učinkov pomembnih fizičnih tveganj, ki se zahteva v skladu z odstavkom 64(a), vključuje (48):
|
67. |
Razkritje predvidenih finančnih učinkov pomembnih prehodnostnih tveganj, ki se zahteva v skladu z odstavkom 64(b), vključuje:
|
68. |
Podjetje razkrije uskladitve naslednjega z ustreznimi vrstičnimi postavkami ali pojasnili v računovodskih izkazih:
|
69. |
V zvezi z razkritjem potenciala za izkoriščanje s podnebjem povezanih priložnosti, ki se zahteva v skladu z odstavkom 64(c), podjetje upošteva (52):
|
70. |
Količinska opredelitev finančnih učinkov, ki izhajajo iz priložnosti, ni potrebna, če tako razkritje ne dosega kvalitativnih značilnosti uporabnih informacij iz ESRS 1, Dodatek B Kvalitativne značilnosti informacij. |
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS E1. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.
Strategija
Zahteva po razkritju E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb
AR 1. |
Načrt za prehod se nanaša na prizadevanja podjetja za blažitev podnebnih sprememb. Od podjetja se pričakuje, da bo pri razkritju svojega načrta za prehod pojasnilo na visoki ravni, kako bo prilagodilo svojo strategijo in poslovni model, da bi zagotovilo združljivost s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom (ali posodobljenim mednarodnim sporazumom o podnebnih spremembah) ter ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila), ter, po potrebi, kako bo prilagodilo svojo izpostavljenost dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom. |
AR 2. |
V javnih politikah še niso opredeljene sektorske usmeritve za vse sektorje. Zato bi bilo treba razkritje v skladu z odstavkom 16(a) v zvezi z združljivostjo načrta za prehod s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C razumeti kot razkritje cilja podjetja glede zmanjšanja emisij TGP. Razkritje v skladu z odstavkom 16(a) se primerja glede na pot do 1,5 °C. Ta referenčna vrednost bi morala temeljiti na sektorski poti do razogljičenja, če je na voljo za sektor podjetja, ali na scenariju za celotno gospodarstvo ob upoštevanju omejitev tega scenarija (tj. gre za preprost prenos ciljev zmanjšanja emisij z državne ravni na raven podjetij). AR bi bilo treba brati tudi v povezavi z AR 26 in AR 27 ter sektorskimi potmi do razogljičenja, na katere se nanašata. |
AR 3. |
Podjetje lahko pri razkritju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 16(d), upošteva:
|
AR 4. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 16(e), pojasni, kako se bo uskladitev njegovih gospodarskih dejavnosti z določbami Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139 predvidoma s časom spremenila za podporo njegovemu prehodu na trajnostno gospodarstvo. Pri tem podjetje upošteva ključne kazalnike uspešnosti, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (zlasti prihodke, usklajene s taksonomijo, in naložbe v osnovna sredstva, po potrebi pa tudi načrte za naložbe v osnovna sredstva). |
AR 5. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 16(f), navede, ali je izključeno iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, v skladu z merili za izključitev iz člena 12(1), točke (d) do (g), (53) in člena 12(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o standardih podnebnih referenčnih vrednosti) (54). |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
AR 6. |
Pri razkrivanju informacij o obsegu analize odpornosti, kot se zahteva v skladu z odstavkom 19(a), podjetje pojasni, kateri del lastnih dejavnosti in višjega in nižjega dela vrednostne verige ter katera pomembna fizična in prehodnostna tveganja so bili morda izključeni iz analize. |
AR 7. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o tem, kako je bila izvedena analiza odpornosti, kot se zahteva v skladu z odstavkom 19(b), pojasni:
|
AR 8. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o rezultatih analize odpornosti, kot se zahteva v skladu z odstavkom 19(c), pojasni:
|
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti
AR 9. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o postopkih za opredelitev in ocenjevanje s podnebjem povezanih vplivov, kot se zahteva v skladu z odstavkom 20(a), pojasni, kako je:
|
AR 10. |
Podjetje lahko informacije, razkrite v skladu z odstavkoma 20(a) in AR 9, poveže z informacijami, razkritimi v skladu z naslednjimi zahtevami po razkritju: zahtevo po razkritju E1-1, odstavek 16(d) o vezanih emisijah TGP, zahtevo po razkritju E1-4 in zahtevo po razkritju E1-6. |
AR 11. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o postopkih za opredelitev in ocenjevanje fizičnih tveganj, kot se zahteva v skladu z odstavkom 20(b), pojasni, ali in kako je:
|
AR 12. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o postopkih za opredelitev prehodnostnih tveganj in priložnosti, kot se zahteva v skladu z odstavkom 20(c), pojasni, ali in kako je:
|
Analiza s podnebjem povezanih scenarijev
AR 13. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 19, 20, 21, AR 10 in AR 11, pojasni, kako je uporabilo analizo s podnebjem povezanih scenarijev, ki ustreza njegovim okoliščinam, za pomoč pri opredelitvi ter ocenjevanju fizičnih in prehodnostnih tveganj in priložnosti v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, vključno z:
|
AR 14. |
Podjetje lahko pri izvajanju analize scenarijev upošteva naslednje smernice: tehnični dodatek projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem The Use of Scenario Analysis in Disclosure of Climate-Related Risks and Opportunities (Uporaba analize scenarijev pri razkritju s podnebjem povezanih tveganj in priložnosti) (2017); smernice projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem Guidance on Scenario Analysis for Non-Financial Companies (Smernice za analizo scenarijev za nefinančna podjetja) (2020); standard ISO 14091:2021 Prilagajanje podnebnim spremembam – Smernice za oceno ranljivosti, vplivov in tveganja; morebitne druge priznane industrijske standarde, kot je Mreža za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), ter predpise EU in nacionalne, regionalne in lokalne predpise. |
AR 15. |
Podjetje na kratko pojasni, kako so uporabljeni podnebni scenariji združljivi s ključnimi s podnebjem povezanimi predpostavkami iz računovodskih izkazov. |
Zahteva po razkritju E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
AR 16. |
Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb ali prilagajanjem nanje se lahko razkrijejo ločeno, saj so njihovi cilji, vključene osebe, ukrepi in viri, potrebni za njihovo izvajanje, različni. |
AR 17. |
Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb obravnavajo upravljanje emisij TGP, odvzemov TGP in prehodnostnih tveganj podjetja v različnih časovnih obdobjih, pri njegovih lastnih dejavnostih in/ali v višjem in nižjem delu vrednostne verige. Zahteva iz odstavka 14 se lahko nanaša na samostojne politike blažitve podnebnih sprememb in ustrezne politike o drugih zadevah, ki posredno podpirajo blažitev podnebnih sprememb, vključno s politikami usposabljanja, politikami javnih naročil ali dobavnih verig, naložbenimi politikami ali politikami razvoja proizvodov. |
AR 18. |
Politike v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam obravnavajo upravljanje fizičnih podnebnih tveganj podjetja in njegovih prehodnostnih tveganj, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam. Zahteva iz odstavkov 22 in 25 se lahko nanaša na samostojne politike prilagajanja podnebnim spremembam in ustrezne politike o drugih zadevah, ki posredno podpirajo prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s politikami usposabljanja ter politikami za izredne razmere ali zdravje in varnost. |
Zahteve po razkritju E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb
AR 19. |
Podjetje lahko pri razkrivanju informacij o ukrepih, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 29(a) in (b):
|
AR 20. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o virih, kot se zahtevajo v skladu z odstavkom 29(c), razkrije samo znatne zneske naložb v obratna in osnovna sredstva, ki so potrebni za izvajanje ukrepov, saj je namen teh informacij dokazati verodostojnost ukrepov podjetja in ne uskladiti razkrite zneske z računovodskimi izkazi. Razkriti zneski naložb v osnovna in obratna sredstva so dodatki k opredmetenim in neopredmetenim sredstvom v tekočem poslovnem letu ter načrtovani dodatki za prihodnja obdobja izvajanja ukrepov. Razkriti zneski so samo dodatne finančne naložbe, ki neposredno prispevajo k doseganju ciljev podjetja. |
AR 21. |
V skladu z zahtevami iz ESRS 2 MDR-A podjetje pojasni, ali in koliko je njegova sposobnost izvajanja ukrepov odvisna od razpoložljivosti in razporejanja virov. Stalen dostop do financiranja po cenovno dostopnih stroških kapitala je lahko ključen za izvajanje ukrepov podjetja, ki vključujejo prilagoditve spremembam ponudbe/povpraševanja ali povezane prevzeme ter znatne naložbe v raziskave in razvoj. |
AR 22. |
Zneski naložb v obratna in osnovna sredstva, potrebni za izvajanje ukrepov in razkriti na podlagi odstavka 29(c), so skladni s ključnimi kazalniki uspešnosti (ključnimi kazalniki uspešnosti naložb v osnovna in obratna sredstva) ter po potrebi z načrtom naložb v osnovna sredstva, ki se zahteva v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178. Podjetje pojasni vse morebitne razlike med znatnimi zneski naložb v obratna in osnovna sredstva, razkritimi na podlagi tega standarda, ter ključnimi kazalniki uspešnosti, razkritimi na podlagi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 zaradi, na primer, razkritja neupravičenih gospodarskih dejavnosti, kot so opredeljene v navedeni delegirani uredbi. Podjetje lahko svoje ukrepe strukturira po gospodarski dejavnosti, da primerja svoje naložbe v obratna sredstva in naložbe v osnovna sredstva ter po potrebi svoje načrte naložb v obratna sredstva in/ali naložb v osnovna sredstva s ključnimi kazalniki uspešnosti, usklajenimi s taksonomijo. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
AR 23. |
Podjetje lahko v skladu z odstavkom 34(a) razkrije cilje zmanjšanja emisij TGP v vrednosti intenzivnosti. Cilji v obliki intenzivnosti so oblikovani kot razmerja med emisijami TGP in enoto opravljene fizične dejavnosti ali gospodarske proizvodnje. Ustrezne enote dejavnosti ali proizvodnje so navedene v sektorskih standardih ESRS. Če je podjetje določilo le cilj zmanjšanja intenzivnosti TGP, kljub temu razkrije s tem povezane absolutne vrednosti za ciljno leto in vmesna ciljna leta. To lahko privede do okoliščin, v katerih mora podjetje razkriti povečanje absolutnih emisij TGP za ciljno leto in vmesna ciljna leta, na primer zato, ker pričakuje notranjo rast svojega poslovanja. |
AR 24. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 34(b), navede delež cilja, ki se nanaša na emisije TGP posameznega obsega (1, 2 ali 3). Podjetje navede metodo, uporabljeno za izračun emisij TGP obsega 2, ki so vključene v cilj (tj. lokacijska metoda ali tržna metoda). Če se meja cilja zmanjšanja emisij TGP razlikuje od meje za emisije TGP, sporočene na podlagi zahteve po razkritju E1-6, podjetje razkrije vrsto zajetih plinov, ustrezni odstotek emisij TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupnih emisij TGP, ki jih zajema cilj. Podjetje za cilje zmanjšanja emisij TGP svojih odvisnih podjetij smiselno uporablja te zahteve na ravni odvisnega podjetja. |
AR 25. |
Pri razkrivanju informacij o izhodiščnem letu in izhodiščni vrednosti, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 34(c):
|
AR 26. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 34(d) in (e), predstavi informacije v zvezi s ciljnim obdobjem, in sicer s sklicevanjem na sektorski potek emisij, če je na voljo, ali medsektorski potek emisij, skladen z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C. Podjetje v ta namen izračuna referenčno ciljno vrednost, usklajeno na 1,5 °C, za obsega 1 in 2 (in po potrebi ločeno za obseg 3), s katero lahko primerja svoje cilje zmanjšanja emisij TGP ali vmesne cilje za zadevne obsege. |
AR 27. |
Referenčna ciljna vrednost se lahko izračuna tako, da se emisije TGP v izhodiščnem letu pomnožijo s sektorskim (sektorska metodologija razogljičenja) ali medsektorskim (metodologija krčenja) faktorjem zmanjšanja emisij. Ti faktorji zmanjšanja emisij se lahko pridobijo iz različnih virov. Podjetje bi moralo zagotoviti, da uporabljeni vir temelji na poteku zmanjševanja emisij, ki je združljiv z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C. |
AR 28. |
Faktorji zmanjšanja emisij se dodatno razvijajo. Zato se podjetja spodbuja, naj uporabljajo samo posodobljene javne informacije.
|
AR 29. |
Referenčna ciljna vrednost je odvisna od izhodiščnega leta in izhodiščnih emisij cilja podjetja glede zmanjšanja emisij TGP. Zato bodo morda podjetja z nedavnim izhodiščnim letom ali večjimi izhodiščnimi emisijami lažje dosegla referenčno ciljno vrednost kot podjetja, ki so v preteklosti že sprejela ambiciozne ukrepe za zmanjšanje emisij TGP. Posledično lahko podjetja, ki so v preteklosti dosegla zmanjšanje emisij TGP, ki je združljivo z medsektorskim ali sektorskim potekom, usklajenim z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C, ustrezno prilagodijo svoje izhodiščne emisije in tako določijo referenčno ciljno vrednost. Če torej podjetje prilagaja izhodiščne emisije za določitev referenčne ciljne vrednosti, pri tem ne upošteva zmanjšanja emisij TGP pred letom 2020 in predloži ustrezne dokaze o doseženem zmanjšanju emisij TGP v preteklosti. |
AR 30. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 34(f), pojasni:
|
AR 31. |
Podjetje lahko svoje cilje zmanjšanja emisij TGP predstavi skupaj s svojimi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb (glej odstavek AR 19) v obliki preglednice ali grafičnega poteka, ki prikazuje razvoj dogodkov skozi čas. Na spodnji sliki in v preglednici so primeri, ki združujejo cilje in vzvode razogljičenja:
|
Zahteva po razkritju E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije
Smernice za izračun
AR 32. |
Podjetje pri pripravi informacij o porabi energije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 35:
|
AR 33. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 37(a), se uporabljajo, če podjetje posluje v vsaj enem podnebnem sektorju z velikim vplivom. Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 38(a) do (e), vključujejo tudi energijo iz fosilnih virov, porabljeno v dejavnostih, ki se ne izvajajo v podnebnih sektorjih z velikim vplivom. |
AR 34. |
Informacije o porabi energije in mešanici virov energije se lahko predstavijo v obliki naslednje preglednice za podnebne sektorje z velikim vplivom, za vse druge sektorje pa tako, da se izpustijo vrstice (1) do (5).
|
AR 35. |
Skupna poraba energije, pri kateri se razlikuje med porabo energije iz fosilnih, jedrskih in obnovljivih virov, se lahko v izjavi o trajnostnosti predstavi grafično s prikazom razvoja dogodkov skozi čas (npr. s tortnim ali paličnim grafikonom). |
Energijska intenzivnost na podlagi neto prihodkov
AR 36. |
Podjetje pri pripravi informacij o energijski intenzivnosti, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 40:
|
AR 37. |
Kvantitativne informacije so lahko predstavljene v naslednji preglednici.
|
AR 38. |
Uskladitev neto prihodkov iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom z ustrezno vrstično postavko v računovodskih izkazih ali razkritjem (kot se zahteva v skladu z odstavkom 43) se lahko predstavi s:
|
Zahteve po razkritju E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP
Smernice za izračun
AR 39. |
Podjetje pri pripravi informacij za poročanje o emisijah TGP, kot se zahteva v skladu z odstavkom 44:
|
AR 40. |
Podjetje pri pripravi informacij za poročanje o emisijah TGP svojih pridruženih podjetij, skupnih podjetij, nekonsolidiranih odvisnih podjetij (naložbeni subjekti) in skupnih aranžmajev v skladu z odstavkom 50 konsolidira vse emisije TGP subjektov pod njegovim operativnim nadzorom. V praksi se to zgodi, ko imajo podjetja licenco ali dovoljenje za upravljanje sredstev teh pridruženih podjetij, skupnih podjetji, nekonsolidiranih odvisnih podjetij (investicijskih subjektov) in skupnih aranžmajev. Če ima podjetje pogodbeno opredeljen delni operativni nadzor, konsolidira vse emisije TGP, ki nastanejo med njegovim operativnim nadzorom. |
AR 41. |
Podjetje v skladu z ESRS 1, poglavje 3.7, ustrezno razčleni informacije o svojih emisijah TGP. Na primer, podjetje lahko svoje emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ali skupne emisije TGP razčleni po državi, poslovnih odsekih, gospodarski dejavnosti, odvisnih podjetjih, kategoriji TGP (CO2, CH4, N2O, HFC, PFC, SF6, NF3 in drugi TGP, ki jih upošteva podjetje) ali vrsti vira (stacionarni viri zgorevanja, mobilni viri zgorevanja, emisije iz proizvodnih procesov in ubežne emisije). |
AR 42. |
Podjetje ima lahko drugačno obdobje poročanja kot nekateri ali vsi subjekti v njegovi vrednostni verigi. V takih okoliščinah lahko podjetje izmeri svoje emisije TGP v skladu z odstavkom 44 z uporabo informacij za obdobja poročanja, ki se razlikujejo od lastnega obdobja poročanja, če se te informacije pridobijo od subjektov v njegovi vrednostni verigi, katerih obdobja poročanja se razlikujejo od obdobja poročanja podjetja, pod pogojem, da:
|
AR 43. |
Podjetje pri pripravi informacij o bruto emisijah TGP obsega 1, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 48(a):
|
AR 44. |
Podjetje pri pripravi informacij o odstotku emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 48(b):
|
AR 45. |
Podjetje pri pripravi informacij o bruto emisijah TGP obsega 2, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 49:
|
AR 46. |
Podjetje pri pripravi informacij o bruto emisijah TGP obsega 3, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 51:
|
AR 47. |
Podjetje pri pripravi informacij o skupnih emisijah TGP, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 52:
|
AR 48. |
Podjetje razkrije svoje skupne emisije TGP, razčlenjene po obsegih 1 in 2 ter pomembnem obsegu 3 v skladu s preglednico v nadaljevanju.
|
AR 49. |
Da bi se poudarila morebitna prehodnostna tveganja, lahko podjetje razkrije svoje skupne emisije TGP z razčlenitvijo po glavnih državah in po potrebi po poslovnih odsekih (z uporabo istih odsekov za računovodske izkaze, kot je določeno v računovodskih standardih, tj. MSRP 8 Poslovni odseki ali lokalnih splošno sprejetih računovodskih načelih). Emisije TGP obsega 3 se lahko izključijo iz teh razčlenitev po državah, če povezani podatki niso zlahka dostopni. |
AR 50. |
Emisije TGP obsega 3 se lahko predstavijo tudi po kategorijah posrednih emisij, opredeljenih v standardu EN ISO 14064-1:2018. |
AR 51. |
Podjetje emisije TGP iz kupljenih storitev računalništva v oblaku in podatkovnih centrov razkrije kot podsklop splošne kategorije obsega 3„blago in storitve, kupljeni v višjem delu vrednostne verige“, če je to pomembno za emisije obsega 3 podjetja. |
AR 52. |
Skupne emisije TGP, razčlenjene po emisijah TGP obsegov 1, 2 in 3, se lahko grafično predstavijo v izjavi o trajnostnosti (npr. s tortnim ali paličnim grafikonom), pri čemer se prikaže razdelitev emisij TGP po vrednostni verigi (višji del, lastne dejavnosti, prevoz, nižji del). |
Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov
AR 53. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o intenzivnosti TGP na podlagi neto prihodkov, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 53:
|
AR 54. |
Kvantitativne informacije se lahko predstavijo v obliki naslednje preglednice.
|
AR 55. |
Neto prihodki, uporabljeni za izračun intenzivnosti TGP, se lahko uskladijo z ustrezno vrstično postavko ali pojasnili v računovodskih izkazih (kot se zahteva v skladu z odstavkom 55) s:
|
Zahteva po razkritju E1-7 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi
Odvzemi in shranjevanje TGP pri lastnih dejavnostih in v višjem in nižjem delu vrednostne verige
AR 56. |
Podjetja poleg svojih evidenc emisij TGP zagotovijo preglednost v zvezi z načinom, kako povečujejo naravne ponore ali uporabljajo tehnične rešitve za odvzem TGP iz ozračja pri svojih dejavnostih in v višjem in nižjem delu vrednostne verige, ter obsegom, v katerem to izvajajo. Čeprav splošno sprejetih konceptov in metodologij za obračunavanje odvzemov TGP ni, je namen tega standarda povečati preglednost prizadevanj podjetja za odvzem TGP iz ozračja (odstavek 56(a) in odstavek 58). Odvzeme TGP zunaj vrednostne verige, ki jih podjetje podpira z nakupom ogljičnih dobropisov, je treba razkriti ločeno, kot se zahteva v skladu z odstavkom 56(b) in odstavkom 59. |
AR 57. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o odvzemih in shranjevanju TGP iz lastnih dejavnosti ter višjega in nižjega dela svoje vrednostne verige, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 56(a) in odstavkom 58, za vsako dejavnost odvzema in shranjevanja opiše:
|
AR 58. |
Podjetje pri pripravi informacij o odvzemih in shranjevanju TGP iz lastnih dejavnosti ter višjega in nižjega dela svoje vrednostne verige, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 56(a) in odstavkom 58:
|
AR 59. |
Podjetje razčleni in ločeno razkrije odvzeme TGP, ki nastanejo pri lastnih dejavnostih ter v višjem in nižjem delu njegove vrednostne verige. Dejavnosti odvzemov TGP v višjem in nižjem delu vrednostne verige vključujejo dejavnosti, ki jih podjetje dejavno podpira, na primer s projektom sodelovanja z dobaviteljem. Od podjetja se ne pričakuje, da bo vključilo odvzeme TGP, ki lahko nastanejo v višjem in nižjem delu njegove vrednostne verige in s katerimi ni seznanjeno. |
AR 60. |
Kvantitativne informacije o odvzemih TGP se lahko predstavijo v obliki naslednje preglednice.
|
Projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi
AR 61. |
Financiranje projektov zmanjšanja emisij TGP zunaj vrednostne verige podjetja z nakupom ogljičnih dobropisov, ki izpolnjujejo standarde visoke kakovosti, lahko predstavlja koristen prispevek k blažitvi podnebnih sprememb. Ta standard določa, da mora podjetje razkriti, ali uporablja ogljične dobropise, ločeno od emisij TGP (odstavek 56(b) in odstavek 59) in ciljev zmanjšanja emisij TGP (zahteva po razkritju E1-4). Poleg tega mora podjetje v skladu s tem standardom navesti obseg uporabe in merila kakovosti, ki jih uporablja za te ogljične dobropise. |
AR 62. |
Podjetje pri razkritju informacij o ogljičnih dobropisih, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 56(b) in odstavkom 59, razkrije naslednje razčlenitve, kakor je ustrezno:
|
AR 63. |
Podjetje pri pripravi informacij o ogljičnih dobropisih, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 56(b) in odstavkom 59:
|
AR 64. |
Informacije o ogljičnih dobropisih, ki so bili preklicani v letu poročanja in naj bi bili preklicani v prihodnosti, se lahko predstavijo v obliki naslednje preglednice.
|
Zahteva po razkritju E1-8 – Oblikovanje interne cene ogljika
AR 65. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkoma 62 in 63, po potrebi na kratko pojasni, ali in kako so cene ogljika, uporabljene v internih ogljikocenovnih shemah, skladne s cenami, uporabljenimi v računovodskih izkazih. To se izvede v zvezi z internimi cenami ogljika, uporabljenimi za:
|
AR 66. |
Informacije se lahko predstavijo v obliki naslednje preglednice:
|
Zahteva po razkritju E1-9 – Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti
Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj
AR 67. |
Pomembna s podnebjem povezana fizična in prehodnostna tveganja lahko vplivajo na finančni položaj (npr. sredstva v lasti, finančno nadzorovana zakupljena sredstva in obveznosti), uspešnost (npr. morebitno prihodnje povečanje/zmanjšanje neto prihodkov in stroškov zaradi prekinitev poslovanja, višje dobavne cene, ki bi lahko povzročile znižanje marž) in denarne tokove podjetja. Majhna verjetnost, velika resnost in dolgoročna obdobja nekaterih izpostavljenosti s podnebjem povezanemu fizičnemu tveganju ter negotovost, ki izhaja iz prehoda na trajnostno gospodarstvo, pomenijo, da bi lahko nastali s tem povezani predvideni pomembni finančni učinki zunaj področja uporabe zahtev iz računovodskih standardov, ki se uporabljajo. |
AR 68. |
Splošno sprejete metodologije za ocenjevanje ali merjenje, kako lahko pomembna fizična in prehodnostna tveganja vplivajo na prihodnji finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja, zdaj ni. Zato bo razkritje finančnih učinkov (kot se zahteva v skladu z odstavki 64, 66 in 67) odvisno od notranje metodologije podjetja ter temeljite presoje pri določanju vhodnih podatkov in predpostavk, potrebnih za količinsko opredelitev predvidenih finančnih učinkov. |
AR 69. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 64(a) in odstavkom 66, pojasni, ali in kako:
|
AR 70. |
Podjetje pri pripravi informacij o sredstvih, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje, ki jih je treba razkriti na podlagi odstavka 66(a):
|
AR 71. |
Podjetje lahko pri pripravi informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 64(a) in odstavkom 66(d), oceni in razkrije delež neto prihodkov iz poslovnih dejavnosti, pri katerih obstaja fizično tveganje. To razkritje
|
AR 72. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkoma 64(b) in 67(a), pojasni, ali in kako:
|
AR 73. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o sredstvih, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje, kot se zahteva v skladu z odstavkom 67(a) in (b):
|
AR 74. |
Pri razkrivanju informacij o morebitnih obveznostih zaradi pomembnih prehodnostnih tveganj, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 67(d):
|
AR 75. |
Za oceno, kako lahko prehodnostna tveganja vplivajo na prihodnji finančni položaj podjetja, se lahko uporabijo drugi pristopi in metodologije. Razkritje predvidenih finančnih učinkov vsekakor vključuje opis metodologij in opredelitev, ki jih uporablja podjetje. |
AR 76. |
Podjetje lahko pri pripravi informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 67(e), oceni in razkrije delež neto prihodkov iz poslovnih dejavnosti, pri katerih obstajajo prehodnostna tveganja. Razkritje:
|
AR 77. |
Podjetje lahko uskladitev znatnega zneska sredstev, obveznosti in neto prihodkov (izpostavljenih pomembnim fizičnim ali prehodnostnim tveganjem) z ustrezno vrstično postavko ali razkritjem (npr. poročanje po odsekih) v računovodskih izkazih (kot se zahteva v skladu z odstavkom 68) predstavi:
|
AR 78. |
Podjetje zagotovi skladnost podatkov in predpostavk za ocenjevanje predvidenih finančnih učinkov pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter za poročanje o njih v izjavi o trajnostnosti z ustreznimi podatki in predpostavkami, uporabljenimi za računovodske izkaze (npr. cene ogljika, uporabljene za ocenjevanje oslabitve sredstev, doba koristnosti sredstev, ocene in rezervacije). Podjetje pojasni razloge za morebitne neskladnosti (npr. če se vse finančne posledice s podnebjem povezanih tveganj še vedno ocenjujejo ali se v računovodskih izkazih ne štejejo za pomembne). |
AR 79. |
Za morebitne prihodnje učinke na obveznosti (kot se zahteva v skladu z odstavkom 67(d)) se podjetje po potrebi navzkrižno sklicuje na opis sistemov trgovanja z emisijami v računovodskih izkazih. |
S podnebjem povezane priložnosti
AR 80. |
Podjetje pri razkrivanju informacij iz odstavka 69(a) pojasni naravo prihrankov stroškov (npr. zaradi manjše porabe energije), časovna obdobja in uporabljeno metodologijo, vključno z obsegom ocene, ključnimi predpostavkami in omejitvami ter informacijami o tem, ali in kako je bila uporabljena analiza scenarijev. |
AR 81. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 69(b), pojasni, kako je ocenilo velikost trga ali morebitne pričakovane spremembe neto prihodkov od nizkoogljičnih proizvodov in storitev ali rešitev za prilagajanje, vključno z obsegom ocene, časovnim obdobjem, ključnimi predpostavkami in omejitvami, ter v kolikšni meri je ta trg dostopen podjetju. Informacije o velikosti trga se lahko upoštevajo pri sedanjih prihodkih, usklajenih s taksonomijo, ki se razkrijejo v skladu z določbami Uredbe (EU) 2020/852. Subjekt lahko tudi pojasni, kako bo izkoristil svoje s podnebjem povezane priložnosti, kar bi moralo biti po možnosti povezano z razkritji o politikah, ciljih in ukrepih na podlagi zahtev po razkritju E1-2, E1-3 in E1-4. |
ESRS E2
ONESNAŽEVANJE
KAZALO
Cilj
Povezava z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti |
– |
Zahteva po razkritju E2-1 – Politike v zvezi z onesnaževanjem |
– |
Zahteva po razkritju E2-2 – Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E2-3 – Cilji v zvezi z onesnaževanjem |
– |
Zahteva po razkritju E2-4 – Onesnaževanje zraka, vode in prsti |
– |
Zahteva po razkritju E2-5 – Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost |
– |
Zahteva po razkritju E2-6 – Predvideni finančni učinki z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju E2-1 – Politike v zvezi z onesnaževanjem |
– |
Zahteva po razkritju E2-2 – Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E2-3 – Cilji v zvezi z onesnaževanjem |
– |
Zahteva po razkritju E2-4 – Onesnaževanje zraka, vode in prsti |
– |
Zahteva po razkritju E2-5 – Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost |
– |
Zahteva po razkritju E2-6 – Predvideni finančni učinki z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjave o trajnostnosti razumeli:
|
2. |
Ta standard določa zahteve po razkritju v zvezi z naslednjimi trajnostnostnimi zadevami: onesnaževanjem zraka, vode in prsti ter snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost, vključno s snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. |
3. |
„Onesnaževanje zraka“ se nanaša na emisije podjetja v zrak (v zaprtih prostorih in na prostem) ter preprečevanje, nadzor in zmanjšanje takih emisij. |
4. |
„Onesnaževanje vode“ se nanaša na emisije podjetja v vodo ter preprečevanje, nadzor in zmanjšanje takih emisij. |
5. |
„Onesnaževanje prsti“ se nanaša na emisije podjetja v prst ter preprečevanje, nadzor in zmanjšanje takih emisij. |
6. |
Kar zadeva „snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost“, ta standard zajema proizvodnjo, uporabo in/ali distribucijo ter trženje snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, vključno s snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Namen zahtev po razkritju v zvezi s snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost, je uporabnikom omogočiti razumevanje dejanskih ali morebitnih vplivov, povezanih s takimi snovmi, pri čemer se upoštevajo tudi morebitne omejitve njihove uporabe in/ali distribucije in trženja. |
Povezava z drugimi ESRS
7. |
Tema onesnaževanja je tesno povezana z drugimi okoljskimi podtemami, kot so podnebne spremembe, vodni in morski viri, biotska raznovrstnost ter krožno gospodarstvo. Da bi se zagotovil celovit pregled nad tem, kaj bi lahko bilo pomembno za onesnaževanje, so ustrezne zahteve po razkritju zajete v drugih okoljskih standardih, kot sledi:
|
8. |
Z onesnaževanjem povezani vplivi podjetja lahko prizadenejo ljudi in skupnosti. Pomembni negativni vplivi na skupnosti, prizadete zaradi z onesnaževanjem povezanih vplivov, ki jih je mogoče pripisati podjetju, so zajeti v ESRS S3 Prizadete skupnosti. |
9. |
Ta standard bi bilo treba brati v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
10. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati v povezavi z ESRS 2, poglavje 4 Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti, zadevne informacije pa sporočiti skupaj z informacijami, ki se razkrijejo v skladu z navedenim poglavjem. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti
11. |
Podjetje opiše postopek za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter zagotovi informacije o tem:
|
Zahteva po razkritju E2-1 – Politike v zvezi z onesnaževanjem
12. |
Podjetje opiše svoje politike, ki jih je sprejelo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja. |
13. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje in/ali popravne ukrepe v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi , povezanimi z onesnaževanjem. |
14. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 12, vsebuje informacije o politikah, ki jih je podjetje vzpostavilo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z onesnaževanjem, v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. |
15. |
Podjetje v zvezi z lastnimi dejavnostmi ter višjim in nižjim delom svoje vrednostne verige navede, ali in kako s svojimi politikami po potrebi obravnava naslednja področja:
|
Zahteva po razkritju E2-2 – Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem
16. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe v zvezi z onesnaževanjem in vire, dodeljene za izvajanje teh ukrepov. |
17. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ključnih ukrepov, sprejetih in načrtovanih za doseganje splošnih in posamičnih z onesnaževanjem povezanih ciljev politike. |
18. |
Opis akcijskih načrtov in virov, povezanih z onesnaževanjem, vključuje informacije, določene v ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
19. |
Podjetje lahko poleg upoštevanja ESRS 2 MDR-A navede, kateri ravni naslednje hierarhije blažitvenih ukrepov se lahko dodelijo ukrep in viri:
|
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E2-3 – Cilji v zvezi z onesnaževanjem
20. |
Podjetje razkrije cilje v zvezi z onesnaževanjem, ki jih je določilo. |
21. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ciljev, ki jih je podjetje določilo za podporo svojim z onesnaževanjem povezanim politikam ter za obravnavanje svojih pomembnih z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti. |
22. |
Opis ciljev vključuje zahteve glede informacij, določene v ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev. |
23. |
Podjetje pri razkritju, ki se zahteva v skladu z odstavkom 20, navede, ali in kako so njegovi cilji povezani s preprečevanjem in nadzorovanjem:
|
24. |
Podjetje lahko poleg upoštevanja ESRS 2 MDR-T navede, ali so bili pri določanju ciljev upoštevani ekološki pragi (npr. biosferna celovitost, tanjšanje stratosferske ozonske plasti, nalaganje aerosolov v zraku, izčrpanost tal, zakisljevanje oceanov) in dodelitve za posamezne subjekte. Če so bili, lahko podjetje navede:
|
25. |
Podjetje v spremnih informacijah navede, ali so cilji, ki jih je določilo in predstavilo, obvezni (na podlagi zakonodaje) ali prostovoljni. |
Zahteva po razkritju E2-4 – Onesnaževanje zraka, vode in prsti
26. |
Podjetje razkrije onesnaževala, ki jih izpušča pri lastnih dejavnostih, in mikroplastiko, ki jo proizvaja ali uporablja. |
27. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje emisij v zrak, vodo in prst, ki nastanejo pri dejavnostih podjetja, ter proizvodnje in uporabe mikroplastike v podjetju. |
28. |
Podjetje razkrije količino:
|
29. |
Količine iz odstavka 28 so skupne količine, ki vključujejo emisije iz objektov, nad katerimi ima podjetje finančni nadzor, in objektov, nad katerimi ima operativni nadzor. Konsolidacija vključuje samo emisije iz objektov, za katere je presežena veljavna mejna količina iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 166/2006. |
30. |
Podjetje svoje razkritje umesti v kontekst in opiše:
|
31. |
Če se za količinsko opredelitev emisij izbere metodologija, ki je slabša od neposrednega merjenja emisij, podjetje opiše razloge za izbiro te slabše metodologije. Če podjetje uporabi ocene, razkrije standard, sektorsko študijo ali vire, ki so podlaga za ocene, ter morebitno stopnjo negotovosti in razpon ocen, ki odražajo merilno negotovost. |
Zahteva po razkritju E2-5 – Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost
32. |
Podjetje razkrije informacije o proizvodnji, uporabi, distribuciji, trženju in uvozu/izvozu snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in sicer samih, v zmeseh ali v izdelkih. |
33. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje vpliva podjetja na zdravje in okolje s samimi snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Prav tako naj bi omogočila razumevanje pomembnih tveganj in priložnosti podjetja, vključno z izpostavljenostjo tem snovem in tveganjem, ki izhajajo iz sprememb predpisov. |
34. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 32, vključuje skupne količine snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, ki se ustvarijo ali uporabljajo med proizvodnjo ali se kupijo in ki objekte podjetja zapustijo kot emisije, proizvodi ali del proizvodov ali storitev, razdeljene v glavne razrede nevarnosti snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost. |
35. |
Podjetje informacije o snoveh, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, predstavi ločeno. |
Zahteva po razkritju E2-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti
36. |
Podjetje razkrije predvidene finančne učinke pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti. |
37. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 36, dopolnjujejo informacije o sedanjih finančnih učinkih na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja v obdobju poročanja, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(d). |
38. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje:
|
39. |
Razkritje vključuje:
|
40. |
Informacije, predložene na podlagi odstavka 38(a), vključujejo:
|
41. |
Podjetje razkrije vse pomembne spremne informacije, vključno z opisom pomembnih incidentov in depozitov, pri katerih je imelo onesnaževanje negativne vplive na okolje in/ali bo po pričakovanjih imelo negativne učinke na denarne tokove, finančni položaj ali finančno uspešnost podjetja v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. |
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS E2. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda.
ESRS 2 SPLOŠNA RAZKRITJA
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti
AR 1. |
Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih podtem oceni pomembnost onesnaževanja pri lastnih dejavnostih in v višjem in nižjem delu vrednostne verige, pri čemer lahko upošteva naslednje štiri faze, imenovane tudi pristop LEAP:
|
AR 2. |
Ocena pomembnosti za ESRS E2 ustreza prvim trem fazam pristopa LEAP. V četrti fazi se obravnava izid postopka. |
AR 3. |
Pri postopku ocenjevanja pomembnosti vplivov, odvisnosti, tveganj in priložnosti se upoštevajo določbe iz ESRS 2 IRO-1 Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter IRO-2 Zahteve po razkritju iz ESRS, ki jih zajema izjava podjetja o trajnostnosti. |
AR 4. |
Podteme, zajete z oceno pomembnosti iz ESRS E2, vključujejo:
|
AR 5. |
Podjetje lahko v fazi 1 za določitev lokacij vzajemnega delovanja z naravo pri lastnih dejavnostih ter v višjem in nižjem delu vrednostne verige preuči:
|
AR 6. |
V fazi 2 gre za preučitev vplivov in odvisnosti podjetja za vsako pomembno mesto ali sektor/poslovno enoto, vključno z ocenjevanjem resnosti in verjetnosti vplivov na okolje in zdravje ljudi. |
AR 7. |
V fazi 3 lahko podjetje za oceno svojih pomembnih tveganj in priložnosti na podlagi rezultatov faz 1 in 2:
|
AR 8. |
Podjetje lahko za oceno pomembnosti upošteva Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279 o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu. |
AR 9. |
Podjetje pri zagotavljanju informacij o rezultatu svojega ocenjevanja pomembnosti upošteva:
|
Zahteva po razkritju E2-1 – Politike v zvezi z onesnaževanjem
AR 10. |
Politike, opisane v okviru te zahteve po razkritju, se lahko vključijo v širše okoljske politike ali politike o trajnostnosti, ki zajemajo različne podteme. |
AR 11. |
Opis politik vključuje informacije o zajetih onesnaževalih ali snoveh. |
AR 12. |
Podjetje lahko pri razkrivanju informacij na podlagi odstavka 11 vključi spremne informacije o razmerjih med politikami, ki jih izvaja, in načinom, kako lahko prispevajo k akcijskemu načrtu EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, na primer z elementi v zvezi z načinom:
|
Zahteva po razkritju E2-2 – Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem
AR 13. |
Če ukrepi zajemajo sodelovanja v višjem ali nižjem delu vrednostne verige, podjetje razkrije informacije o vrstah ukrepov, ki odražajo ta sodelovanja. |
AR 14. |
Pri obravnavi virov so primeri naložb v obratna sredstva lahko naložbe v raziskave in razvoj za inovacije ter razvoj varnih in trajnostnih alternativ uporabi snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, ali za zmanjšanje emisij pri proizvodnem procesu. |
AR 15. |
Podjetje lahko zagotovi informacije o akcijskih načrtih na ravni mest, kadar je to potrebno za doseganje splošnih in posamičnih z onesnaževanjem povezanih ciljev politike. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E2-3 – Cilji v zvezi z onesnaževanjem
AR 16. |
Če se podjetje pri določanju ciljev sklicuje na ekološke prage, se lahko pri tem sklicuje na smernice, ki jih zagotavlja mreža za znanstveno utemeljene cilje (SBTN) v svojih vmesnih smernicah (Initial Guidance for Business (Začetne smernice za podjetja) iz septembra 2020), ali katere koli druge smernice z znanstveno priznano metodologijo, s katero je mogoče določiti znanstveno utemeljene cilje z opredelitvijo ekoloških pragov in po potrebi dodelitev za posamezne subjekte. Ekološki pragi so lahko lokalni, nacionalni in/ali globalni. |
AR 17. |
Podjetje lahko navede, ali cilj odpravlja pomanjkljivosti, povezane z merili za bistveni prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852. Če merilo za preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, da se ne škoduje bistveno, kot je opredeljeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(3), člena 11(3), člena 12(2), člena 13(2) in člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, ni izpolnjeno, lahko podjetje navede, ali cilj odpravlja pomanjkljivosti, povezane s tem merilom, v skladu s katerim se ne škoduje bistveno. |
AR 18. |
Podjetje lahko predloži informacije o ciljih, določenih na ravni mest, če je to potrebno za podporo politikam, ki jih je sprejelo. |
AR 19. |
Cilji lahko zajemajo lastne dejavnosti in/ali vrednostno verigo podjetja. |
Zahteva po razkritju E2-4 – Onesnaževanje zraka, vode in prsti
AR 20. |
Informacije o mikroplastiki, ki jih je treba predložiti na podlagi odstavka 28(b), vključujejo mikroplastiko, ki je bila proizvedena ali uporabljena med proizvodnimi procesi ali je kupljena in ki objekte podjetja zapusti kot emisije, proizvodi ali del proizvodov ali storitev. Mikroplastika se lahko proizvaja nenamerno, ko se večji kosi plastike, kot so avtomobilske pnevmatike ali sintetični tekstil, obrabijo, lahko pa se proizvaja namerno in dodaja proizvodom za posebne namene (npr. kroglice za eksfoliacijo v pilingih za obraz in telo). |
AR 21. |
Količina onesnaževal se izrazi v ustreznih masnih enotah, na primer tonah ali kilogramih. |
AR 22. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu s to zahtevo po razkritju, se zagotovijo na ravni podjetja, ki poroča. Vendar pa lahko podjetje razkrije dodatno razčlenitev, vključno z informacijami na ravni mesta, ali razčlenitev svojih emisij glede na vrsto vira, sektor ali geografsko območje. |
AR 23. |
Podjetje lahko pri objavi spremnih informacij o emisijah upošteva:
|
AR 24. |
Informacije, predložene na podlagi te zahteve po razkritju, se lahko nanašajo na informacije, ki jih mora podjetje sporočiti že v skladu z drugo obstoječo zakonodajo (tj. direktivo o industrijskih emisijah, uredbo o E-RIPO itd.). |
AR 25. |
Kadar se za dejavnosti podjetja uporabljata Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (67) in ustrezni referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah (BREF), ne glede na to, ali se dejavnost izvaja v Evropski uniji ali ne, lahko podjetje razkrije naslednje dodatne informacije:
|
Metodologije
AR 26. |
Podjetje pri predložitvi informacij o onesnaževalih upošteva pristope za količinsko opredelitev v naslednjem prednostnem vrstnem redu:
|
AR 27. |
V zvezi z razkritjem metodologij, ki se zahteva v skladu z odstavkom 30, podjetje preuči:
|
Zahteva po razkritju E2-5 – Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost
Seznam snovi, ki jih je treba upoštevati
AR 28. |
Da bi bile informacije popolne, se vključijo snovi iz lastnih dejavnosti podjetja in kupljene snovi (npr. vključene v sestavine, polizdelke ali končne proizvode). |
AR 29. |
Količina onesnaževal se navede v masnih enotah, na primer v tonah ali kilogramih ali drugih masnih enotah, ki ustrezajo količini in vrsti onesnaževal, ki se sproščajo. |
Spremne informacije
AR 30. |
Informacije, predložene na podlagi te zahteve po razkritju, se lahko nanašajo na informacije, ki jih mora podjetje sporočiti že v skladu z drugo obstoječo zakonodajo (tj. Direktivo 2010/75/EU, Uredbo (ES) št. 166/2006 (E-RIPO) itd.). |
Zahteva po razkritju E2-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti
AR 31. |
Naložbe v obratna in osnovna sredstva, povezane z incidenti in depoziti, lahko na primer vključujejo:
|
AR 32. |
Incidenti lahko na primer vključujejo prekinitve proizvodnje, ki se pojavijo v dobavni verigi in/ali pri lastnih dejavnostih ter so povzročile onesnaževanje. |
AR 33. |
Podjetje lahko vključi oceno svojih povezanih proizvodov in storitev, pri katerih obstaja tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, pri čemer pojasni, kako so opredeljeni, kako so ocenjeni finančni zneski in katere ključne predpostavke so uporabljene. |
AR 34. |
Predvideni finančni učinki v denarnem smislu v skladu z odstavkom 38(a) se lahko količinsko opredelijo v obliki določenega zneska ali razpona. |
ESRS E3
VODNI IN MORSKI VIRI
KAZALO
Cilj
Povezava z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri |
– |
Zahteva po razkritju E3-1 – Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri |
– |
Zahteva po razkritju E3-2 – Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E3-3 – Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri |
– |
Zahteva po razkritju E3-4 – Poraba vode |
– |
Zahteva po razkritju E3-5 – Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri |
– |
Zahteva po razkritju E3-1 – Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri |
– |
Zahteva po razkritju E3-2 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju vodnih in morskih virov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E3-3 – Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri |
– |
Zahteva po razkritju E3-4 – Poraba vode |
– |
Zahteva po razkritju E3-5 – Predvideni finančni učinki tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjave o trajnostnosti razumeli:
|
2. |
Ta standard določa zahteve po razkritju v zvezi z vodnimi in morskimi viri. Kar zadeva vodo, ta standard zajema površinske vode in podzemno vodo. Vključuje zahteve po razkritju o porabi vode pri dejavnostih, proizvodih in storitvah podjetja ter s tem povezane informacije o odvzemih in odvajanju vode. |
3. |
Kar zadeva morske vire, ta standard zajema pridobivanje in uporabo takih virov ter s tem povezane gospodarske dejavnosti. |
Povezava z drugimi ESRS
4. |
Tema vodnih in morskih virov je tesno povezana z drugimi okoljskimi podtemami, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, biotska raznovrstnost in krožno gospodarstvo. Da bi se zagotovil celovit pregled nad tem, kaj bi lahko bilo pomembno za vodne in morske vire, so ustrezne zahteve po razkritju zajete v drugih okoljskih ESRS, kot sledi:
|
5. |
Vplivi podjetja na vodne in morske vire prizadenejo ljudi in skupnosti. Pomembni negativni vplivi na prizadete skupnosti zaradi vplivov, ki so povezani z vodnimi in morskimi viri ter jih je mogoče pripisati podjetju, so zajeti v ESRS S3 Prizadete skupnosti. |
6. |
Ta standard bi bilo treba brati v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
7. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati v povezavi z ESRS 2, poglavje 4 Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti, zadevne informacije pa sporočiti skupaj z informacijami, ki se razkrijejo v skladu z navedenim poglavjem. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri
8. |
Podjetje opiše postopek za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter zagotovi informacije o tem:
|
Zahteva po razkritju E3-1 – Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri
9. |
Podjetje opiše svoje politike, ki jih je sprejelo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri (72). |
10. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike za obravnavanje opredelitve, ocenjevanja, upravljanja in/ali popravnih ukrepov v zvezi s svojimi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi, povezanimi z vodnimi in morskimi viri. |
11. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 9, vsebuje informacije o politikah, ki jih je podjetje vzpostavilo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri, v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. |
12. |
Podjetje navede, ali in kako s svojimi politikami po potrebi obravnava naslednje zadeve:
|
Zahteva po razkritju E3-2 – Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri
15. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe v zvezi z vodnimi in morskimi viri ter vire, dodeljene za njihovo izvajanje. |
16. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ključnih sprejetih in načrtovanih ukrepov za doseganje splošnih in posamičnih ciljev politike, povezanih z vodnimi in morskimi viri. |
17. |
Pri opisu ukrepov in virov se upoštevajo načela, opredeljena v ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. Podjetje lahko poleg upoštevanja ESRS 2 MDR-A navede, kateri ravni hierarhije blažitvenih ukrepov se lahko ukrep in |
18. |
Viri se lahko dodelijo za:
|
19. |
Podjetje navede ukrepe in vire, povezane z območji vodnega tveganja, vključno z območji velikega vodnega stresa. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E3-3 – Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri
20. |
Podjetje razkrije cilje, povezane z vodnimi in morskimi viri, ki jih je določilo. |
21. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ciljev, ki jih je podjetje sprejelo za podporo svojim politikam v zvezi z vodnimi in morskimi viri ter za obravnavanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri. |
22. |
Opis ciljev vključuje zahteve glede informacij, določene v ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev. |
23. |
Podjetje pri razkritju, ki se zahteva v skladu z odstavkom 20, navede, ali in kako so njegovi cilji povezani z:
|
24. |
Podjetje lahko poleg upoštevanja ESRS 2 MDR-T navede, ali so bili pri določanju ciljev upoštevani ekološki pragi in dodelitve za posamezne subjekte. Če so bili, podjetje navede:
|
25. |
Podjetje v spremnih informacijah navede, ali so cilji, ki jih je določilo in predstavilo, obvezni (na podlagi zakonodaje) ali prostovoljni. |
Zahteva po razkritju E3-4 – Poraba vode
26. |
Podjetje razkrije informacije o svoji učinkovitosti v zvezi s porabo vode, povezani s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi podjetja. |
27. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje porabe vode v podjetju in morebitnega napredka podjetja v zvezi z njegovimi cilji. |
28. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 26, se nanaša na lastne dejavnosti in vključuje:
|
29. |
Podjetje objavi informacije o svoji vodni intenzivnosti: skupno porabo vode v m3 v svojih dejavnostih na milijon EUR neto prihodkov (76). |
Zahteva po razkritju E3-5 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri
30. |
Podjetje razkrije predvidene finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri. |
31. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 30, dopolnjujejo informacije o sedanjih finančnih učinkih na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove subjekta v obdobju poročanja, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(d). |
32. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje:
|
33. |
Razkritje vključuje:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS E3. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda.
ESRS 2 SPLOŠNA RAZKRITJA
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri
AR 1. |
Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih podtem oceni pomembnost vodnih in morskih virov pri lastnih dejavnostih ter v višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, pri čemer lahko upošteva naslednje štiri faze, imenovane tudi pristop LEAP:
|
AR 2. |
Ocena pomembnosti za ESRS E3 ustreza prvim trem fazam pristopa LEAP, v četrti pa se obravnava izid postopka. |
AR 3. |
Pri postopku za ocenjevanje pomembnosti vplivov, tveganj in priložnosti se upoštevajo določbe iz ESRS 2 IRO-1 Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter IRO-2 Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti. |
AR 4. |
Podteme, povezane z vodnimi in morskimi viri, ki so zajete v oceni pomembnosti, vključujejo:
|
AR 5. |
Podjetje v fazi 1 za določitev lokacij območij vodnega tveganja in območij vzajemnega delovanja z morskimi viri, ki bi lahko povzročilo pomembne vplive in odvisnosti, in sicer pri lastnih dejavnostih ter v višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, lahko preuči:
|
AR 6. |
Podjetje obravnava povodja kot ustrezno raven za oceno lokacij in ta pristop združi z oceno operativnega tveganja svojih objektov in objektov dobaviteljev s pomembnimi vplivi in tveganji. |
AR 7. |
Podjetje upošteva merila za opredelitev stanja vodnih teles v skladu z ustreznimi prilogami Direktive 2000/60/ES (okvirna direktiva o vodah) in smernice za izvajanje okvirne direktive o vodah. Seznam smernic je na voljo na domači strani Evropske komisije o okolju. |
AR 8. |
V fazi 2 lahko podjetje za ocenitev svojih vplivov in odvisnosti za vsako prednostno lokacijo iz AR 5:
|
AR 9. |
Podjetje se lahko za opredelitev odvisnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri, opre na mednarodne klasifikacije, kot je Skupna mednarodna klasifikacija ekosistemskih storitev (CICES). |
AR 10. |
Podjetje pri opredelitvi svojih odvisnosti, povezanih z morskimi viri, preuči, ali je odvisno od ključnega blaga, povezanega z morskimi viri, med drugim tudi od proda in morske hrane. |
AR 11. |
Morski viri so opredeljeni glede na to, kako jih uporabljajo človeške družbe, in jih je treba obravnavati glede na pritisk, ki so mu izpostavljeni. Nekateri kazalniki pritiska so predstavljeni v drugih ESRS, in sicer mikroplastika in emisije v vodo v ESRS E2 ter plastični odpadki v ESRS E5. |
AR 12. |
Primeri odvisnosti od morskih virov, ki jih podjetje lahko upošteva, so:
|
AR 13. |
V fazi 3 lahko podjetje za oceno svojih pomembnih tveganj in priložnosti na podlagi rezultatov faz 1 in 2:
|
AR 14. |
Podjetje se lahko za oceno pomembnih vplivov, odvisnosti, tveganj in priložnosti opre na zbiranje primarnih, sekundarnih in modeliranih podatkov ali na druge ustrezne pristope, vključno s Priporočilom Komisije 2021/2279 o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (Priloga I Metoda okoljskega odtisa izdelkov in Priloga III Metoda okoljskega odtisa organizacije). |
AR 15. |
Podjetje pri zagotavljanju informacij o rezultatu ocenjevanja pomembnosti upošteva:
|
Zahteva po razkritju E3-1 – Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri
AR 16. |
Politike, opisane v okviru te zahteve po razkritju, se lahko vključijo v širše okoljske politike ali politike o trajnostnosti, ki zajemajo različne podteme. |
AR 17. |
Podjetje lahko pri razkrivanju informacij na podlagi odstavka 9 razkrije, ali s svojimi politikami:
|
AR 18. |
Podjetje lahko razkrije tudi informacije o politikah, s katerimi:
|
Zahteva po razkritju E3-2 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju vodnih in morskih virov
AR 19. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 15, upošteva ukrepe ali akcijske načrte, ki prispevajo k obravnavanju opredeljenih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. Koristne smernice je zagotovilo partnerstvo Alliance for Water Stewardship (AWS). |
AR 20. |
Ker so vodni in morski viri skupni viri, za katere so lahko potrebni skupni ukrepi ali akcijski načrti, ki vključujejo druge deležnike, lahko podjetje zagotovi informacije o teh posebnih skupnih ukrepih, vključno z informacijami o drugih osebah (konkurenti, dobavitelji, trgovci na drobno, stranke, drugi poslovni partnerji, lokalne skupnosti in organi, vladne agencije itd.) ter specifičnimi informacijami o projektu, njegovem posebnem prispevku, sponzorjih in drugih udeležencih. |
AR 21. |
Podjetje lahko pri zagotavljanju informacij o naložbah v osnovna sredstva upošteva izdatke, povezane na primer s sanacijo odtoka meteorne vode, cevovodi ali stroji, ki se uporabljajo za proizvodnjo novih proizvodov z majhno rabo vode. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E3-3 – Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri
AR 22. |
Če se podjetje pri določanju ciljev sklicuje na ekološke prage, se lahko pri tem sklicuje na smernice, ki jih zagotavlja mreža za znanstveno utemeljene cilje (SBTN) v svojih vmesnih smernicah (Initial Guidance for Business (Začetne smernice za podjetja) iz septembra 2020). Sklicuje se lahko tudi na katere koli druge smernice z znanstveno priznano metodologijo, s katero je mogoče določiti znanstveno utemeljene cilje z opredelitvijo ekoloških pragov in po potrebi dodelitev za posamezne subjekte. Ekološki pragi so lahko lokalni, nacionalni in/ali globalni. |
AR 23. |
Podjetje lahko določi cilje, ki se nanašajo na:
|
AR 24. |
Če podjetje navede cilje za odvzeme, lahko vključi odvzem vode iz onesnažene prsti in vodonosnikov ter vodo, ki je odvzeta in očiščena za namene popravnih ukrepov. |
AR 25. |
Če podjetje navede cilje za odvajanje, lahko vključi odvajanje vode v podzemno vodo, kot je vračanje v vodonosnike ali vračanje vode v vir podzemne vode prek ponikovalnega sistema ali zbirne kotanje. |
AR 26. |
Cilji lahko zajemajo lastne dejavnosti in/ali višji in nižji del vrednostne verige. |
AR 27. |
Podjetje lahko navede, ali cilj odpravlja pomanjkljivosti, povezane z merili za bistveni prispevek za vodne in morske vire, kot so opredeljena v delegiranih aktih Komisije, sprejetih na podlagi člena 12(2) Uredbe (EU) 2020/852. Če merilo za vodne in morske vire, da se ne škoduje bistveno, kot je opredeljeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(3), člena 11(3), člena 13(2), člena 14(2) in člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, ni izpolnjeno, lahko podjetje navede, ali cilj odpravlja pomanjkljivosti, povezane s tem merilom, v skladu s katerim se ne škoduje bistveno. |
Zahteva po razkritju E3-4 – Poraba vode
AR 28. |
Podjetje lahko deluje na različnih območjih vodnega tveganja. Podjetje pri razkrivanju informacij v skladu z odstavkom 28(b) take informacije vključi samo za tista področja, ki so bila opredeljena kot pomembna v skladu z ESRS 2 IRO-1 in ESRS 2 SBM-3. |
AR 29. |
Podjetje pri razkrivanju spremnih informacij o učinkovitosti v zvezi s porabo vode, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 26, pojasni metodologije izračuna in, natančneje, delež vrednosti, pridobljenih z neposrednimi meritvami, vzorčenjem in ekstrapolacijo ali z najboljšimi ocenami. |
AR 30. |
Podjetje lahko navede informacije o drugih razčlenitvah (tj. po sektorjih ali odsekih). |
AR 31. |
Podjetje lahko pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 29, navede dodatna razmerja intenzivnosti na podlagi drugih imenovalcev. |
AR 32. |
Podjetje lahko navede tudi informacije o svojih odvzemih in odvajanju vode. |
Zahteva po razkritju E3-5 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri
AR 33. |
Podjetje lahko vključi oceno svojih povezanih proizvodov in storitev, pri katerih obstaja tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, pri čemer pojasni, kako so opredeljeni, kako so ocenjeni finančni zneski in katere ključne predpostavke so uporabljene. |
AR 34. |
Predvideni finančni učinki v denarnem smislu v skladu z odstavkom 39(a) se lahko količinsko opredelijo v obliki določenega zneska ali razpona. |
ESRS E4
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN EKOSISTEMI
KAZALO
Cilj
Povezava z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju E4-1 – Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
– |
Zahteva po razkritju E4-2 – Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
– |
Zahteva po razkritju E4-3 – Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E4-4 – Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
– |
Zahteva po razkritju E4-5 – Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov |
– |
Zahteva po razkritju E4-6 – Predvideni finančni učinki tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju E4-1 – Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu |
– |
Zahteve po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
– |
Zahteva po razkritju E4-2 – Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
– |
Zahteva po razkritju E4-3 – Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E4-4 – Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
– |
Zahteva po razkritju E4-5 – Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov |
– |
Zahteva po razkritju E4-6 – Predvideni finančni učinki tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjave o trajnostnosti razumeli:
|
2. |
Ta standard določa zahteve po razkritju v zvezi z odnosom podjetja do kopenskih, sladkovodnih in morskih habitatov, ekosistemov ter populacij povezanih živalskih in rastlinskih vrst, vključno z raznovrstnostjo znotraj vrst in med njimi, raznovrstnostjo ekosistemov ter njihovo povezanostjo z indigenimi ljudstvi in drugimi prizadetimi skupnostmi. |
3. |
Pojma „biotska raznovrstnost“ in „biološka raznovrstnost“ se nanašata na raznolikost živih organizmov iz vseh virov, med drugim kopenskih, sladkovodnih, morskih in drugih vodnih ekosistemov ter ekoloških kompleksov, katerih del so. |
Povezava z drugimi ESRS
4. |
Biotska raznovrstnost in ekosistemi so tesno povezani z drugimi okoljskimi zadevami. Glavne neposredne gonilne sile sprememb biotske raznovrstnosti in ekosistemov so podnebne spremembe, onesnaževanje, sprememba rabe zemljišč, sprememba rabe sladke vode in sprememba rabe morja, neposredno izkoriščanje organizmov ter invazivne tujerodne vrste. Te gonilne sile so zajete v tem standardu, razen podnebnih sprememb (zajetih v ESRS E1) in onesnaževanja (zajetega v ESRS E2). |
5. |
Za celovito razumevanje pomembnih vplivov na biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter odvisnosti od njih bi bilo treba zahteve po razkritju iz drugih okoljskih ESRS brati in razlagati v povezavi s posebnimi zahtevami po razkritju iz tega standarda. Ustrezne zahteve po razkritju, zajete v drugih okoljskih ESRS, so:
|
6. |
Vplivi podjetja na biotsko raznovrstnost in ekosisteme prizadenejo ljudi in skupnosti. Podjetje pri poročanju o pomembnih negativnih vplivih na prizadete skupnosti zaradi sprememb biotske raznovrstnosti in ekosistemov na podlagi ESRS E4 upošteva zahteve iz ESRS S3 Prizadete skupnosti. |
7. |
Ta standard bi bilo treba brati v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
8. |
Zahteve iz tega oddelka se berejo v povezavi z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, poglavje 2 Upravljanje, poglavje 3 Strategija ter poglavje 4 Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti. |
9. |
Iz tega izhajajoča razkritja se predstavijo skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, razen ESRS 2 SBM-3, v zvezi s katero lahko podjetje razkritja predstavi skupaj s tematskimi razkritji. |
10. |
Poleg zahtev iz ESRS 2 ta standard vključuje tudi tematsko zahtevo po razkritju E4-1 Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu. |
Strategija
Zahteva po razkritju E4-1 – Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu
11. |
Podjetje razkrije, kako njegovi vplivi, odvisnosti, tveganja in priložnosti, povezani z biotsko raznovrstnost in ekosistemi, izhajajo iz njegove strategije in poslovnega modela, ter sprožijo njuno prilagajanje. |
12. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje odpornosti strategije in poslovnega modela podjetja v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ter njune združljivosti z ustreznimi lokalnimi, nacionalnimi in svetovnimi cilji javne politike, povezanimi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. |
13. |
Podjetje opiše odpornost svoje strategije in poslovnega modela v povezavi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. Opis vključuje:
|
14. |
Če podjetje razkrije informacije, navedene v tej zahtevi po razkritju, kot del informacij, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 SBM-3, se lahko sklicuje na informacije, ki jih je razkrilo v skladu z ESRS 2 SBM-3. |
15. |
Podjetje lahko razkrije svoj načrt za prehod, s katerim bo izboljšalo svoj poslovni model in strategijo ter ju nazadnje uskladilo z vizijo ter ustreznimi splošnimi in posamičnimi cilji Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter mejami planeta, povezanimi z biosferno celovitostjo in spremembo zemljiščnega sistema. |
Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
16. |
Podjetje razkrije:
|
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj, odvisnosti in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
17. |
Podjetje opiše svoj postopek za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj, odvisnosti in priložnosti. Opis postopka vključuje informacije o tem, ali in kako je podjetje:
|
18. |
Podjetje lahko razkrije, ali in kako je uporabilo analizo scenarijev za biotsko raznovrstnost in ekosisteme za pomoč pri opredelitvi in ocenjevanju pomembnih tveganj in priložnosti v kratko-, srednje- in dolgoročnih obdobjih. Če je podjetje uporabilo tako analizo scenarijev, lahko razkrije naslednje informacije:
|
19. |
Podjetje razkrije zlasti:
|
Zahteva po razkritju E4-2 – Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
20. |
Podjetje opiše svoje politike, ki jih je sprejelo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj, odvisnosti in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. |
21. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike za obravnavanje opredelitve, ocenjevanja, upravljanja in/ali popravnih ukrepov v zvezi s svojimi pomembnimi vplivi, odvisnostmi, tveganji in priložnostmi, povezanimi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. |
22. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 20, vsebuje informacije o politikah, ki jih je podjetje vzpostavilo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj, odvisnosti in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. |
23. |
Podjetje poleg upoštevanja določb ESRS 2 MDR-P opiše, ali in kako so njegove politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi:
|
24. |
Podjetje razkrije zlasti, ali je sprejelo:
|
Zahteva po razkritju E4-3 – Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
25. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ter vire, dodeljene za njihovo izvajanje. |
26. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ključnih sprejetih in načrtovanih ukrepov, ki znatno prispevajo k doseganju splošnih in posamičnih ciljev politike, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. |
27. |
Pri opisu ključnih ukrepov in virov se upošteva obvezna vsebina, opredeljena v ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
28. |
Poleg tega podjetje:
|
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E4-4 – Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
29. |
Podjetje razkrije cilje, povezane z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, ki jih je določilo. |
30. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ciljev, ki jih je podjetje sprejelo za podporo svojim politikam na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter za obravnavanje svojih povezanih pomembnih vplivov, odvisnosti, tveganj in priložnosti. |
31. |
Pri opisu ciljev se upošteva obvezna vsebina, opredeljena v ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev. |
32. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 29, vključuje naslednje informacije:
|
Zahteva po razkritju E4-5 – Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov
33. |
Podjetje poroča o metrikah v zvezi s svojimi pomembnimi vplivi na biotsko raznovrstnost in ekosisteme. |
34. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje uspešnosti podjetja v zvezi z vplivi na spremembe biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki so bili v oceni pomembnosti opredeljeni kot pomembni. |
35. |
Če je podjetje opredelilo mesta na občutljivih območjih biotske raznovrstnosti, na katera negativno vpliva (glej odstavek 19(a)), ali v njihovi bližini, razkrije število mest, ki so v njegovi lasti ali pa jih ima v najemu ali jih upravlja, in njihovo površino (v hektarih) na teh zavarovanih območjih ali ključnih območjih biotske raznovrstnosti ali v njihovi bližini. |
36. |
Če je podjetje opredelilo pomembne vplive v zvezi s spremembo rabe zemljišč ali vplive na obseg in stanje ekosistemov, lahko razkrije tudi svojo rabo zemljišč na podlagi ocene življenjskega cikla. |
37. |
Za podatkovne točke iz odstavkov 38 do 41 podjetje upošteva lastne dejavnosti. |
38. |
Če podjetje ugotovi, da neposredno prispeva h gonilnim silam vpliva na spremembe rabe zemljišč, rabe sladke vode in/ali rabe morja, poroča o ustreznih metrikah. Podjetje lahko razkrije metrike, s katerimi meri:
|
39. |
Če je podjetje ugotovilo, da neposredno prispeva k naključnemu ali namernemu vnosu invazivnih tujerodnih vrst, lahko razkrije metrike, ki jih uporablja za upravljanje poti vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ter tveganja, ki jih te vrste predstavljajo. |
40. |
Če je podjetje ugotovilo pomembne vplive, povezane s stanjem vrst, lahko poroča o metrikah, ki se mu zdijo pomembne. Podjetje lahko:
|
41. |
Če je podjetje ugotovilo pomembne vplive, povezane z ekosistemi, lahko razkrije:
|
Zahteva po razkritju E4-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
42. |
Podjetje razkrije svoje predvidene finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. |
43. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 42, dopolnjujejo informacije o sedanjih finančnih učinkih na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove subjekta v obdobju poročanja, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(d). |
44. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje:
|
45. |
Razkritje vključuje:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS E4. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda.
ESRS 2 SPLOŠNA RAZKRITJA
Strategija
Zahteva po razkritju E4-1 – Načrt za prehod ter upoštevanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov v strategiji in poslovnem modelu
AR 1. |
Če podjetja razkrije načrt za prehod, lahko:
|
AR 2. |
Če podjetje razkrije načrt za prehod, se lahko na primer sklicuje na naslednje cilje iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030:
|
AR 3. |
Če podjetje razkrije načrt za prehod, se lahko sklicuje tudi na cilje trajnostnega razvoja, zlasti na:
|
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteve po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
AR 4. |
Ocena pomembnosti na podlagi ESRS E4 vključuje:
|
AR 5. |
Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti vplivov, odvisnosti, tveganj in priložnosti upošteva določbe iz ESRS 2 IRO-1 in ESRS 1, poglavje 3 Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo, ter opiše svoje premisleke. |
AR 6. |
Podjetje oceni pomembnost biotske raznovrstnosti in ekosistemov za lastne dejavnosti ter višji in nižji del svoje vrednostne verige ter lahko izvede oceno pomembnosti v skladu s prvimi tremi fazami pristopa LEAP: določitev lokacije (odstavek AR 7), vrednotenje (odstavek AR 8) in ocenjevanje (odstavek AR 9). |
AR 7. |
Faza 1 se nanaša na določitev lokacije ustreznih mest v zvezi z njegovim vzajemnim delovanjem z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. Podjetje za opredelitev teh ustreznih mest lahko:
|
AR 8. |
Podjetje lahko v fazi 2 za oceno svojih dejanskih ali morebitnih vplivov na biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter odvisnosti od njih za ustrezna mesta:
|
AR 9. |
V fazi 3 lahko podjetje za oceno svojih pomembnih tveganj in priložnosti na podlagi rezultatov faz 1 in 2 upošteva naslednje kategorije:
Predstavitev informacij: |
AR 10. |
Za lažje ocenjevanje pomembnosti za pomembna mesta, opredeljena na podlagi odstavka AR 7, lahko podjetje upošteva preglednice v nadaljevanju:
V zvezi z AR 7(e) lahko podjetje uporabi preglednico v nadaljevanju:
|
Zahteva po razkritju E4-2 – Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
AR 11. |
Politike, opisane v okviru te zahteve po razkritju, se lahko vključijo v širše okoljske politike ali politike o trajnostnosti, ki zajemajo različne podteme. |
AR 12. |
Podjetje lahko zagotovi tudi informacije o tem, kako se politika nanaša na proizvodnjo, pridobivanje ali porabo surovin, in zlasti o tem, kako:
|
AR 13. |
Podjetje lahko razkrije povezave in usklajenost z drugimi svetovnimi cilji in sporazumi, kot so cilji trajnostnega razvoja 2, 6, 14 in 15, ali katera koli druga dobro uveljavljena svetovna konvencija v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi. |
AR 14. |
Če podjetje na podlagi 23(f) razkrije politike, povezane s socialnimi posledicami odvisnosti in vplivov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, se lahko sklicuje zlasti na Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, ter na Konvencijo o biološki raznovrstnosti (CBD). |
AR 15. |
Če podjetje na podlagi odstavka 23(f) razkrije informacije o tem, ali in kako s svojimi politikami obravnava socialne posledice vplivov, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, lahko razkrije informacije v zvezi s:
|
AR 16. |
Podjetje lahko tudi pojasni, kako lahko na podlagi svoje politike:
|
AR 17. |
Če se podjetje pri razkrivanju svojih politik sklicuje na standarde ravnanja tretjih oseb, lahko navede, ali za uporabljeni standard velja naslednje:
|
Zahteva po razkritju E4-3 – Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
AR 18. |
Podjetje lahko poveže znatne denarne zneske naložb v osnovna in obratna sredstva, ki so potrebni za izvajanje sprejetih ali načrtovanih ukrepov, z:
|
AR 19. |
Podjetje lahko razkrije, ali preučuje akcijski načrt za „izogib“, s katerim bo preprečilo škodljive ukrepe pred njihovo izvedbo. Izogib pogosto vključuje odločitev o odstopanju od običajne razvojne poti projekta. Primer izogiba je spreminjanje odtisa projekta v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, da se prepreči uničenje naravnega habitata na mestu, in/ali določitev rezerviranih območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se ohranijo. Izogib bi bilo treba preučiti vsaj v primeru obstoja meril, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij: posebno ranljiva in nenadomestljiva, posebno zaskrbljujoča za deležnike, ali kadar je previden pristop upravičen zaradi negotovosti pri presoji vpliva ali učinkovitosti ukrepov upravljanja. V nadaljevanju so opredeljene tri glavne vrste izogiba:
|
AR 20. |
V zvezi s ključnimi ukrepi lahko podjetje razkrije:
|
AR 21. |
V okviru te zahteve po razkritju se „lokalno znanje in znanje indigenih ljudstev“ nanaša na razumevanje, spretnosti in filozofije, ki so jih razvile družbe z dolgo zgodovino interakcije s svojim naravnim okoljem. Znanje podeželskih in indigenih ljudstev podpira njihovo odločanje o temeljnih vidikih vsakdanjega življenja. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E4-4 – Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
AR 22. |
Podjetje lahko navede, ali cilj odpravlja pomanjkljivosti, povezane z merili za bistveni prispevek za biotsko raznovrstnost, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/852. Če merilo za biotsko raznovrstnost, da se ne škoduje bistveno, kot je opredeljeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(3), člena 11(3), člena 12(2), člena 13(2) in člena 14(2) Uredbe (EU) 2020/852, ni izpolnjeno, lahko podjetje navede, ali cilj odpravlja pomanjkljivosti, povezane s tem merilom, v skladu s katerim se ne škoduje bistveno. |
AR 23. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 29 za določanje ciljev, upošteva potrebo po informiranem in prostovoljnem soglasju lokalnih in indigenih ljudstev, potrebo po ustreznih posvetovanjih ter potrebo po spoštovanju odločitev teh skupnosti. |
AR 24. |
Cilji v zvezi s pomembnimi vplivi se lahko predstavijo v preglednici, kot je prikazano v nadaljevanju:
|
AR 25. |
Cilji v zvezi s potencialno pomembnimi trajnostnostnimi zadevami, navedenimi v odstavku AR 4 tega standarda, se lahko predstavijo v preglednici, kot je prikazano v nadaljevanju:
|
AR 26. |
Merljivi cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi se lahko izrazijo, kot sledi:
|
Zahteva po razkritju E4-5 – Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov
AR 27. |
Podjetje pri pripravi informacij, ki se zahtevajo v skladu s to zahtevo po razkritju, upošteva in lahko opiše:
|
AR 28. |
Podjetje razkrije metrike, ki so preverljive ter tehnično in znanstveno zanesljive ob upoštevanju ustreznih časovnih razponov in geografskih območji, ter lahko razkrije, kako njegove izbrane metrike ustrezajo tem merilom. Za zagotovitev ustreznosti metrike bi morala obstajati jasna povezava med kazalnikom in namenom merjenja. Negotovosti bi bilo treba čim bolj zmanjšati. Uporabljene podatke ali mehanizme bi morale podpirati uveljavljene organizacije in jih sčasoma posodabljati. V primeru podatkovnih vrzeli se lahko uporabljajo zanesljivi modelirani podatki in strokovna presoja. Metodologija je dovolj podrobna, da omogoča smiselno primerjavo vplivov in dejavnosti blažitve skozi čas. Postopke zbiranja informacij in opredelitve je treba sistematično uporabljati. To omogoča smiseln pregled uspešnosti podjetja v določenem časovnem obdobju ter pripomore k notranji in medsebojni primerjavi. |
AR 29. |
Če metrika ustreza cilju, se njuni izhodišči uskladita. Izhodišče za biotsko raznovrstnost je bistvena komponenta obsežnejšega postopka upravljanja biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Izhodišče je potrebno za podporo načrtovanju presoje vplivov in upravljanja ter spremljanju in prilagodljivemu upravljanju. |
AR 30. |
Metodologije, ki so na voljo za zbiranje podatkov in merjenje vplivov podjetij na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, se lahko razdelijo v tri kategorije, kot sledi:
|
AR 31. |
Podjetje se lahko v zvezi z oceno življenjskega cikla za rabo zemljišč sklicuje na poročilo Skupnega raziskovalnega središča z naslovom „Land-use related environmental indicators for Life Cycle Assessment“ (Okoljski kazalniki v zvezi z rabo zemljišč za oceno življenjskega cikla). |
AR 32. |
Podjetje lahko v zvezi z vnosom invazivnih tujerodnih vrst razkrije poti in število invazivnih tujerodnih vrst ter površino območja, na katerem so prisotne invazivne tujerodne vrste. |
AR 33. |
Kar zadeva metrike o obsegu in stanju ekosistemov, so na voljo koristne smernice v okviru dela Združenih narodov v zvezi s sistemom za okoljsko in ekonomsko računovodenje – ekosistemsko računovodenje (ZN SEEA EA). |
AR 34. |
Podjetje lahko uporablja smernice za sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (89) in v enotah površine (npr. m2 ali ha) razkrije naslednje informacije o rabi zemljišč:
|
AR 35. |
Podjetje lahko na primer razkrije spremembo pokrovnosti tal, ki je fizična predstavitev gonilnih sil „sprememba habitata“ ter „industrijske in domače dejavnosti“, tj. umetnih ali naravnih sprememb fizikalnih lastnosti zemeljske površine na določeni lokaciji. |
AR 36. |
Pokrovnost tal je tipična spremenljivka, ki jo je mogoče oceniti s podatki o opazovanju Zemlje. |
AR 37. |
Podjetje lahko pri poročanju o pomembnih vplivih v zvezi z ekosistemi poleg obsega in stanja ekosistemov upošteva tudi delovanje ekosistemov z uporabo:
|
AR 38. |
Na ravni ekosistemov se lahko uporabijo podatkovni sloji, ki kažejo spremembe obsega in stanja ekosistemov, vključno s stopnjami razdrobljenosti in povezljivosti habitatov. |
Zahteva po razkritju E4-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
AR 39. |
Podjetje lahko vključi oceno svojih povezanih proizvodov in storitev, pri katerih obstaja tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, pri čemer pojasni, kako so opredeljeni, kako so ocenjeni finančni zneski in katere ključne predpostavke so uporabljene. |
AR 40. |
Predvideni finančni učinki v denarnem smislu v skladu z odstavkom 45(a) se lahko količinsko opredelijo v obliki določenega zneska ali razpona. |
ESRS E5
RABA VIROV IN KROŽNO GOSPODARSTVO
KAZALO
Cilj
Povezave z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
– |
Zahteva po razkritju E5-1 – Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
– |
Zahteva po razkritju E5-2 – Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E5-3 – Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
– |
Zahteva po razkritju E5-4 – Pritok virov |
– |
Zahteva po razkritju E5-5 – Odtok virov |
– |
Zahteva po razkritju E5-6 – Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
– |
Zahteva po razkritju E5-1 – Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
– |
Zahteva po razkritju E5-2 – Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju E5-3 – Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
– |
Zahteva po razkritju E5-4 – Pritok virov |
– |
Zahteva po razkritju E5-5 – Odtok virov |
– |
Zahteva po razkritju E5-6 – Predvideni finančni učinki tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjave o trajnostnosti razumeli:
|
2. |
Ta standard določa zahteve pa razkritju v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom ter zlasti glede:
|
3. |
Krožno gospodarstvo je gospodarski sistem, v katerem se, kolikor je mogoče dolgo, ohranja vrednost proizvodov, materialov in drugih virov v gospodarstvu, pri čemer se povečuje njihova učinkovita raba pri proizvodnji in porabi, s čimer se zmanjša vpliv njihove rabe na okolje ter čim bolj zmanjšata količina odpadkov in izpust nevarnih snovi v vseh fazah njihovega življenjskega cikla, med drugim z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki. Cilj je čim bolj povečati in ohraniti vrednost tehničnih in bioloških virov, proizvodov in materialov z vzpostavitvijo sistema, ki omogoča trpežnost, optimalno uporabo ali ponovno uporabo, obnovo, ponovno izdelavo, recikliranje in kroženje hranilnih snovi. |
4. |
Ta standard temelji na ustreznih zakonodajnih okvirih in politikah EU, vključno z akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo, Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (90) (okvirna direktiva o odpadkih) in industrijsko strategijo EU. |
5. |
Kar zadeva oceno prehoda z običajnega scenarija, tj. gospodarstva, v katerem se pridobivajo omejeni viri za proizvodnjo proizvodov, ki se uporabijo in nato zavržejo (linearna proizvodnja), na sistem krožnega gospodarstva, ta standard temelji na opredelitvi fizičnih tokov virov, materialov in proizvodov, ki jih uporablja in proizvaja podjetje, v skladu z zahtevo po razkritju E5-4 Pritok virov in zahtevo po razkritju E5-5 Odtok virov. |
Povezave z drugimi ESRS
6. |
Raba virov je pomembna gonilna sila drugih vplivov na okolje, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, vodni in morski viri ter biotska raznovrstnost. Krožno gospodarstvo je sistem, usmerjen v trajnostno rabo virov pri pridobivanju, predelavi, proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadki. Tak sistem zagotavlja številne okoljske koristi, zlasti zmanjšanje porabe energije in materialov ter emisij (toplogrednih plinov ali drugega onesnaževanja) v zrak, omejitev odvzemov vode in odvajanja v njo ter obnovitev narave in omejitev vpliva na biotsko raznovrstnost. |
7. |
Za zagotovitev celovitega pregleda drugih okoljskih zadev, ki bi lahko bile pomembne za rabo virov in krožno gospodarstvo, so ustrezne zahteve po razkritju zajete z drugimi okoljskimi ESRS, kot sledi:
|
8. |
Vplivi podjetja, povezani z rabo virov in krožnim gospodarstvom, zlasti vplivi, povezani z odpadki, lahko prizadenejo ljudi in skupnosti. Pomembni negativni vplivi na prizadete skupnosti zaradi rabe virov in krožnega gospodarstva, ki jih je mogoče pripisati podjetju, so zajeti z ESRS S3 Prizadete skupnosti. Učinkovita in krožna raba virov je koristna tudi za konkurenčnost in ekonomsko blaginjo. |
9. |
Ta standard bi bilo treba brati v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
10. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati v povezavi z ESRS 2, poglavje 4 Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti, zadevne informacije pa sporočiti skupaj z informacijami, ki se razkrijejo v skladu z navedenim poglavjem. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom
11. |
Podjetje opiše postopek za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom, zlasti v zvezi s pritokom in odtokom virov ter odpadki, in zagotovi informacije o tem:
|
Zahteva po razkritju E5-1 – Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
12. |
Podjetje opiše svoje politike, ki jih je sprejelo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom. |
13. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje in/ali popravne ukrepe v zvezi s svojimi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi, povezanimi z rabo virov in krožnim gospodarstvom. |
14. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 12, vsebuje informacije o politikah, ki jih je podjetje vzpostavilo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom, v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. |
15. |
Podjetje v povzetku navede, ali in kako s svojimi politikami po potrebi obravnava naslednje zadeve:
|
16. |
Politike obravnavajo pomembne vplive, tveganja in priložnosti pri lastnih dejavnostih ter vzdolž višjega in nižjega dela njegove vrednostne verige. |
Zahteva po razkritju E5-2 – Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
17. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom ter vire, dodeljene za izvajanje teh ukrepov. |
18. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje sprejetih in načrtovanih ključnih ukrepov za doseganje splošnih in posamičnih ciljev politike, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom. |
19. |
Pri opisu ukrepov in zanje dodeljenih virov, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom, se upoštevajo načela iz ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
20. |
Podjetje lahko poleg upoštevanja ESRS 2 MDR-A navede, ali in kako posamezni ukrepi in viri zajemajo:
|
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E5-3 – Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
21. |
Podjetje razkrije cilje, povezane z rabo virov in krožnim gospodarstvom, ki jih je določilo. |
22. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ciljev, ki jih je podjetje določilo za podporo svoji politiki o rabi virov in krožnem gospodarstvu ter za obravnavo svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. |
23. |
Opis ciljev vključuje zahteve glede informacij, določene v ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev. |
24. |
Pri razkritju, ki se zahteva v skladu z odstavkom 21, se navede, ali in kako so cilji podjetja povezani s pritokom in odtokom virov, vključno z odpadki ter proizvodi in materiali, ter natančneje, ali in kako so povezani s:
|
25. |
Podjetje navede stopnjo hierarhije ravnanja z odpadki, na katero se cilj nanaša. |
26. |
Podjetje lahko poleg upoštevanja ESRS 2 MDR-T navede, ali so bili pri določanju ciljev upoštevani ekološki pragi in dodelitve za posamezne subjekte. Če so bili, podjetje navede:
|
27. |
Podjetje v spremnih informacijah navede, ali so cilji, ki jih je določilo in predstavilo, obvezni (na podlagi zakonodaje) ali prostovoljni. |
Zahteva po razkritju E5-4 – Pritok virov
28. |
Podjetje razkrije informacije o svojem pritoku virov v zvezi s svojimi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi. |
29. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje rabe virov pri lastnih dejavnostih in v višjem delu vrednostne verige podjetja. |
30. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 28, vključuje opis pomembnega pritoka virov: proizvodov (vključno z embalažo) in materialov (z navedbo kritičnih surovin in redkih zemelj), vode ter opredmetenih osnovnih sredstev, ki se uporabljajo pri lastnih dejavnostih podjetja in v višjem delu njegove vrednostne verige. |
31. |
Kadar podjetje oceni, da je pritok virov pomembna trajnostnostna zadeva, o materialih, ki jih uporablja za proizvodnjo svojih proizvodov in zagotavljanje svojih storitev v obdobju poročanja, z navedbo ton ali kilogramov razkrije naslednje informacije:
|
32. |
Podjetje predloži informacije o metodologijah, uporabljenih za izračun podatkov. Navede, ali so podatki pridobljeni z neposrednimi meritvami ali ocenami, in razkrije uporabljene ključne predpostavke. |
Zahteva po razkritju E5-5 – Odtok virov
33. |
Podjetje razkrije informacije o svojem odtoku virov, vključno z odpadki, v zvezi s svojimi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi. |
34. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje:
|
Proizvodi in materiali
35. |
Podjetje predloži opis ključnih proizvodov in materialov, ki nastanejo pri proizvodnih procesih podjetja in katerih zasnova je skladna z načeli krožnosti, vključno s trpežnostjo, možnostjo ponovne uporabe, popravljivostjo, razstavljanjem, ponovno izdelavo, obnovo, recikliranjem, kroženjem v okviru biološkega kroga ali optimizacijo uporabe proizvoda ali materiala v okviru drugih krožnih poslovnih modelov. |
36. |
Podjetja, za katera je odtok pomemben, razkrijejo:
|
Odpadki
37. |
Podjetje razkrije naslednje informacije o skupni količini odpadkov pri lastnih dejavnostih, in sicer v tonah ali kilogramih:
|
38. |
Podjetje pri razkrivanju sestave odpadkov navede:
|
39. |
Podjetje razkrije tudi skupno količino nastalih nevarnih odpadkov in radioaktivnih odpadkov, pri čemer upošteva opredelitev radioaktivnih odpadkov iz člena 3(7) Direktive Sveta 2011/70/Euratom (92). |
40. |
Podjetje predloži spremne informacije o metodologijah, uporabljenih za izračun podatkov, ter zlasti merilih in predpostavkah, uporabljenih za določitev in razvrstitev proizvodov z zasnovo, skladno z načeli krožnosti iz odstavka 35. Navede, ali so podatki pridobljeni z neposrednimi meritvami ali ocenami, in razkrije uporabljene ključne predpostavke. |
Zahteva po razkritju E5-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom
41. |
Podjetje razkrije predvidene finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz vplivov, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom. |
42. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 41, dopolnjujejo informacije o sedanjih finančnih učinkih na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove subjekta v obdobju poročanja, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(d). Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje:
|
43. |
Razkritje vključuje:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS E5. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda.
ESRS 2 SPLOŠNA RAZKRITJA
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom
AR 1. |
Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih podtem oceni pomembnost rabe virov in krožnega gospodarstva pri lastnih dejavnostih ter v višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, pri čemer lahko upošteva naslednje štiri faze, imenovane tudi pristop LEAP:
|
AR 2. |
Kar zadeva ESRS E5, fazi 1 in 2 temeljita predvsem na ocenah pomembnosti, izvedenih v okviru ESRS E1 (vključno s porabo energije), ESRS E2 (onesnaževanje), ESRS E3 (morski viri, poraba vode) in ESRS E4 (biotska raznovrstnost, ekosistemi, surovine). Cilj krožnega gospodarstva je navsezadnje zmanjšati vpliv uporabe proizvodov, materialov in drugih virov na okolje ter zmanjšati količino odpadkov in obseg izpusta nevarnih snovi, s tem pa zmanjšati vplive na naravo. Ta zahteva glede uporabe se osredotoča predvsem na tretjo fazo pristopa LEAP, medtem ko se v četrti fazi obravnava izid postopka. |
AR 3. |
Pri postopku za ocenjevanje pomembnosti vplivov, odvisnosti, tveganj in priložnosti se upoštevajo določbe iz ESRS 2 IRO-1 Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter IRO-2 Zahteve po razkritju iz ESRS, ki jih zajema izjava podjetja o trajnostnosti. |
AR 4. |
Podteme, povezane z rabo virov in krožnim gospodarstvom, ki so zajete v oceni pomembnosti, vključujejo:
|
AR 5. |
V fazi 3 lahko podjetje za oceno svojih pomembnih tveganj in priložnosti na podlagi rezultatov faz 1 in 2:
|
AR 6. |
Podjetje lahko za oceno svojih vplivov, tveganj in priložnosti pri lastnih dejavnostih ter v višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige upošteva naslednje metodologije:
|
AR 7. |
Podjetje pri zagotavljanju informacij o rezultatu ocenjevanja pomembnosti upošteva:
|
Zahteva po razkritju E5-1 – Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
AR 8. |
Politike, opisane v okviru te zahteve po razkritju, se lahko vključijo v širše okoljske politike ali politike o trajnostnosti, ki zajemajo različne podteme. |
AR 9. |
Podjetje pri zagotavljanju informacij o svojih politikah preuči, ali in kako se z njimi obravnavata:
|
AR 10. |
Podjetje lahko pri opredelitvi svojih politik upošteva dokument Categorisation system for the circular economy (Sistem kategorizacije za krožno gospodarstvo), v katerem so opisani modeli krožne zasnove in proizvodnje, modeli krožne rabe, modeli krožne predelave vrednosti in krožna podpora v skladu z devetimi načeli ali strategijami krožnega gospodarstva: zavračanje, vnovični premislek, zmanjšanje, ponovna uporaba, popravilo, obnova, ponovna izdelava, sprememba namena in recikliranje. |
Zahteva po razkritju E5-2 – Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
AR 11. |
Ker se viri souporabljajo, strategije krožnega gospodarstva pa lahko zahtevajo skupno ukrepanje, lahko podjetje pri zagotavljanju informacij v skladu z odstavkom 17 navede ukrepe, sprejete za angažiranje višjega in nižjega dela vrednostne verige in/ali lokalne mreže podjetja za razvoj sodelovanja ali pobud za okrepitev krožnosti proizvodov in materialov. |
AR 12. |
Podjetje lahko navede zlasti:
|
AR 13. |
Ukrepi lahko zajemajo lastne dejavnosti podjetja in/ali višji in nižji del vrednostne verige. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju E5-3 – Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
AR 14. |
Če se podjetje pri določanju ciljev sklicuje na ekološke prage, se lahko pri tem sklicuje na smernice, ki jih zagotavlja mreža za znanstveno utemeljene cilje (SBTN) v svojih vmesnih smernicah (Initial Guidance for Business (Začetne smernice za podjetja) iz septembra 2020), ali katere koli druge smernice z znanstveno priznano metodologijo, s katero je mogoče določiti znanstveno utemeljene cilje z opredelitvijo ekoloških pragov in po potrebi dodelitev za posamezne organizacije. Ekološki pragi so lahko lokalni, nacionalni in/ali globalni. |
AR 15. |
Podjetje pri zagotavljanju informacij o ciljih prednostno obravnava cilje, izražene v absolutni vrednosti. |
AR 16. |
Podjetje pri zagotavljanju informacij o ciljih v skladu z odstavkom 24 upošteva fazo proizvodnje, fazo uporabe in konec funkcionalne življenjske dobe proizvodov in materialov. |
AR 17. |
Podjetje pri zagotavljanju informacij o ciljih v zvezi z neobdelanimi obnovljivimi surovinami v skladu z odstavkom 24(c), preuči, kako lahko navedeni cilji vplivajo na izgubo biotske raznovrstnosti, tudi ob upoštevanju ESRS E4. |
AR 18. |
Podjetje lahko v skladu z odstavkom 24(f) razkrije druge cilje, tudi v zvezi s trajnostnim pridobivanjem. V tem primeru pojasni opredelitev trajnostnega pridobivanja, ki jo je sprejelo, in njeno povezavo s ciljem iz odstavka 22. |
AR 19. |
Cilji lahko zajemajo lastne dejavnosti podjetja in/ali višji in nižji del vrednostne verige. |
AR 20. |
Podjetje lahko navede, ali cilj odpravlja pomanjkljivosti, povezane z merili za bistveni prispevek za krožno gospodarstvo, kot so opredeljena v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 13(2) Uredbe (EU) 2020/852. Če merilo za krožno gospodarstvo, da se ne škoduje bistveno, kot je opredeljeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 10(3), člena 11(3), člena 12(2), člena 14(2) in člena 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, ni izpolnjeno, lahko podjetje navede, ali cilj odpravlja pomanjkljivosti, povezane s tem merilom, v skladu s katerim se ne škoduje bistveno. |
Zahteva po razkritju E5-4 – Pritok virov
AR 21. |
Pritok virov lahko zajema naslednje kategorije: oprema IT, tekstil, pohištvo, zgradbe, težki stroji, srednje težki stroji, lahki stroji, težka vozila, srednje težka vozila, lahka vozila in skladiščna oprema. Kar zadeva materiale, kazalniki pritoka virov vključujejo surovine, s procesom povezane materiale in polizdelke ali dele. |
AR 22. |
Kadar se za podjetje uporablja odstavek 31, lahko zagotovi tudi preglednost v zvezi z materiali, pridobljenimi iz toka stranskih proizvodov/odpadkov (npr. odrezki materiala, ki pred tem ni bil del proizvoda). |
AR 23. |
Imenovalec za kazalnik odstotka iz odstavka 31(b) in (c) je skupna teža materialov, uporabljenih v obdobju poročanja. |
AR 24. |
Sporočeni podatki o uporabi morajo odražati material v prvotnem stanju in se ne smejo dodatno manipulirati, na primer tako, da bi se navedla „suha teža“. |
AR 25. |
Kadar se kategoriji „ponovno uporabljeni“ in „reciklirani“ prekrivata, podjetje navede, kako je preprečilo dvojno štetje in katere odločitve je sprejelo. |
Zahteva po razkritju E5-5 – Odtok virov
AR 26. |
Informacije o proizvodih in materialih, ki jih je treba razkriti v skladu z odstavkom 35, se nanašajo na vse materiale in proizvode, ki nastanejo pri proizvodnih procesih podjetja in jih podjetje da na trg (vključno z embalažo). |
AR 27. |
Podjetje pri pripravi deleža za imenovalec uporabi skupno težo materialov, uporabljenih v obdobju poročanja. |
AR 28. |
Podjetje lahko razkrije svojo vključenost pri ravnanju z odpadki, ki so izrabljeni proizvodi, na primer v okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca ali shem jemanja nazaj. |
AR 29. |
Vrsta odpadka pomeni nevaren ali nenevaren odpadek. Nekateri specifični odpadki, kot so radioaktivni odpadki, se lahko predstavijo tudi kot ločena vrsta. |
AR 30. |
Podjetje lahko pri preučevanju tokov odpadkov, pomembnih za svoje sektorje ali dejavnosti, upošteva seznam opisov odpadkov iz Evropskega kataloga odpadkov. |
AR 31. |
Primeri drugih vrst postopkov predelave iz odstavka 37(b), točka (iii), so na voljo v Prilogi II k Direktivi 2008/98/ES (okvirna direktiva o odpadkih). |
AR 32. |
Primeri drugih vrst postopkov odstranjevanja iz odstavka 37(c), točka (iii), so na voljo v Prilogi I k Direktivi 2008/98/ES (okvirna direktiva o odpadkih). |
AR 33. |
Podjetje lahko pri zagotavljanju spremnih informacij v skladu z odstavkom 40:
|
Zahteva po razkritju E5-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom
AR 34. |
Podjetje lahko pri zagotavljanju informacij v skladu z odstavkom 42(b) ponazori in opiše, kako namerava okrepiti ohranjanje vrednosti. |
AR 35. |
Podjetje lahko vključi oceno svojih povezanih proizvodov in storitev, pri katerih obstaja tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, pri čemer pojasni, kako so opredeljeni, kako so ocenjeni finančni zneski in katere ključne predpostavke so uporabljene. |
AR 36. |
Predvideni finančni učinki v denarnem smislu v skladu z odstavkom 43(a) se lahko količinsko opredelijo v obliki razpona. |
ESRS S1
LASTNA DELOVNA SILA
KAZALO
Cilj
Povezava z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo |
– |
Zahteva po razkritju S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastnimi delavci in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi |
– |
Zahteva po razkritju S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativni vplivi in kanali, po katerih lahko lastni delavci izrazijo pomisleke |
– |
Zahteva po razkritju S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k zmanjševanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti |
– |
Zahteva po razkritju S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju |
– |
Zahteva po razkritju S1-7 – Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja |
– |
Zahteva po razkritju S1-8 – Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog |
– |
Zahteva po razkritju S1-9 – Metrike raznolikosti |
– |
Zahteva po razkritju S1-10 – Dostojne plače |
– |
Zahteva po razkritju S1-11 – Socialna zaščita |
– |
Zahteva po razkritju S1-12 – Invalidi |
– |
Zahteva po razkritju S1-13 – Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti |
– |
Zahteva po razkritju S1-14 – Metrike zdravja in varnosti |
– |
Zahteva po razkritju S1-15 – Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja |
– |
Zahteva po razkritju S1-16 – Metrike v zvezi z nadomestilom (plačna vrzel in skupno nadomestilo) |
– |
Zahteva po razkritju S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
Cilj |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo |
– |
Zahteva po razkritju S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastnimi delavci in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi |
– |
Zahteva po razkritju S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko lastni delavci izrazijo pomisleke |
– |
Zahteva po razkritju S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi ter pristopi k zmanjševanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov in pristopov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter tveganji in priložnostmi |
– |
Zahteva po razkritju S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju |
– |
Zahteva po razkritju S1-7 – Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja |
– |
Zahteva po razkritju S1-8 – Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog |
– |
Zahteva po razkritju S1-9 – Metrike raznolikosti |
– |
Zahteva po razkritju S1-10 – Dostojne plače |
– |
Zahteva po razkritju S1-11 – Socialna zaščita |
– |
Zahteva po razkritju S1-12 – Invalidi |
– |
Zahteva po razkritju S1-13 – Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti |
– |
Zahteva po razkritju S1-14 – Metrike zdravja in varnosti |
– |
Zahteva po razkritju S1-15 – Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja |
– |
Zahteva po razkritju S1-16 – Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) |
– |
Zahteva po razkritju S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice |
Dodatek A.1: |
Zahteve glede uporabe za razkritja v zvezi z ESRS 2 |
Dodatek A.2: |
Zahteve glede uporabe za ESRS S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo |
Dodatek A.3: |
Zahteve glede uporabe za ESRS S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k zmanjševanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov |
Dodatek A.4: |
Zahteve glede uporabe za ESRS S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjave o trajnostnosti razumeli pomembne vplive podjetja na lastno delovno silo ter povezana pomembna tveganja in priložnosti, vključno z:
|
2. |
Za doseganje cilja je treba v skladu s tem standardom pojasniti tudi splošni pristop podjetja k opredelitvi in upravljanju vseh dejanskih in morebitnih pomembnih vplivov na lastno delovno silo v zvezi z naslednjimi socialnimi dejavniki ali zadevami, vključno s človekovimi pravicami:
|
3. |
V skladu s tem standardom je treba pojasniti tudi, kako lahko taki vplivi in odvisnosti podjetja od lastne delovne sile ustvarijo pomembna tveganja ali priložnosti za podjetje. Na primer, na področju enakih možnosti se lahko zaradi diskriminacije žensk pri zaposlovanju in napredovanju zmanjša dostop podjetja do kvalificirane delovne sile in poslabša njegov ugled. Nasprotno pa lahko imajo politike za povečanje zastopanosti žensk v delovni sili in na višjih vodstvenih položajih pozitivne učinke, kot sta povečanje kvalificirane delovne sile in izboljšanje ugleda podjetja. |
4. |
Ta standard zajema lastno delovno silo podjetja, ki vključuje osebe, ki so v delovnem razmerju s podjetjem („zaposleni“), in delavce, nezaposlene v lastni delovni sili podjetja, ki so bodisi osebe, ki imajo s podjetjem sklenjeno pogodbo za opravljanje dela („samozaposleni“), bodisi osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“ (oznaka NACE N78). Za primere oseb, ki spadajo v lastno delovno silo, glej odstavek AR 3. Informacije, ki jih je treba razkriti v zvezi z osebami, nezaposlenimi v lastni delovni sili podjetja, ne vplivajo na njihov status v skladu z veljavnim delovnim pravom. |
5. |
Ta standard ne zajema delavcev v višjem ali nižjem delu vrednostne verige podjetja, saj so te kategorije delavcev zajete z ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi. |
6. |
V skladu s tem standardom morajo podjetja opisati lastno delovno silo, vključno z glavnimi značilnostmi zaposlenih in delavcev, ki niso zaposleni v lastni delovni sili podjetja, vendar so del te delovne sile. Na podlagi tega opisa lahko uporabniki razumejo strukturo lastne delovne sile podjetja in lažje umestijo informacije, zagotovljene z drugimi razkritji, v kontekst. |
7. |
Cilj tega standarda je tudi omogočiti uporabnikom, da razumejo obseg, v katerem je podjetje usklajeno oziroma upošteva mednarodne in evropske instrumente in konvencije o človekovih pravicah, vključno z Mednarodno listino o človekovih pravicah, vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicami OECD za večnacionalna podjetja, Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter temeljnimi konvencijami MOD, Konvencijo ZN o pravicah invalidov, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, spremenjeno Evropsko socialno listino, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, prednostnimi nalogami politike EU, kot so določene v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, ter zakonodajo Unije, vključno s pravnim redom EU na področju delovnega prava. |
Povezava z drugimi ESRS
8. |
Ta standard se bere v povezavi z ESRS 1 Splošna načela in ESRS 2 Splošne zahteve. |
9. |
Ta standard se bere v povezavi z ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi, ESRS S3 Prizadete skupnosti ter ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki. |
10. |
Poročanje v skladu s tem standardom je dosledno, skladno in po potrebi jasno povezano s poročanjem o lastni delovni sili podjetja v okviru ESRS S2, da se zagotovi učinkovito poročanje. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
11. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati v povezavi z razkritji o strategiji (SBM), ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2. Iz tega izhajajoča razkritja se predstavijo skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, razen ESRS 2 SBM-3, v zvezi s katero lahko podjetje razkritja predstavi skupaj s tematskim razkritjem. |
Strategija
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
12. |
Podjetje v zvezi z ESRS 2 SBM-2 razkrije, kako se interesi, stališča in pravice oseb v lastni delovni sili, vključno s spoštovanjem njihovih človekovih pravic, upoštevajo pri strategiji in poslovnem modelu podjetja. Lastna delovna sila podjetja je ključna skupina prizadetih deležnikov. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
13. |
Podjetje v zvezi z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48, razkrije:
|
14. |
Podjetje pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 48 razkrije, ali razkritje na podlagi ESRS 2 zajema vse osebe v lastni delovni sili, na katere bi podjetje lahko pomembno vplivalo. Ti pomembni vplivi vključujejo vplive, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov. Podjetje razkrije tudi naslednje informacije:
|
15. |
Podjetje pri opisovanju glavnih vrst oseb v lastni delovni sili, ki jih v skladu z oceno pomembnosti iz ESRS 2 IRO 1 zadevajo ali bi jih lahko zadevali negativni vplivi, razkrije, ali in kako je razvilo razumevanje tega, kako so lahko osebe posebnimi značilnostmi, osebe, ki delajo v posebnih okoliščinah, ali osebe, ki opravljajo posebne dejavnosti, izpostavljene večjemu tveganju škode. |
16. |
Podjetje razkrije, katera pomembna tveganja in priložnosti podjetja, ki izhajajo iz vplivov na osebe v lastni delovni sili in odvisnosti od njih, se nanašajo na specifične skupine oseb (na primer specifične starostne skupine ali osebe, ki delajo v posamezni tovarni ali državi), ne pa na celotno lastno delovno silo podjetja (na primer splošno znižanje plačila ali usposabljanje, ki se zagotavlja vsem osebam v lastni delovni sili podjetja), če taka pomembna tveganja in priložnosti sploh obstajajo. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo
17. |
Podjetje opiše svoje politike, ki jih je sprejelo za upravljanje pomembnih vplivov podjetja na lastno delovno silo ter povezanih pomembnih tveganj in priložnosti. |
18. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje pomembnih vplivov na lastno delovno silo in/ali popravni ukrep v zvezi navedenimi vplivi, ter politike, ki zajemajo pomembne vplive, tveganja in priložnosti v zvezi z lastno delovno silo. |
19. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 17, vsebuje informacije o politikah podjetja za upravljanje njegovih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi z lastno delovno silo v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. Poleg tega navede, ali se take politike nanašajo na specifične skupine v lastni delovni sili ali na celotno lastno delovno silo. |
20. |
Podjetje opiše svoje zaveze glede politike za področje človekovih pravic (96), pomembne za lastno delovno silo, vključno s postopki in mehanizmi za spremljanje skladnosti z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernicami OECD za večnacionalna podjetja (97). Pri razkritju se osredotoči na pomembne zadeve in splošni pristop v zvezi s:
|
21. |
Podjetje razkrije, ali in kako so politike v zvezi z lastno delovno silo usklajene z ustreznimi mednarodno priznanimi instrumenti, vključno z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (98). |
22. |
Podjetje navede, ali s politikami v zvezi z lastno delovno silo izrecno obravnava trgovino z ljudmi (99), prisilno delo in delo otrok. |
23. |
Podjetje navede, ali ima politiko za preprečevanje nezgod na delovnem mestu ali sistem za njihovo upravljanje (100). |
24. |
Podjetje razkrije:
|
Zahteva po razkritju S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi
25. |
Podjetje razkrije svoje splošne postopke za sodelovanje z osebami v lastni delovni sili in predstavniki delavcev v zvezi z dejanskimi in morebitnimi pomembnimi vplivi na lastno delovno silo. |
26. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje načina, kako podjetje v okviru tekočega postopka skrbnega pregleda sodeluje z osebami v lastni delovni sili in predstavniki delavcev v zvezi z dejanskimi in morebitnimi pomembnimi pozitivnimi in/ali negativnimi vplivi, ki vplivajo ali lahko vplivajo nanje, ter ali in kako se stališča lastne delovne sile upoštevajo pri postopkih odločanja podjetja. |
27. |
Podjetje razkrije, ali in kako se stališča lastne delovne sile upoštevajo pri odločitvah ali dejavnostih za upravljanje dejanskih in morebitnih vplivov na lastno delovno silo. To po potrebi vključuje pojasnilo:
|
28. |
Podjetje po potrebi razkrije ukrepe, ki jih sprejme za pridobitev vpogleda v stališča oseb v lastni delovni sili, ki so lahko posebno ranljive za vplive in/ali marginalizirane (na primer ženske, migranti, invalidi). |
29. |
Če podjetje zgoraj navedenih informacij ne more razkriti, ker ni sprejelo splošnega postopka za sodelovanje z lastno delovno silo, razkrije to dejstvo. Razkrije lahko časovni okvir, v katerem namerava uvesti tak postopek. |
Zahteva po razkritju S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke
30. |
Podjetje opiše vzpostavljene postopke za zagotovitev popravnega ukrepa v zvezi z negativnimi vplivi na osebe v lastni delovni sili, s katerimi je povezano podjetje, ali za sodelovanje pri popravnem ukrepu ter kanale, ki so na voljo lastni delovni sili za izražanje pomislekov in njihovo obravnavo. |
31. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje formalnih sredstev, s katerimi lahko osebe v lastni delovni sili podjetju neposredno sporočijo svoje pomisleke in potrebe in/ali s katerimi podjetje podpira razpoložljivost takih kanalov (na primer pritožbenih mehanizmov) na delovnem mestu lastnih delavcev, načina, kako se skupaj z zadevnimi osebami sprejmejo nadaljnji ukrepi v zvezi z izpostavljenimi vprašanji, ter učinkovitosti teh kanalov. |
32. |
Podjetje opiše vzpostavljene postopke za obravnavanje zadev iz odstavka 2 oddelka o cilju, pri čemer razkrije naslednje informacije:
|
33. |
Podjetje razkrije, ali in kako ocenjuje seznanjenost oseb v lastni delovni sili s temi strukturami ali postopki za izražanje in obravnavo pomislekov ali potreb in njihovo zaupanje vanje. Poleg tega razkrije, ali ima vzpostavljene politike v zvezi z zaščito posameznikov, ki uporabljajo te strukture ali postopke, vključno s predstavniki delavcev, pred povračilnimi ukrepi. Če je podjetje take informacije razkrilo v skladu z ESRS G1-1, se lahko sklicuje nanje. |
34. |
Če podjetje navedenih informacij ne more razkriti, ker ni vzpostavilo kanala za izražanje pomislekov in/ali ne podpira razpoložljivosti takega kanala na delovnem mestu za lastno delovno silo, razkrije to dejstvo. Razkrije lahko časovni okvir, v katerem namerava vzpostaviti tak kanal. |
Zahteva po razkritju S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov
35. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe za obravnavo pomembnih negativnih in pozitivnih vplivov, upravljanje pomembnih tveganj in izkoriščanje pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov. |
36. |
Ta zahteva po razkritju ima dva cilja. Prvič, omogočiti razumevanje morebitnih ukrepov in pobud, s katerimi si podjetje prizadeva:
Drugič, omogočiti razumevanje načinov, kako podjetje obravnava pomembna tveganja in izkorišča pomembne priložnosti v zvezi z lastno delovno silo. |
37. |
Podjetje na kratko opiše akcijske načrte in vire za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi z lastno delovno silo v skladu z ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
38. |
Kar zadeva pomembne vplive v zvezi z lastno delovno silo, podjetje opiše:
|
39. |
Podjetje v zvezi z odstavkom 36 opiše postopke, s katerimi opredeli ukrepe, ki so potrebni in ustrezni za odziv na določen dejanski ali morebiten negativen vpliv na lastno delovno silo. |
40. |
Podjetje v zvezi s pomembnimi tveganji in priložnostmi opiše:
|
41. |
Podjetje razkrije, ali in kako zagotavlja, da s svojimi praksami, vključno s praksami v zvezi z naročanjem, prodajo in uporabo podatkov, kadar je to ustrezno, ne povzroča pomembnih negativnih vplivov na lastno delovno silo ali prispeva k njim. To lahko vključuje razkritje pristopa, ki se sprejme v primeru napetosti med preprečevanjem ali blažitvijo pomembnih negativnih vplivov in drugimi poslovnimi pritiski. |
42. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 40, upošteva ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev, če ocenjuje učinkovitost ukrepa z določitvijo cilja. |
43. |
Podjetje razkrije vire, dodeljene za upravljanje svojih pomembnih vplivov, pri čemer navede informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki razumejo, kako se upravljajo pomembni vplivi. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
44. |
Podjetje razkrije morebitne časovno omejene cilje, usmerjene v rezultate, v zvezi z:
|
45. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje uporablja cilje, usmerjene v rezultate, za spodbujanje in merjenje napredka pri obravnavanju svojih pomembnih negativnih vplivov in/ali spodbujanju pozitivnih vplivov na lastno delovno silo in/ali upravljanju pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi z lastno delovno silo. |
46. |
Kratek opis ciljev za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi z lastno delovno silo podjetja vključuje zahteve glede informacij, opredeljene v ESRS 2 MDR-T. |
47. |
Podjetje razkrije postopek za določanje ciljev, vključno z informacijami o tem, ali in kako je sodelovalo neposredno z lastno delovno silo ali predstavniki delavcev pri:
|
Zahteva po razkritju S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju
48. |
Podjetje razkrije ključne značilnosti zaposlenih, ki so del lastne delovne sile podjetja. |
49. |
Cilj te zahteve po razkritju je zagotoviti vpogled v pristop podjetja k zaposlovanju, vključno z obsegom in naravo vplivov, ki izhajajo iz njegovih praks zaposlovanja, ter zagotoviti spremne informacije, ki pomagajo pri razumevanju informacij, sporočenih v okviru drugih razkritij, in osnovo za izračun za kvantitativne metrike, ki jih je treba razkriti na podlagi drugih zahtev po razkritju iz tega standarda. |
50. |
Poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 40(a), točka (iii) ESRS 2 Splošna razkritja, podjetje razkrije:
|
51. |
Podjetje lahko v zvezi z informacijami iz točke (b) odstavka 50 razkrije tudi razčlenitev po regiji. |
52. |
Podjetje lahko naslednje informacije razkrije na podlagi števila oseb ali ekvivalentov polnega delovnega časa (EPDČ):
|
Zahteva po razkritju S1-7 – Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja
53. |
Podjetje opiše ključne značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili. |
54. |
Cilj te zahteve po razkritju je zagotoviti vpogled v pristop podjetja k zaposlovanju, vključno z obsegom in naravo vplivov, ki izhajajo iz njegovih praks zaposlovanja, ter zagotoviti spremne informacije, ki pomagajo pri razumevanju informacij, sporočenih v okviru drugih razkritij, in osnovo za izračun za kvantitativne metrike, ki jih je treba razkriti na podlagi drugih zahtev po razkritju iz tega standarda. Poleg tega je na podlagi te zahteve po razkritju mogoče razumeti, koliko se podjetje zanaša na delavce, nezaposlene v lastni delovni sili. |
55. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 53, vključuje:
|
56. |
Podjetje lahko v zvezi z informacijami iz odstavka 55(a) razkrije najpogostejše vrste delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili (na primer samozaposlenih, oseb, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti, in druge vrste, relevantne za podjetje), njihovo razmerje s podjetjem in vrsto dela, ki ga opravljajo. |
57. |
Če podatki niso na voljo, podjetje oceni število in navede, da ga je ocenilo. Kadar podjetje pripravi ocene, opiše osnovo za njihovo pripravo. |
Zahteva po razkritju S1-8 – Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog
58. |
Podjetje razkrije informacije o obsegu, v katerem kolektivne pogodbe določajo delovne pogoje in pogoje zaposlitve za zaposlene ali vplivajo nanje, in obsegu, v katerem so zaposleni zastopani v okviru socialnega dialoga v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) na ravni poslovalnice in evropski ravni. |
59. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje pokritosti lastnih zaposlenih s kolektivnimi pogodbami in socialnim dialogom. |
60. |
Podjetje razkrije:
|
61. |
Podjetje lahko za zaposlene, ki niso zajeti s kolektivnimi pogodbami, razkrije, ali določi njihove delovne pogoje in pogoje zaposlitve na podlagi kolektivnih pogodb, ki zajemajo druge zaposlene, ali kolektivnih pogodb drugih podjetij. |
62. |
Podjetje lahko razkrije obseg, v katerem kolektivne pogodbe določajo delovne pogoje in pogoje zaposlitve za delavce, nezaposlene v lastni delovni sili, ali vplivajo nanje, vključno z oceno stopnje pokritosti. |
63. |
Podjetje razkrije naslednje informacije v zvezi s socialnim dialogom:
|
Zahteva po razkritju S1-9 – Metrike raznolikosti
64. |
Podjetje razkrije informacije o zastopanosti spolov na ravni višjega vodstva in starostni porazdelitvi zaposlenih. |
65. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje raznolikosti spolov na ravni višjega vodstva in starostno porazdelitev za zaposlene v podjetju. |
66. |
Podjetje razkrije:
|
Zahteva po razkritju S1-10 – Dostojne plače
67. |
Podjetje razkrije, ali zaposleni prejemajo dostojno plačo, in če je ne prejemajo vsi, države in odstotek zadevnih zaposlenih. |
68. |
Cilj te zahteve po razkritju je pridobiti znanje o tem, ali vsi zaposleni v podjetju prejemajo dostojno plačo v skladu z referenčnimi vrednostmi, ki se uporabljajo. |
69. |
Podjetje razkrije, ali vsi zaposleni v podjetju prejemajo dostojno plačo v skladu z referenčnimi vrednostmi, ki se uporabljajo. Če jo prejemajo vsi, navedba tega dejstva zadostuje za izpolnitev te zahteve po razkritju in dodatne informacije niso potrebne. |
70. |
Če vsi zaposleni v podjetju ne prejemajo dostojne plače v skladu z referenčnimi vrednostmi, ki se uporabljajo, podjetje razkrije države, v katerih zaposleni prejemajo plačo, nižjo od referenčne vrednosti dostojne plače, ki se uporablja, in za vsako od teh držav navede odstotek zaposlenih, ki prejemajo plačo, nižjo od referenčne vrednosti dostojne plače, ki se uporablja. |
71. |
Podjetje lahko informacije iz te zahteve po razkritju razkrije tudi v zvezi z delavci, nezaposlenimi v lastni delovni sili. |
Zahteva po razkritju S1-11 – Socialna zaščita
72. |
Podjetje razkrije, ali so zaposleni v podjetju zajeti s socialno zaščito pred izgubo dohodka zaradi pomembnih življenjskih dogodkov, in če niso, razkrije države, v katerih niso zajeti. |
73. |
Cilj te zahteve po razkritju je pridobiti znanje o tem, ali so zaposleni v podjetju zajeti s socialno zaščito pred izgubo dohodka zaradi pomembnih življenjskih dogodkov, in če niso, o državah, v katerih niso zajeti. |
74. |
Podjetje razkrije, ali so vsi zaposleni v podjetju na podlagi javnih programov ali pravic, ki jih zagotavlja podjetje, zajeti s socialno zaščito pred izgubo dohodka zaradi katerega koli od naslednjih pomembnih življenjskih dogodkov:
Če so, navedba tega dejstva zadostuje za izpolnitev te zahteve po razkritju in dodatne informacije niso potrebne. |
75. |
Če vsi zaposleni niso zajeti s socialno zaščito v skladu z odstavkom 72, podjetje razkrije še države, v katerih zaposleni niso zajeti s socialno zaščito v zvezi z eno ali več vrstami dogodkov iz odstavka 72, in za vsako od teh držav vrste zaposlenih, ki niso zajeti s socialno zaščito v zvezi z vsako veljavno vrsto življenjskega dogodka. |
76. |
Podjetje lahko informacije iz te zahteve po razkritju razkrije tudi v zvezi z delavci, nezaposlenimi v lastni delovni sili. |
Zahteva po razkritju S1-12 – Invalidi
77. |
Podjetje razkrije odstotek invalidov med lastnimi zaposlenimi. |
78. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega vključevanja invalidov med zaposlene podjetja. |
79. |
Podjetje razkrije odstotek invalidov med zaposlenimi, pri čemer upošteva pravne omejitve glede zbiranja podatkov. |
80. |
Podjetje lahko razkrije odstotek zaposlenih invalidov z razčlenitvijo po spolu. |
Zahteva po razkritju S1-13 – Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti
81. |
Podjetje razkrije, v kakšnem obsegu se zaposlenim zagotavljata usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti. |
82. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje dejavnosti, povezanih z usposabljanjem ter razvojem znanj in spretnosti, ki so se v okviru stalnega poklicnega razvoja zagotavljale zaposlenim za nadgradnjo njihovih znanj in spretnosti ter spodbujanje stalne zaposljivosti. |
83. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 81, vključuje:
|
84. |
Podjetje lahko v zvezi z odstotkom zaposlenih, ki so sodelovali pri rednih pregledih uspešnosti in kariernega razvoja, ter povprečnim številom ur usposabljanja na zaposlenega razkrije razčlenitve po kategorijah zaposlenih. |
85. |
Podjetje lahko informacije iz te zahteve po razkritju razkrije tudi v zvezi z delavci, nezaposlenimi v lastni delovni sili. |
Zahteva po razkritju S1-14 – Metrike zdravja in varnosti
86. |
Podjetje razkrije informacije o obsegu, v katerem je lastna delovna sila zajeta s sistemom podjetja za upravljanje zdravja in varnosti, ter število incidentov z delom povezanih poškodb, bolezni in smrti lastnih delavcev. Poleg tega razkrije število smrti zaradi z delom povezanih poškodb in bolezni, za druge delavce, ki delajo na mestih podjetja. |
87. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje pokritosti, kakovosti in uspešnosti sistema za upravljanje zdravja in varnosti, vzpostavljenega za preprečevanje z delom povezanih poškodb. |
88. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 86, vključuje naslednje informacije, ki so po potrebi razčlenjene po zaposlenih in delavcih, nezaposlenih v lastni delovni sili:
Informacije iz točke (b) se sporočijo tudi za druge delavce, ki delajo na mestih podjetja, kot so delavci v vrednostni verigi, če delajo na mestih podjetja. |
89. |
Podjetje lahko informacije iz točk (d) in (e) odstavka 88 razkrije tudi v zvezi z delavci, nezaposlenimi v lastni delovni sili. |
90. |
Podjetje lahko vključi tudi naslednje dodatne informacije o pokritosti v zvezi z zdravjem in varnostjo: odstotek lastnih delavcev, zajetih s sistemom za upravljanje zdravja in varnosti, ki temelji na pravnih zahtevah in/ali priznanih standardih ali smernicah in v zvezi s katerim je bila opravljena notranja revizija in/ali je revizijo ali certificiranje opravila zunanja oseba. |
Zahteva po razkritju S1-15 – Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
91. |
Podjetje razkrije obseg, v katerem so zaposleni upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov in ga izkoriščajo. |
92. |
Cilj te zahteve po razkritju je zagotoviti razumevanje upravičenosti zaposlenih do dopusta iz družinskih razlogov in njihovih dejanskih praks pri izkoriščanju takega dopusta na način, pri katerem se upošteva enakost spolov, saj je to ena od razsežnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. |
93. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 91, vključuje:
|
94. |
Če so vsi zaposleni v podjetju upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov v skladu s socialno politiko in/ali kolektivnimi pogodbami, navedba tega dejstva zadostuje za izpolnitev zahteve iz odstavka 93(a). |
Zahteva po razkritju S1-16 – Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki)
95. |
Podjetje razkrije plačno vrzel med zaposlenimi ženskami in moškimi v odstotkih ter razmerje med prejemki posameznika z najvišjimi prejemki in mediano prejemkov za zaposlene v podjetju. |
96. |
Ta zahteva po razkritju ima dva cilja: omogočiti razumevanje obsega morebitne plačne vrzeli med zaposlenimi moškimi in ženskami v podjetju ter zagotoviti vpogled v raven neenakosti glede prejemkov v podjetju in informacije o tem, ali obstajajo velike razlike med plačilom. |
97. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 95, vključuje:
|
98. |
Podjetje lahko plačno vrzel med spoloma, kot je opredeljena v odstavku 97(a), razčleni po kategorijah zaposlenih in/ali po državi/odseku. Podjetje lahko plačno vrzel med spoloma po kategorijah zaposlenih razčleni tudi po osnovni plači in dopolnilnih ali spremenljivih delih. |
99. |
Podjetje lahko podatek iz odstavka 97(b) sporoči kot podatek, prilagojen za razlike v kupni moči med posameznimi državami, in v tem primeru sporoči metodologijo, uporabljeno za izračun. |
Zahteva po razkritju S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice
100. |
Podjetje razkrije število z delom povezanih incidentov in/ali pritožb ter resnih vplivov na človekove pravice za lastno delovno silo ter morebitne povezane pomembne denarne kazni, sankcije ali odškodnine za obdobje poročanja. |
101. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem z delom povezani incidenti in resni primeri vplivov na človekove pravice vplivajo na lastno delovno silo. |
102. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 100 ob upoštevanju ustreznih predpisov glede zasebnosti vključuje z delom povezane incidente diskriminacije na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, državljanstva, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali drugih oblik diskriminacije, ki vključujejo notranje in/ali zunanje deležnike pri vseh dejavnostih v obdobju poročanja. To vključuje incidente nadlegovanja kot posebne oblike diskriminacije. |
103. |
Podjetje razkrije:
|
104. |
Podjetje v zvezi z ugotovljenimi primeri resnih incidentov v zvezi s človekovimi pravicami (npr. prisilno delo, trgovina z ljudmi ali delo otrok), razkrije naslednje informacije:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS S1 Lastna delovna sila. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda.
Cilj
AR 1. |
Podjetje lahko poleg vprašanj iz odstavka 2 preuči tudi možnost razkritja informacij o drugih vprašanjih, ki so kratkoročno relevantna za pomemben vpliv, kot so pobude v zvezi z zdravjem in varnostjo lastne delovne sile med pandemijo. |
AR 2. |
Pregled socialnih zadev iz odstavka 2 ne pomeni, da bi bilo treba v okviru vsake zahteve po razkritju iz tega standarda poročati o vseh teh vprašanjih. Namen je predstaviti seznam zadev, ki temeljijo na zahtevah o poročanju o trajnostnosti, določenih v Direktivi 2013/34/EU, in ki jih podjetje upošteva za oceno pomembnosti v zvezi z lastno delovno silo na podlagi ESRS 2 ter po potrebi sporoči kot pomembne vplive, tveganja in priložnosti v okviru tega standarda. |
AR 3. |
Primeri oseb, ki spadajo v „lastno delovno silo“
:
|
ESRS 2 Splošna razkritja
Strategija
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
AR 4. |
V skladu z ESRS 2 SBM-2 mora podjetje razkriti, ali in kako preučuje vlogo, ki jo lahko imata strategija in poslovni model podjetja pri ustvarjanju, povečanju ali blažitvi pomembnih vplivov na lastno delovno silo, ter ali in kako sta poslovni model in strategija prilagojena za obravnavo takih pomembnih vplivov. |
AR 5. |
Čeprav lastna delovna sila podjetja morda ne sodeluje s podjetjem na ravni strategije ali poslovnega modela, lahko podjetje upošteva njihova stališča pri ocenjevanju svoje strategije in poslovnega modela. Podjetje upošteva stališča predstavnikov delavcev, kadar je potrebno za to razkritje. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
AR 6. |
Vplivi na lastno delovno silo podjetja lahko na številne različne načine izhajajo iz strategije ali poslovnega modela podjetja. Na primer, vplivi so lahko povezani s ponujeno vrednostjo podjetja (kot je zagotavljanje proizvodov ali storitev po najnižji ceni ali hitre izvedbe na način, pri katerem se pojavi pritisk na pravice delavcev pri dejavnostih podjetja) ali njegovo strukturo stroškov in modelom prihodkov (kot je prenos tveganja zmanjšanja vrednosti zalog na dobavitelje s posrednimi učinki na pravice njihovih delavcev). |
AR 7. |
Vplivi na lastno delovno silo podjetja, ki izhajajo iz strategije ali poslovnega modela, lahko povzročijo tudi pomembna tveganja za podjetje. Na primer, tveganja se pojavijo, če pri nekaterih osebah v delovni sili obstaja tveganje prisilnega dela, podjetje pa uvaža proizvode v države, katerih zakonodaja dopušča zaplembo uvoženega blaga, pri katerem obstaja sum, da je bilo izdelano z uporabo prisilnega dela. Priložnosti za podjetje se lahko pojavijo na primer, kadar podjetje zagotavlja priložnosti svoji delovni sili, na primer z ustvarjanjem delovnih mest in izpopolnjevanjem v okviru „pravičnega prehoda“. Drug primer tveganja se lahko pojavi v pandemiji ali drugi resni zdravstveni krizi ter je povezan z morebitnim zanašanjem podjetja na začasno delovno silo z omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe in prejemkov iz naslova zdravstvenega zavarovanja ali brez takega dostopa, pri čemer se lahko pojavijo resna operativna tveganja in tveganja za neprekinjeno poslovanje, saj morajo delavci delati tudi, ko so bolni, kar dodatno spodbuja širjenje bolezni in povzroča velike motnje v dobavni verigi. Povečujejo se tudi tveganja za ugled in poslovne priložnosti, povezana z izkoriščanjem nizko usposobljenih in slabo plačanih delavcev na geografskih območjih pridobivanja, kjer so zaščitni ukrepi zanje minimalni, saj lahko mediji objavijo odločne negativne odzive, potrošniki pa preusmerijo na bolj etično pridobljeno ali trajnostno blago. |
AR 8. |
Primeri posebnih značilnosti oseb v lastni delovni sili podjetja, ki jih lahko podjetje upošteva v zvezi z odstavkom 15, se nanašajo na mlade, ki so lahko bolj dovzetni za vplive na telesni in duševni razvoj, ženske v okoliščinah, v katerih so redno žrtve diskriminacije v zvezi z delovnimi pogoji, ali migrante v okoliščinah, v katerih je trg za zagotavljanje delovne sile slabo urejen, delavci pa morajo redno plačevati pristojbine za zaposlitev. Nekatere osebe v delovni sili se lahko srečujejo s tveganjem zaradi narave dejavnosti, ki jo morajo opravljati (na primer osebe, ki morajo ravnati s kemikalijami ali upravljati določeno opremo, ali slabo plačani zaposleni s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti). |
AR 9. |
V zvezi z odstavkom 16 se lahko pomembna tveganja pojavijo tudi zaradi odvisnosti podjetja od lastne delovne sile, kadar lahko sicer malo verjetni dogodki, ki pa imajo velik vpliv, povzročijo finančne učinke, na primer kadar ima svetovna pandemija resne zdravstvene posledice za delovno silo podjetja ter povzroči velike motnje v proizvodnji in distribuciji. Drugi primeri tveganja v zvezi z odvisnostjo podjetja od svoje delovne sile so pomanjkanje usposobljenih delavcev ali politične odločitve ali zakonodaja, ki vpliva na lastne dejavnosti in lastno delovno silo. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo
AR 10. |
Podjetje preuči, ali pojasnila pomembnih sprememb politik, sprejetih v letu poročanja (na primer nova pričakovanja za tuja odvisna podjetja, novi ali dodatni pristopi k skrbnemu pregledu in popravnim ukrepom), zagotavljajo spremne informacije za uporabnike, in lahko razkrije taka pojasnila. To vključuje politike in zaveze podjetja za preprečevanje ali zmanjšanje tveganj za osebe v lastni delovni sili in negativnih vplivov nanje, ki jih povzročata zmanjšanje emisij ogljika ter prehod na bolj zelene in podnebno nevtralne dejavnosti, ter za zagotavljanje priložnosti za delovno silo, kot sta ustvarjanje delovnih mest in izpopolnjevanje, vključno z izrecnimi zavezami za „pravični prehod“. |
AR 11. |
Politika je lahko samostojna politika v zvezi z lastno delovno silo podjetja ali vključena v širši dokument, kot je kodeks etike ali splošna politika o trajnostnosti, ki ga je podjetje že razkrilo v okviru drugega ESRS. V teh primerih podjetje navede točen sklic za opredelitev vidikov politike, ki izpolnjujejo zahteve na podlagi te zahteve po razkritju. |
AR 12. |
Podjetje pri razkrivanju usklajenosti svojih politik z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah upošteva, da se vodilna načela nanašajo na Mednarodno listino o človekovih pravicah, ki jo sestavljajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah in dva pakta za njeno izvedbo, ter na Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter temeljne konvencije, na katerih temelji navedena deklaracija, ter lahko poroča o usklajenosti s temi instrumenti. |
AR 13. |
Podjetje lahko pri pojasnjevanju vključenosti navzven usmerjenih politik preuči na primer notranje politike o odgovornem pridobivanju in usklajenost z drugimi politikami, pomembnimi za lastne delavce, na primer v zvezi s prisilnim delom. Podjetje v zvezi s kodeksi ravnanja dobaviteljev, ki jih morda ima, navede, ali vključujejo določbe v zvezi z varnostjo delavcev, prekarno zaposlitvijo (tj. uporabo delavcev s kratkoročnimi pogodbami ali pogodbami z omejeno delovno obveznostjo, delavcev, zaposlenih prek tretjih oseb, oddajanjem dela tretjim osebam ali uporabo neformalnih delavcev), trgovino z ljudmi ali uporabo prisilnega dela ali dela otrok, ter ali so take določbe popolnoma skladne s standardi MOD, ki se uporabljajo. |
AR 14. |
Podjetje lahko ponazori vrste obveščanja o svojih politikah, ki jih izvaja za posameznike, skupine posameznikov ali subjekte, za katere so politike podjetja pomembne, ker se od njih pričakuje, da jih bodo izvajali (na primer zaposleni, pogodbeni izvajalci in dobavitelji podjetja), ali ker imajo neposreden interes za njihovo izvajanje (na primer osebe v lastni delovni sili podjetja, vlagatelji). Razkrije lahko orodja in kanale za obveščanje (npr. letaki, glasila, namenska spletna mesta, družbeni mediji, osebne interakcije, predstavniki delavcev) za zagotovitev, da je politika dostopna in da različne ciljne skupine razumejo njene posledice. Pojasni lahko tudi, kako ugotavlja in odpravlja morebitne ovire za razširjanje, na primer s prevajanjem v ustrezne jezike ali z uporabo grafičnih prikazov. |
AR 15. |
Diskriminacija pri zaposlovanju in poklicih se pojavi, kadar se posameznik zaradi značilnosti, ki niso povezane z zaslugami ali zahtevami delovnega mesta, obravnava drugače ali manj ugodno. Te značilnosti so pogosto opredeljene v nacionalni zakonodaji. Podjetje poleg razlogov iz zahteve po razkritju upošteva druge razloge za diskriminacijo, prepovedane z nacionalno zakonodajo. |
AR 16. |
Diskriminacija se lahko pojavi pri različnih dejavnostih, povezanih z delom. Te vključujejo dostop do zaposlitve, zlasti poklicev, usposabljanja in kariernega svetovanja in socialne varnosti. Poleg tega se lahko pojavi v zvezi s pogoji zaposlitve, kot so: zaposlovanje, prejemki, delovni čas in počitek, plačan dopust, varstvo materinstva, varnost zaposlitve, delovne naloge, ocenjevanje uspešnosti in napredovanje, možnosti za usposabljanje, možnosti za napredovanje, varnost in zdravje pri delu, prenehanje zaposlitve. Podjetje lahko izrecno obravnava ta področja, ko razkrije svoje politike in osnovne postopke za izpolnitev zahteve po razkritju. |
AR 17. |
Podjetje lahko razkrije, ali:
|
Zahteva po razkritju S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi
AR 18. |
Podjetje lahko pri opisovanju funkcije ali vloge, ki vključuje operativno odgovornost za tako sodelovanje in/ali končno odgovornost, razkrije, ali gre za namensko vlogo ali funkcijo ali pa je ta del širše vloge ali funkcije ter ali so se izvajale dejavnosti za krepitev zmogljivosti za podporo osebju pri izvajanju sodelovanja. Če takega položaja ali funkcije ne more opredeliti, lahko to navede. Ta zahteva po razkritju se lahko izpolni tudi s sklicevanjem na informacije, razkrite v skladu z ESRS 2 GOV-1 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov. |
AR 19. |
Pri pripravi razkritij iz odstavka 27(b) in (c) se lahko preučijo naslednje ponazoritve:
|
AR 20. |
Globalni okvirni sporazumi se uporabljajo za vzpostavitev trajnega odnosa med večnacionalnim podjetjem in svetovno zvezo sindikatov za zagotovitev, da podjetje upošteva iste standarde v vseh državah, v katerih posluje. |
AR 21. |
Da bi podjetje ponazorilo, kako so se stališča lastne delovne sile upoštevala pri specifičnih odločitvah ali dejavnostih, lahko navede primere iz tekočega obdobja poročanja. |
AR 22. |
Če ima podjetje sklenjene sporazume z nacionalnimi, evropskimi ali mednarodnimi sindikati ali svetovi delavcev v zvezi s pravicami oseb v lastni delovni sili, lahko to razkrije, da ponazori, kako lahko na podlagi sporazuma pridobi vpogled v stališča takih oseb. |
AR 23. |
Podjetje po možnosti lahko razkrije primer iz obdobja poročanja, da ponazori, kako so se stališča lastne delovne sile in predstavnikov delavcev upoštevala pri specifičnih odločitvah ali dejavnostih podjetja. |
AR 24. |
Podjetje pri izpolnjevanju te zahteve po razkritju upošteva naslednje vidike:
|
AR 25. |
Podjetje lahko v zvezi z odstavkom 24 o raznolikosti razkrije tudi naslednje informacije:
|
AR 26. |
Podjetje lahko sporoči tudi informacije o učinkovitosti postopkov za sodelovanje z lastno delovno silo iz prejšnjih obdobij poročanja. To lahko stori v primerih, ko je ocenilo njihovo učinkovitost ali pridobilo spoznanja v tekočem obdobju poročanja. Postopki za spremljanje učinkovitosti lahko vključujejo notranje ali zunanje revizije ali preverjanje, ocene učinka, sisteme za merjenje, povratne informacije deležnikov, pritožbene mehanizme, zunanja ocenjevanja uspešnosti in primerjalno analizo. |
Zahteva po razkritju S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativni vplivi in kanali, po katerih lahko lastni delavci izrazijo pomisleke
AR 27. |
Podjetje lahko pri izpolnjevanju zahtev na podlagi meril za razkritje iz zahteve po razkritju ESRS S1-3 upošteva vsebino vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij, ki so osredotočene na popravni ukrep in pritožbene mehanizme. |
AR 28. |
Kanali za izražanje pomislekov ali potreb vključujejo pritožbene mehanizme, klicne številke za pomoč, sindikate (če so osebe v delovni sili vključene v sindikate), svetove delavcev, postopke dialoga ali druga sredstva, s katerimi lahko lastna delovna sila podjetja ali predstavniki delavcev izrazijo pomisleke glede vplivov ali pojasnijo potrebe, za katere želijo, da jih podjetje obravnava. To lahko vključuje kanale, ki jih neposredno zagotavlja podjetje, in kanale, ki jih zagotavljajo subjekti, pri katerih dela lastna delovna sila, poleg morebitnih drugih mehanizmov, ki jih podjetje uporablja za pridobivanje vpogleda v upravljanje vplivov na lastno delovno silo, kot so revizije skladnosti. Če se podjetje pri izpolnjevanju te zahteve zanaša izključno na informacije o obstoju takih kanalov, ki jih pridobi na podlagi svojih poslovnih odnosov, lahko to navede. |
AR 29. |
Mehanizmi tretjih oseb lahko vključujejo mehanizme, ki jih upravlja vlada, nevladne organizacije ali panožna združenja, in druge pobude za sodelovanje. Podjetje lahko razkrije, ali so dostopni vsem članom lastne delovne sile (ali predstavnikom delavcev, če ti ne obstajajo, pa posameznikom ali organizacijam, ki delujejo v njihovem imenu ali so sicer v položaju, na katerem so lahko seznanjeni z negativnimi vplivi). |
AR 30. |
Podjetje preuči, ali in kako lahko osebe v lastni delovni sili, ki so lahko prizadete, in predstavniki delavcev v zvezi z vsakim pomembnim vplivom dostopajo do kanalov na ravni podjetja, v katerem so zaposleni ali s katerim imajo sklenjeno pogodbo za opravljanje dela. Ustrezni kanali lahko vključujejo klicne številke za pomoč, sindikate (če so osebe v delovni sili vključene v sindikate), svetove delavcev ali druge pritožbene mehanizme, ki jih upravlja ustrezno podjetje ali tretja oseba. |
AR 31. |
Podjetje lahko pri pojasnjevanju, ali in kako je seznanjeno s tem, da osebe v lastni delovni sili poznajo te kanale in jim zaupajo, navede ustrezne in zanesljive podatke o učinkovitosti teh kanalov z vidika zadevnih oseb. Primeri virov informacij so ankete oseb v delovni sili podjetja, ki so uporabile take kanale, o njihovem zadovoljstvu s postopkom in rezultati. |
AR 32. |
Podjetje lahko pri opisovanju učinkovitosti kanalov, po katerih lahko lastna delovna sila in predstavniki delavcev izrazijo pomisleke, upošteva v nadaljevanju navedena vprašanja, ki temeljijo na „merilih učinkovitosti za izvensodne pritožbene mehanizme“, kot so določena v vodilnih načelih ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, zlasti načelu 31. Za posamezne kanale ali sistem kanalov se lahko uporabljajo naslednji premisleki:
|
Zahteva po razkritju S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi ter pristopi k zmanjševanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov in pristopov
AR 33. |
Za razumevanje negativnih vplivov ter načina, kako je lahko podjetje vpleteno v njih prek lastne delovne sile, ter za opredelitev ustreznih odzivov in njihovo izvedbo v praksi je morda potreben čas. Zato lahko podjetje razkrije:
|
AR 34. |
Ustrezni ukrepi so lahko odvisni od tega, ali podjetje povzroči pomemben vpliv ali prispeva k njemu ali pa je vključeno, ker je vpliv zaradi poslovnega odnosa neposredno povezan z dejavnostmi, proizvodi ali storitvami podjetja. |
AR 35. |
Ker so lahko pomembni negativni vplivi na lastno delovno silo, ki se pojavijo v obdobju poročanja, povezani tudi z drugimi subjekti ali dejavnostmi, nad katerimi podjetje nima neposrednega nadzora, lahko podjetje razkrije, ali si prizadeva izkoristiti vzvod v okviru svojih poslovnih odnosov za upravljanje navedenih vplivov in kako. To lahko vključuje poslovni vzvod (na primer izvrševanje pogodbenih zahtev v poslovnih odnosih ali izvajanje spodbud), druge oblike vzvoda v odnosu (kot je zagotavljanje usposabljanja ali krepitve zmogljivosti v zvezi s pravicami delavcev za subjekte, s katerimi ima podjetje poslovni odnos) ali skupni vzvod s podobnimi podjetji ali drugimi akterji (kot so pobude za odgovorno zaposlovanje ali zagotavljanje, da delavci prejemajo dostojno plačo). |
AR 36. |
Ko podjetje razkrije, da v okviru svojih ukrepov za obravnavanje pomembnih negativnih vplivov sodeluje v panožni pobudi ali pobudi več deležnikov, lahko razkrije, kako sta pobuda in sodelovanje podjetja namenjena obravnavi zadevnega pomembnega vpliva. Na podlagi ESRS S1-5 lahko sporoči ustrezne cilje pobude in napredek v zvezi z njimi. |
AR 37. |
Podjetje lahko pri razkritju informacij o tem, ali in kako pri odločitvah o prekinitvi poslovnih odnosov upošteva dejanske in morebitne vplive na lastno delovno silo ter ali in kako si prizadeva obravnavati morebitne negativne vplive prekinitve, navede primere. |
AR 38. |
Postopki za spremljanje učinkovitosti ukrepov lahko vključujejo notranje ali zunanje revizije ali preverjanje, sodne postopke in/ali povezane sodne odločbe, ocene učinka, sisteme za merjenje, povratne informacije deležnikov, pritožbene mehanizme, zunanja ocenjevanja uspešnosti in primerjalno analizo. |
AR 39. |
Namen poročanja o učinkovitosti je omogočiti razumevanje povezav med ukrepi, ki jih sprejme podjetje, in učinkovitim upravljanjem vplivov. Dodatne informacije, ki jih lahko podjetje navede, vključujejo podatke, ki kažejo zmanjšanje števila ugotovljenih incidentov. |
AR 40. |
Podjetje lahko v zvezi s pobudami ali postopki, katerih glavni namen je zagotoviti pozitivne vplive za osebe v lastni delovni sili in ki temeljijo na njihovih potrebah, ter napredkom pri njihovem izvajanju razkrije:
|
AR 41. |
Podjetje lahko pojasni, ali naj bi katere tovrstne pobude podpirale tudi doseganje enega ali več ciljev trajnostnega razvoja. Na primer, podjetje, ki si prizadeva izpolniti cilj trajnostnega razvoja 8 („spodbujanje trajnostne, vključujoče in vzdržne gospodarske rasti, polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela za vse“), si lahko dejavno prizadeva, da bi s tehnološkimi izboljšavami in usposabljanjem lokalne delovne sile v državah v razvoju odpravilo prisilno delo ali podprlo višje ravni produktivnosti pri dejavnostih, kar lahko koristi tako specifičnim osebam v lastni delovni sili, v katere so usmerjeni ukrepi, kot tudi njihovim lokalnim skupnostim. |
AR 42. |
Pri razkrivanju predvidenih ali doseženih pozitivnih rezultatov ukrepov podjetja za njegovo lastno delovno silo je treba razlikovati med dokazi o izvedbi nekaterih dejavnosti (na primer, usposabljanja za finančno pismenost se je udeležilo x delavcev) in dokazi o dejanskih rezultatih za zadevne osebe (na primer, x delavcev je navedlo, da lahko bolje upravljajo svoje plačilo in proračun gospodinjstva). |
AR 43. |
Če je podjetje sprejelo ukrepe za blažitev negativnih vplivov na lastno delovno silo, ki nastanejo zaradi prehoda na bolj zeleno in podnebno nevtralno gospodarstvo, kot so usposabljanje in preusposabljanje, zagotovila za zaposlitev, ob zmanjšanju obsega in masovnem odpuščanju pa ukrepi, kot so zaposlitveno svetovanje, mentorstvo, premestitve znotraj podjetja in programi predčasne upokojitve, razkrije navedene ukrepe. To vključuje ukrepe za skladnost s prevladujočimi predpisi. Podjetje lahko poudari sedanji in/ali pričakovani zunanji razvoj dogodkov, ki vpliva na to, ali se odvisnosti spremenijo v tveganja. To vključuje obravnavo vplivov, ki se lahko pojavijo zaradi prehoda na bolj zelene in podnebno nevtralne dejavnosti. |
AR 44. |
Podjetje lahko pri razkrivanju pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vplivi na lastno delovno silo ali odvisnostmi od nje, upošteva naslednje:
|
AR 45. |
Podjetje pri pojasnjevanju, ali se odvisnosti spreminjajo v tveganja, upošteva zunanji razvoj dogodkov. |
AR 46. |
Podjetje se lahko pri razkrivanju politik, ukrepov, virov in ciljev v zvezi z upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti, ki se pojavijo zaradi pomembnega vpliva, sklicuje na svoja razkritja politik, ukrepov, virov in ciljev v zvezi z zadevnim vplivom. |
AR 47. |
Podjetje preuči, ali so postopki podjetja za upravljanje pomembnih tveganj v zvezi z lastno delovno silo vključeni v obstoječe postopke za upravljanje tveganj in kako. |
AR 48. |
Podjetje lahko pri razkrivanju virov, namenjenih za upravljanje pomembnih vplivov, pojasni, katere notranje funkcije so vključene v upravljanje vplivov ter katere vrste ukrepov sprejemajo za obravnavo negativnih in spodbujanje pozitivnih vplivov. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter tveganji in priložnostmi
AR 49. |
Podjetje lahko pri razkrivanju informacij o ciljih v skladu z odstavkom 46 razkrije:
|
AR 50. |
Cilji v zvezi s tveganji in priložnostmi so lahko enaki kot cilji v zvezi z vplivi ali drugačni. Na primer, s ciljem glede zagotovitve dostojnih plač za delavce, nezaposlene v lastni delovni sili, se lahko zmanjšajo vplivi na te osebe ter povezana poslovna tveganja v smislu kakovosti in zanesljivosti rezultatov njihovega dela. |
AR 51. |
Podjetje lahko razlikuje tudi med kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji v zvezi z isto zavezo glede politike. Na primer, podjetje lahko ima dolgoročni cilj, da do leta 2030 zmanjša število incidentov v zvezi z zdravjem in varnostjo, ki vplivajo na njegove dostavljavce, za 80 %, ter kratkoročni cilj, da do leta 2024 zmanjša število nadur dostavljavcev za x % ob ohranitvi njihovih prihodkov. |
AR 52. |
Kadar podjetje v obdobju poročanja spremeni ali nadomesti cilj, lahko pojasni spremembo s sklicevanjem na pomembne spremembe poslovnega modela ali širše spremembe sprejetega standarda ali zakonodaje, na kateri temelji cilj, da zagotovi spremne informacije v skladu z ESRS 2 BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami. |
Zahteva po razkritju S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju
AR 53. |
Ta zahteva po razkritju zajema vse zaposlene, ki opravljajo delo za katerega koli od subjektov podjetja, vključenih v poročanje o trajnostnosti. |
AR 54. |
Z razčlenitvijo zaposlenih po državah se zagotovi vpogled v porazdelitev dejavnosti po državah. Število zaposlenih v posamezni državi je tudi ključen sprožilni dejavnik za številne pravice delavcev in predstavnikov delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe, in to v pravnem redu Unije na področju delovnega prava (na primer Direktivi 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (108)o evropskem svetu delavcev ter Direktivi 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (109) o obveščanju in posvetovanju) in nacionalnem pravu (na primer pravica do ustanovitve sveta delavcev ali zastopanja zaposlenih na ravni upravnega odbora). Z razčlenitvijo zaposlenih po spolu in vrstah delovnega razmerja se zagotovi vpogled v zastopanost spolov v celotnem podjetju. Poleg tega se z razčlenitvijo zaposlenih po regijah zagotovi vpogled v regionalne razlike. Regija lahko pomeni državo ali drugo geografsko lokacijo, kot je regija v državi ali svetovna regija. |
AR 55. |
Podjetje razkrije zahtevane informacije v obliki naslednje preglednice:
Preglednica 1 Predloga za predstavitev informacij o številu zaposlenih po spolu
V nekaterih državah članicah se lahko osebe pravno opredelijo kot osebe tretjega, pogosto nevtralnega spola, ki spada v kategorijo „drugo“ v zgornji preglednici. Če pa podjetje razkrije podatke o zaposlenih v državah, kjer to ni mogoče, lahko to pojasni in navede, da kategorija „drugo“ ni relevantna. Preglednica 2 Predloga za predstavitev števila zaposlenih v državah, v katerih ima podjetje vsaj 50 zaposlenih, ki predstavljajo vsaj 10 % njegovega skupnega števila zaposlenih.
Preglednica 3 Predloga za predstavitev informacij o zaposlenih po vrsti pogodbe, razčlenjenih po spolu (število oseb ali EPDČ) (poročanje o zaposlenih s polnim in krajšim delovnim časom je prostovoljno)
Preglednica 4 Predloga za predstavitev informacij o zaposlenih po vrsti pogodbe, razčlenjenih po regijah (število oseb ali EPDČ) (poročanje o zaposlenih s polnim in krajšim delovnim časom je prostovoljno)
|
AR 56. |
Posamezne države uporabljajo različne opredelitve zaposlenih za nedoločen čas, začasnih zaposlenih, zaposlenih brez zagotovljenega števila delovnih ur, zaposlenih s polnim delovnim časom in zaposlenih s krajšim delovnim časom. Če ima podjetje zaposlene v več državah, uporabi opredelitve v skladu z nacionalno zakonodajo države, v kateri so zaposleni, za izračun podatkov na ravni države. Ti podatki se nato seštejejo, da se izračunajo skupna števila, pri čemer se ne upoštevajo razlike med nacionalnimi pravnimi opredelitvami. Zaposleni brez zagotovljenega števila delovnih ur so zaposleni v podjetju brez zagotovljenega minimalnega ali fiksnega števila delovnih ur. Zaposleni morda mora biti na voljo za delo, kadar je potrebno, podjetje pa nima pogodbene obveznosti, da mu zagotovi minimalno ali fiksno število delovnih ur na dan, teden ali mesec. V to kategorijo spadajo na primer občasni zaposleni, zaposleni po pogodbah brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in zaposleni, ki delajo na zahtevo. |
AR 57. |
Z razkritjem števila zaposlenih ob koncu obdobja poročanja se zagotovijo informacije za navedeni trenutek, ne da bi se zajele fluktuacije v obdobju poročanja. Z razkritjem povprečnih števil v obdobju poročanja se upoštevajo fluktuacije v navedenem obdobju. |
AR 58. |
Kvantitativni podatki, kot je število začasnih zaposlenih ali zaposlenih s krajšim delovnim časom, sami po sebi verjetno ne zadostujejo. Na primer velik delež začasnih zaposlenih ali zaposlenih s krajšim delovnim časom lahko nakazuje na pomanjkanje varnosti zaposlitve za zaposlene ali pa na prožnost na delovnem mestu, če je izbira prostovoljna. Zato mora podjetje razkriti spremne informacije, da uporabnikom informacij pomaga razumeti podatke. Podjetje lahko pojasni razloge za začasno zaposlitev. Tak razlog je lahko na primer zaposlovanje za delo pri začasnem ali sezonskem projektu ali dogodku. Drug primer je standardna praksa sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas (na primer za šest mesecev) z novimi zaposlenimi, preden se jim ponudi zaposlitev za nedoločen čas. Podjetje lahko pojasni tudi razloge za zaposlitev brez zagotovljenega števila delovnih ur. |
AR 59. |
Za izračun fluktuacije lastnih zaposlenih podjetje izračuna skupno število zaposlenih, ki prostovoljno zapustijo podjetje ali so odpuščeni, se upokojijo ali umrejo med opravljanjem poklica. To število uporabi kot števec za stopnjo fluktuacije zaposlenih ter lahko določi imenovalec za izračun te stopnje in opiše metodologijo. |
AR 60. |
Če podatki za podrobne informacije niso na voljo, podjetje uporabi oceno števila ali deležev zaposlenih v skladu z ESRS 1 in jasno navede, v katerih primerih je uporabilo ocene. |
Zahteva po razkritju S1-7 – Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja
AR 61. |
Ta zahteva po razkritju zagotavlja vpogled v pristop podjetja k zaposlovanju ter obseg in naravo vplivov, ki izhajajo iz njegovih praks zaposlovanja. Poleg tega zagotavlja spremne informacije, ki pomagajo pri razumevanju informacij, sporočenih v okviru drugih razkritij. To razkritje zajema posamezne pogodbene izvajalce, ki opravljajo delo za podjetje („samozaposlene“), in delavce, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“ (oznaka NACE N78). Če so vse osebe, ki opravljajo delo za podjetje, zaposleni in delovna sila podjetja ne vključuje delavcev, ki niso zaposleni v podjetju, ta zahteva po razkritju ni pomembna za podjetje; ne glede na to lahko podjetje pri razkritju informacij, ki se zahtevajo v skladu z zahtevo po razkritju S1-6, navede to dejstvo kot spremno informacijo, saj je lahko ta informacija pomembna za uporabnike izjav o trajnostnosti. |
AR 62. |
Primeri pogodbenih izvajalcev (samozaposleni), ki so del lastne delovne sile podjetja, so med drugim: pogodbeni izvajalci, ki jih podjetje najame za opravljanje dela, ki bi ga sicer opravljal zaposleni: pogodbeni izvajalci, ki jih podjetje najame za opravljanje dela na javni površini (npr. cesti, ulici); pogodbeni izvajalci, ki jih podjetje najame za opravljanje dela/storitve neposredno na delovnem mestu stranke organizacije. Osebe, ki jih zaposli tretja oseba, ki opravlja „zaposlovalne dejavnosti“, in katerih delo usmerja podjetje, so na primer osebe, ki opravljajo isto delo kot zaposleni, kot so osebe, ki nadomeščajo začasno odsotne zaposlene (zaradi bolezni, dopusta, starševskega dopusta itd.), osebe, ki opravljajo redno delo na istem mestu kot zaposleni, in delavci, ki se začasno napotijo iz druge države članice EU za opravljanje dela za podjetje („napoteni delavci“). Delavci v vrednostni verigi (torej delavci, ki niso del lastne delovne sile podjetja in o katerih se poroča v okviru ESRS S2) so na primer delavci dobavitelja, s katerim ima podjetje sklenjeno pogodbo, ki delajo v prostorih dobavitelja in uporabljajo njegove delovne metode, delavci subjekta v „nižjem delu verige“, ki od podjetja kupuje blago ali storitve, ter delavci dobavitelja opreme za podjetje, ki na enem ali več delovnih mestih podjetja opravljajo redno vzdrževanje opreme dobavitelja (na primer fotokopirnih strojev) v skladu s pogodbo med dobaviteljem opreme in podjetjem. |
AR 63. |
Če podjetje ne more sporočiti točnih številk, uporabi ocene v skladu z določbami ESRS 1, da razkrije število oseb v lastni delovni sili, ki niso zaposleni v podjetju, zaokroženo na najbližjo desetico ali najbližjo stotico, če je število oseb v lastni delovni sili, ki niso zaposleni v podjetju, večje od 1 000, in to pojasni. Poleg tega jasno opredeli informacije, ki so pridobljene na podlagi dejanskih podatkov in ocen. |
AR 64. |
Z razkritjem števila oseb v lastni delovni sili podjetja, ki niso zaposleni v podjetju, ob koncu obdobja poročanja se zagotovijo informacije za navedeni trenutek, ne da bi se zajele fluktuacije v obdobju poročanja. Z razkritjem povprečnega števila v obdobju poročanja se upoštevajo fluktuacije v navedenem obdobju, tako pa se lahko uporabnikom zagotovijo bolj poglobljene in ustreznejše informacije. |
AR 65. |
Na podlagi informacij, ki jih razkrije podjetje, lahko uporabniki razumejo, kako se število delavcev, ki v lastni delovni sili podjetja niso zaposleni, vendar so njen del, spreminja v obdobju poročanja ali v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja (tj. ali se je povečalo ali zmanjšalo). Podjetje lahko razkrije tudi razloge za fluktuacijo. Na primer število delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili, se lahko poveča v obdobju poročanja zaradi sezonskega dogodka. Nasprotno se lahko to število zmanjša v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja zaradi končanja začasnega projekta. Če podjetje razkrije fluktuacije, pojasni merila, na podlagi katerih se je odločilo, katere fluktuacije bo razkrilo. Če pomembnih fluktuacij števila delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili, v obdobju poročanja ali med sedanjim in prejšnjim obdobjem poročanja ni, lahko podjetje razkrije to dejstvo. |
Zahteva po razkritju S1-8 – Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog
Pokritost s kolektivnimi pogajanji
AR 66. |
Odstotek zaposlenih, zajetih s kolektivnimi pogodbami, se izračuna po naslednji formuli:
|
AR 67. |
Zaposleni, ki so del lastne delovne sile podjetja in so zajeti s kolektivnimi pogodbami, so posamezniki, za katere mora podjetje uporabljati pogodbo. Če torej noben zaposleni ni zajet s kolektivno pogodbo, je sporočeni odstotek enak nič. Zaposlenega, ki je del lastne delovne sile podjetja in je zajet z več kolektivnimi pogodbami, je treba šteti le enkrat. |
AR 68. |
Ta zahteva ni namenjena pridobivanju odstotka zaposlenih, ki jih zastopa svet delavcev ali ki so člani sindikatov, saj je lahko drugačen. Odstotek zaposlenih, zajetih s kolektivnimi pogodbami, je lahko večji od odstotka zaposlenih, vključenih v sindikate, če se kolektivne pogodbe uporabljajo za člane in nečlane sindikatov. Po drugi strani je lahko odstotek zaposlenih, zajetih s kolektivnimi pogodbami, manjši od odstotka zaposlenih, vključenih v sindikate. Tako je lahko v primeru, ko kolektivne pogodbe niso na voljo ali ne zajemajo vseh zaposlenih, vključenih v sindikate. |
Socialni dialog
AR 69. |
Podjetje za izračun informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 63(a) opredeli države Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v katerih ima pomembno število zaposlenih (tj. najmanj 50 zaposlenih, ki predstavljajo vsaj 10 % vseh zaposlenih). Za te države sporoči odstotek zaposlenih v poslovalnicah, v katerih zaposlene zastopajo predstavniki delavcev. Poslovalnica pomeni vsak kraj poslovanja, kjer podjetje opravlja stalno gospodarsko dejavnost, ki predpostavlja udeležbo ljudi in premoženja. Vključujejo lahko na primer tovarno, podružnico v verigi maloprodajnih trgovin ali sedež podjetja. Za države, v katerih je le ena poslovalnica, je sporočeni odstotek 100 % ali 0 %.
|
AR 70. |
Informacije, ki se zahtevajo v skladu s to zahtevo po razkritju, se sporočijo, kot sledi.
Preglednica 1 Predloga za poročanje o pokritosti s kolektivnimi pogajanji in socialnem dialogu
|
Zahteva po razkritju S1-9 – Metrike raznolikosti
AR 71. |
Podjetje pri pripravi razkritja informacij o zastopanosti spolov na ravni višjega vodstva uporabi opredelitev višjega vodstva kot eno in dve ravni nižje od upravnih in nadzornih organov, razen če ni koncept že opredeljen v okviru dejavnosti podjetja in je drugačen od prejšnjega opisa. V tem primeru lahko podjetje uporabi svojo opredelitev višjega vodstva ter razkrije to dejstvo in lastno opredelitev. |
Zahteva po razkritju S1-10 – Dostojne plače
AR 72. |
Najnižja plača se izračuna za najnižjo kategorijo plačila brez upoštevanja pripravnikov in vajencev. Izračun temelji na osnovni plači, ki se ji prištejejo vsa morebitna fiksna dodatna plačila, zajamčena vsem zaposlenim. Najnižja plača se upošteva ločeno za vsako državo, v kateri posluje podjetje, razen zunaj EGP, če je dostojna ali minimalna plača opredeljena na podnacionalni ravni. |
AR 73. |
Referenčna dostojna plača, uporabljena za primerjavo z najnižjo plačo, ni nižja od:
|
AR 74. |
Direktiva (EU) 2022/2041 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji vsebuje sklic na okvirne referenčne vrednosti, ki se običajno uporabljajo na mednarodni ravni, kot so 60 % bruto mediane plače in 50 % bruto povprečne plače, in/ali okvirne referenčne vrednosti, uporabljene na nacionalni ravni. Podatki o okvirni vrednosti v višini 60 % nacionalne bruto mediane plače ali 50 % nacionalne bruto povprečne plače se lahko pridobijo iz evropske ankete o delovni sili. |
Zahteva po razkritju S1-11 – Socialna zaščita
AR 75. |
Socialna zaščita zajema vse ukrepe, s katerimi se zagotavlja dostop do zdravstvenega varstva in dohodkovne podpore v primerih težavnih življenjskih dogodkov, kot so izguba zaposlitve, bolezen in potreba po zdravstveni oskrbi, rojstvo in vzgoja otroka ali upokojitev in potreba po pokojnini. |
Zahteva po razkritju S1-12 – Invalidi
AR 76. |
Podjetje pri razkrivanju informacij v zvezi z invalidi, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 77, predloži morebitne spremne informacije, potrebne za razumevanje podatkov in načina, kako so bili zbrani (metodologije). To so lahko na primer informacije o vplivu različnih pravnih opredelitev invalidov v posameznih državah, v katerih posluje podjetje. |
Zahteva po razkritju S1-13 – Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti
AR 77. |
Reden pregled uspešnosti je opredeljen kot pregled na podlagi meril, s katerimi sta seznanjena zaposleni in njegov nadrejeni, ki se opravi vsaj enkrat letno z vednostjo zaposlenega. Vključuje lahko ocenjevanje, ki ga opravi neposredni nadrejeni delavca, sodelavci delavca ali širša skupina zaposlenih. Pri njem lahko sodeluje tudi kadrovska služba. Podjetje za razkritje informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 83, točka (a), uporabi podatke o številu zaposlenih na podlagi zahteve po razkritju ESRS S1-6 kot imenovalec za izračun:
|
AR 78. |
Podjetje za razkritje povprečja, ki se zahteva v skladu z odstavkom 83(b) opravi naslednji izračun: skupno število ur usposabljanja, ki so bile na voljo zaposlenim in so jih ti opravili, po kategoriji spola, deljeno s skupnim številom zaposlenih po kategoriji spola. Za skupno povprečno število ur usposabljanja in povprečje po spolu se uporabijo podatki o skupnem številu zaposlenih in številu zaposlenih po spolu, sporočeni na podlagi zahteve po razkritju ESRS S1-6. |
AR 79. |
Kategorije zaposlenih izražajo razčlenitev zaposlenih po ravni (na primer višje vodstvo, srednje vodstvo) ali funkciji (kot so tehnična, upravna, proizvodna). Te informacije so pridobljene iz kadrovskega sistema podjetja. Podjetje pri kategorizaciji delovne sile opredeli razumne in smiselne kategorije zaposlenih, na podlagi katerih lahko uporabniki informacij razumejo različne ukrepe v zvezi z uspešnostjo za posamezne kategorije. Podjetje lahko predstavi kategorijo za izvršne in neizvršne zaposlene. |
Zahteva po razkritju S1-14 – Metrike zdravja in varnosti
AR 80. |
V zvezi z odstavkom 88(a) se odstotek lastne delovne sile, zajete s sistemom podjetja za upravljanje zdravja in varnosti, razkrije na podlagi štetja, ne ekvivalentov polnega delovnega časa. |
AR 81. |
Kar zadeva odstavek 90, lahko podjetje navede, da je bila v zvezi s sistemom podjetja za upravljanje zdravja in varnosti ali nekaterimi njegovimi deli opravljena notranja revizija ali zunanje certificiranje ali da to ni bilo opravljeno, pri čemer po potrebi navede osnovne standarde za take revizije/certificiranja. |
AR 82. |
O smrtih, ki so posledica z delom povezanih poškodb, in smrtih, ki so posledica z delom povezanih bolezni, se lahko poroča ločeno. |
Smernice v zvezi s pojmom „povezan z delom“
AR 83. |
Z delom povezane poškodbe in z delom povezane bolezni nastanejo zaradi izpostavljenosti nevarnostim pri delu. Pojavijo pa se lahko tudi druge vrste incidentov, ki niso povezani s samim delom. Na primer za naslednje incidente se na splošno šteje, da niso povezani z delom, če ni drugače določeno v nacionalni zakonodaji, ki se uporablja:
|
AR 84. |
Kar zadeva potovanje za namene dela, so poškodbe in bolezni, ki se pojavijo, ko oseba potuje, povezane z delom, če je oseba opravljala delovne dejavnosti „v interesu delodajalca“, ko se je pojavila poškodba ali bolezen. Take dejavnosti so na primer potovanja h kontaktnim osebam strank ali od njih, opravljanje delovnih nalog in sodelovanje pri razvedrilnih dejavnostih zaradi izvedbe posla, razprave o poslovanju ali spodbujanja poslovanja (po navodilih delodajalca). Če je podjetje odgovorno za vožnjo na delo ali z njega, se incidenti, ki se zgodijo med potjo, štejejo za povezane z delom. Incidenti, ki se pojavijo med potovanjem, za katerega ni odgovorno podjetje (tj. redna vožnja na delo in z njega), se lahko sporočijo ločeno, če ima podjetje na voljo take podatke na ravni celotnega podjetja. |
AR 85. |
Kar zadeva delo od doma, so poškodbe in bolezni, ki se pojavijo pri delu od doma, povezane z delom, če se je poškodba ali bolezen pojavila, ko je oseba opravljala delo od doma, ter je neposredno povezana z opravljanjem dela in ne s splošnim domačim okoljem. |
AR 86. |
Duševna motnja se šteje za povezano z delom, če jo zadevna oseba prostovoljno sporoči in je potrjena z mnenjem zdravstvenega delavca z licenco, ki je za to ustrezno usposobljen in ima ustrezne izkušnje, pri čemer mora biti v takem mnenju navedeno, da je motnja povezana z delom. |
AR 87. |
Zdravstvene težave, ki se pojavijo na primer zaradi kajenja, zlorabe drog in alkohola, telesne nedejavnosti, nezdravega načina prehranjevanja in psihosocialnih dejavnikov, nepovezanih z delom, se ne štejejo za povezane z delom. |
AR 88. |
Poklicne bolezni se ne štejejo za z delom povezane poškodbe, ampak spadajo med z delom povezane bolezni. |
Smernice za izračun stopnje z delom povezanih poškodb
AR 89. |
Podjetje za izračun stopnje z delom povezanih poškodb ustrezno število primerov deli s skupnim številom delovnih ur, ki so jih opravile osebe v lastni delovni sili, in pomnoži z 1 000 000. Te stopnje tako izražajo število zadevnih primerov na milijon opravljenih ur. Stopnja, ki temelji na 1 000 000 opravljenih ur, kaže število z delom povezanih poškodb na 500 oseb v delovni sili, ki delajo s polnim delovnim časom, v enem letu. Zaradi primerljivosti se stopnja na podlagi 1 000 000 opravljenih ur uporabi tudi za podjetja z manj kot 500 zaposlenimi v delovni sili. |
AR 90. |
Če podjetje ne more neposredno izračunati števila opravljenih ur, ga lahko oceni na podlagi običajnega ali standardnega števila opravljenih ur, pri čemer upošteva upravičenost do obdobij plačane odsotnosti z dela (na primer plačani dopust, bolniški dopust, dela prosti dnevi), in to pojasni v svojih razkritjih. |
AR 91. |
Podjetje v izračun števila in stopnje zavedljivih z delom povezanih poškodb vključi smrti zaradi z delom povezanih poškodb. |
Smernice v zvezi z zavedljivimi z delom povezanimi boleznimi
AR 92. |
Z delom povezane bolezni lahko vključujejo akutne, ponavljajoče se in kronične zdravstvene težave, ki jih povzročajo ali poslabšujejo delovni pogoji ali prakse. Med njimi so kostno-mišična obolenja, kožne bolezni in bolezni dihal, maligni tumorji, bolezni, ki jih povzročajo fizikalni dejavniki (na primer izguba sluha zaradi hrupa, bolezni, ki jih povzročijo vibracije), in duševne motnje (na primer tesnoba, posttravmatska stresna motnja). Za potrebe zahtevanih razkritij podjetje vanje vključi vsaj tiste, ki so vključene na seznam poklicnih bolezni MOD. |
AR 93. |
V okviru tega standarda z delom povezana kostno-mišična obolenja spadajo med z delom povezane bolezni (ne poškodbe). |
AR 94. |
Primeri, ki jih je treba razkriti v skladu z odstavkom 88(d), se nanašajo na primere z delom povezanih bolezni, o katerih je v obdobju poročanja obveščeno podjetje ali ki jih podjetje ugotovi z nadzorovanjem zdravja. Podjetje je lahko obveščeno o primerih z delom povezanih bolezni na podlagi poročil prizadetih oseb, odškodninskih agencij ali zdravstvenih delavcev. Razkritje lahko vključuje primere z delom povezanih bolezni, ki so bile v obdobju poročanja ugotovljene pri osebah, ki so uradno bile del delovne sile podjetja. |
Smernice v zvezi s številom izgubljenih dni
AR 95. |
Podjetje ugotovi število izgubljenih dni tako, da upošteva prvi polni dan in zadnji dan odsotnosti. Za izračun bi bilo treba upoštevati koledarske dni, tako da se dnevi, ko prizadetemu posamezniku ni treba delati (na primer konci tedna, dela prosti dnevi), štejejo za izgubljene dni. |
Zahteva po razkritju S1-15 – Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
AR 96. |
Dopust iz družinskih razlogov vključuje materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust in oskrbovalski dopust, ki je na voljo na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb. V tem standardu so ti pojmi opredeljeni, kot sledi:
|
AR 97. |
V zvezi z odstavkom 93(a) so zaposleni, ki so upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov, tisti zaposleni, za katere se uporabljajo predpisi, politike organizacije, sporazumi, pogodbe ali kolektivne pogodbe, v katerih je določena upravičenost do dopusta iz družinskih razlogov, ter ki so podjetje obvestili o svoji upravičenosti oziroma je podjetje seznanjeno z upravičenostjo. |
Zahteva po razkritju S1-16 – Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki)
Plačna vrzel
AR 98. |
Podjetje pri zbiranju informacij za plačno vrzel med zaposlenimi ženskami in moškimi (imenovano tudi plačna vrzel med spoloma), ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 97(a), uporabi naslednjo metodologijo:
|
AR 99. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 97(a) predloži morebitne spremne informacije, potrebne za razumevanje podatkov in načina, kako so bili zbrani (metodologije). Sporoči lahko tudi informacije v zvezi s tem, kako objektivni dejavniki, kot sta vrsta dela in država zaposlitve, vplivajo na plačno vrzel med spoloma. |
AR 100. |
Plačna vrzel med spoloma v podjetju se sporoči za tekoče obdobje poročanja in za prejšnji dve obdobji poročanja, če je bila sporočena v prejšnjih poročilih o trajnostnosti. |
Razmerje skupnih prejemkov
AR 101. |
Podjetje pri zbiranju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 97(b):
|
AR 102. |
Podjetje lahko za ponazoritev spremnih informacij predloži pojasnilo za razumevanje podatkov in načina, kako so bili zbrani (metodologije). Kvantitativni podatki, kot je razmerje letnih skupnih prejemkov, sami po sebi morda ne zadostujejo za razumevanje razlike med plačilom in njenih gonilnih sil. Na primer na razmerja plačila lahko vpliva velikost podjetja (na primer prihodki, število zaposlenih), sektor, v katerem deluje, njegova strategija zaposlovanja (na primer zanašanje na zunanje izvajalce ali zaposlene s krajšim delovnim časom, visoka stopnja avtomatizacije) ali nestanovitnost valute. |
Zahteva po razkritju S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice
AR 103. |
Podjetje lahko poleg informacije iz odstavkov 103 in 104 razkrije status incidentov in/ali pritožb ter ukrepe, sprejete v zvezi z:
|
AR 104. |
Če podjetje zbere informacije, opisane v AR 105, upošteva naslednje:
|
AR 105. |
Resni incidenti v zvezi s človekovimi pravicami vključujejo primere tožb, uradnih pritožb, vloženih prek pritožbenih mehanizmov podjetja ali tretje osebe, resne obtožbe v javnih poročilih ali medijih, če so povezane z lastno delovno silo podjetja in jih podjetje ne zanika, ter vsi drugi resni vplivi, s katerimi je podjetje seznanjeno. |
AR 106. |
Podjetje lahko poleg informacij iz odstavka 104 razkrije število resnih incidentov v zvezi s človekovimi pravicami, pri katerih je imelo vlogo pri zagotovitvi popravnega ukrepa prizadetim, v obdobju poročanja. |
Dodatek A.1
Zahteve glede uporabe za razkritja v zvezi z ESRS 2
Ta dodatek je sestavni del ESRS S1 Lastna delovna sila. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz ESRS 2 tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda. Vsebuje neizčrpen seznam dejavnikov, ki jih mora podjetje upoštevati pri izpolnjevanju ESRS 2 SBM-2 in ESRS 2 SBM-3. Ta dodatek ne vsebuje opredelitev pojmov, navedenih v nadaljevanju. Vsi opredeljeni pojmi so v Prilogi II: Kratice in glosar pojmov.
Socialne zadeve in zadeve v zvezi s človekovimi pravicami |
Neizčrpen seznam dejavnikov, ki jih treba upoštevati v oceni pomembnosti |
Varnost zaposlitve |
% zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi za določen čas, razmerje med delavci, nezaposlenimi v lastni delovni sili, in zaposlenimi, socialna zaščita |
Delovni čas |
Delež zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, zadovoljstvo zaposlenih z delovnim časom |
Dostojne plače |
Pravne opredelitve EU ali nacionalne ali lokalne pravne opredelitve dostojnih plač, pravičnih plač in minimalnih plač |
Socialni dialog/obstoj svetov delavcev/pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe |
Raven zastopanosti na delovnem mestu, na čezmejni ravni in v upravnem odboru v okviru sindikatov in/ali svetov delavcev |
Svoboda združevanja/kolektivna pogajanja, vključno s stopnjo pokritosti delovne sile s kolektivnimi pogodbami |
Delež lastne delovne sile, zajete s kolektivnimi pogajanji, prekinitve dela |
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja |
Dopust iz družinskih razlogov, gibljiv delovni čas, dostop do otroškega varstva |
Zdravje in varnost |
Pokritost s sistemom za zdravje in varnost, stopnja smrti, poškodbe brez smrtnega izida, z delom povezane bolezni, izgubljeni delovni dnevi |
Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti |
Delež žensk v višjem vodstvu in delovni sili, plačna vrzel med spoloma |
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti |
Obseg in razporeditev usposabljanja, delež zaposlenih, v zvezi s katerimi se izvajajo redni pregledi uspešnosti in razvoja |
Zaposlovanje in vključevanje invalidov |
Delež zaposlitve in ukrepi za dostopnost za invalide |
Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu |
Stopnja nasilja in nadlegovanja |
Raznolikost |
Zastopanost žensk in/ali etničnih skupin ali manjšin v lastni delovni sili; starostna porazdelitev lastne delovne sile; odstotek invalidov v lastni delovni sili |
Delo otrok |
Vrsta dejavnosti in geografska območja, pri katerih obstaja tveganje dela otrok |
Prisilno delo |
Vrsta dejavnosti in geografska območja, pri katerih obstaja tveganje prisilnega dela |
Dodatek A.2
Zahteve glede uporabe za ESRS S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo
Ta dodatek je sestavni del ESRS S1 Lastna delovna sila in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda. Podpira uporabo zahtev glede zahteve po razkritju ESRS S1-1 za socialne zadeve in zadeve v zvezi s človekovimi pravicami s primeri razkritij.
Socialne zadeve in zadeve v zvezi s človekovimi pravicami |
Primeri politik |
Varnost zaposlitve |
Politika proti odpuščanju, omejitve glede podaljšanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, socialna zaščita, ki jo zagotavlja delodajalec, če je ne zagotavlja država |
Delovni čas |
Omejitve glede nadur, dolgih in razdeljenih izmen, nočnega dela in dela ob koncih tednov, ustrezno določanje rokov za izvedbo |
Dostojne plače |
Politika za zagotovitev, da vse osebe v lastni delovni sili prejemajo dostojno plačo |
Socialni dialog/obstoj svetov delavcev/pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe |
Politika za spodbujanje institucij za socialni dialog, redno obveščanje predstavnikov delavcev in posvetovanje z njimi, posvetovanje pred sprejetjem končnih odločitev o vprašanjih, povezanih z zaposlitvijo |
Svoboda združevanja/kolektivna pogajanja, vključno s stopnjo pokritosti delavcev s kolektivnimi pogodbami |
Nevmešavanje v ustanavljanje sindikatov in novačenje zanje (vključno z dostopom sindikatov do podjetij), pogajanje v dobri veri, dovolj prostega časa za predstavnike delavcev za opravljanje obveznosti, zmogljivosti in zaščita pred odpuščanjem za predstavnike delavcev, nediskriminacija članov sindikatov in predstavnikov delavcev |
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja |
Zagotovitev dopusta iz družinskih razlogov, gibljivega delovnega časa in dostopa do ustanov za dnevno varstvo za vse zaposlene |
Zdravje in varnost |
Pokritost celotne lastne delovne sile s sistemom za upravljanje zdravja in varnosti |
Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti |
Politika za enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti |
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti |
Politika za povečanje znanj in spretnosti ter poklicnih možnosti za zaposlene |
Zaposlovanje in vključevanje invalidov |
Politika za zagotovitev dostopnosti delovnih mest za invalide |
Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu |
Politika ničelne tolerance do nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu |
Raznolikost |
Politika za vključevanje (tj. etničnih skupin ali manjšin) in pozitivne ukrepe |
Delo otrok |
Politika za ugotavljanje, kje se pojavlja delo otrok in kje so mladi delavci izpostavljeni nevarnemu delu, ter za preprečevanje tveganja izpostavljenosti |
Prisilno delo |
Politika za ugotavljanje, kje se pojavlja prisilno delo, in za zmanjševanje tveganja prisilnega dela |
Dodatek A.3
Zahteve glede uporabe za ESRS S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k zmanjševanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov
Ta dodatek je sestavni del ESRS S1 Lastna delovna sila in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda. Podpira uporabo zahtev glede zahteve po razkritju ESRS S1-4 za socialne zadeve in zadeve v zvezi s človekovimi pravicami s primeri razkritij.
Socialne zadeve in zadeve v zvezi s človekovimi pravicami |
Primeri ukrepov |
Varnost zaposlitve |
Ponujanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas zaposlenim s pogodbami o zaposlitvi za določen čas, izvajanje načrtov za socialno zaščito, če je ne zagotavlja država |
Delovni čas |
Rotacija pri izmenskem delu, podaljšanje obdobja za vnaprejšnje obveščanje o razporedu, zmanjšanje čezmernih nadur |
Dostojne plače |
Pogajanje o pravičnih plačah, ki se določijo v kolektivnih pogodbah, preverjanje, ali agencije za zaposlovanje plačujejo pravično plačo |
Socialni dialog/obstoj svetov delavcev/pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe |
Razširitev vprašanj trajnostnosti, obravnavanih v okviru socialnega dialoga, povečanje števila sestankov, povečanje virov za svetove delavcev |
Svoboda združevanja/kolektivna pogajanja, vključno s stopnjo pokritosti delavcev s kolektivnimi pogodbami |
Razširitev vprašanj trajnostnosti, obravnavanih v okviru kolektivnih pogajanj, povečanje virov za predstavnike delavcev |
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja |
Razširitev upravičenosti do dopusta iz družinskih razlogov in prožnih ureditev delovnega časa, povečanje zagotavljanja dnevnega varstva |
Zdravje in varnost |
Povečanje usposabljanja na področju zdravja in varnosti, naložb v varnejšo opremo |
Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti |
Ciljno usmerjeno zaposlovanje in napredovanje žensk, zmanjšanje plačne vrzeli s pogajanji za kolektivne pogodbe |
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti |
Revizije znanj in spretnosti, usposabljanje za zapiranje vrzeli v znanjih in spretnostih |
Zaposlovanje in vključevanje invalidov |
Okrepitev ukrepov za dostopnost |
Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu |
Izboljšanje pritožbenih mehanizmov, okrepitev sankcij za boj proti nasilju in nadlegovanju, zagotavljanje usposabljanja za preprečevanje za vodstvo |
Raznolikost |
Usposabljanje na področju raznolikosti in vključevanja (vključno z vidiki etničnega porekla), ciljno usmerjeno zaposlovanje premalo zastopanih skupin |
Delo otrok |
Ukrepi za preverjanje starosti, partnerstva z organizacijami za odpravo dela otrok, ukrepi za boj proti najhujšim oblikam dela otrok |
Prisilno delo |
Ukrepi za zagotavljanje svobodne privolitve v zaposlitev brez grožnje kazni, pogodbe, sestavljene v razumljivem jeziku, možnost svobodne odpovedi zaposlitve brez kazni, opustitev disciplinskih ukrepov, s katerimi se zahteva delo, svobodna privolitev v nadure, svoboda gibanja (tudi za odhod z delovnega mesta), poštena obravnava delavcev migrantov, spremljanje agencij za zaposlovanje. |
Dodatek A.4
Zahteve glede uporabe za ESRS S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
Ta dodatek je sestavni del ESRS S1 Lastna delovna sila in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda. Podpira uporabo zahtev glede zahteve po razkritju ESRS S1-5 za socialne zadeve in zadeve v zvezi s človekovimi pravicami s primeri razkritij.
Socialne zadeve in zadeve v zvezi s človekovimi pravicami |
Primeri ciljev |
Varnost zaposlitve |
Povečanje deleža članov delovne sile s pogodbami o zaposlitvi (zlasti zaposlitvi za nedoločen čas) in socialno zaščito |
Delovni čas |
Povečanje deleža članov delovne sile s prožnimi ureditvami delovnega časa |
Dostojne plače |
Zagotavljanje, da vse osebe v lastni delovni sili prejemajo dostojno plačo |
Socialni dialog/obstoj svetov delavcev/pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe |
Razširitev socialnega dialoga na več poslovalnic in/ali držav |
Svoboda združevanja/kolektivna pogajanja, vključno s stopnjo pokritosti delavcev s kolektivnimi pogodbami |
Povečanje % lastne delovne sile, zajete s kolektivnimi pogajanji, pogajanje o kolektivnih pogodbah v zvezi z vprašanji trajnostnosti |
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja |
Razširitev ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja na večji % lastne delovne sile |
Zdravje in varnost |
Zmanjšanje stopnje poškodb in izgub delovnega časa zaradi poškodb |
Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti |
Povečanje deleža žensk v delovni sili in višjem vodstvu, zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma |
Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti |
Povečanje deleža zaposlenih, za katere se izvaja usposabljanje ter v zvezi s katerimi se izvajajo redni pregledi razvoja znanj in spretnosti |
Zaposlovanje in vključevanje invalidov |
Povečanje deleža invalidov v lastni delovni sili |
Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu |
Razširitev ukrepov na vsa delovna mesta |
Raznolikost |
Povečanje deleža premalo zastopanih skupin v lastni delovni sili in višjem vodstvu |
Delo otrok |
Razširitev ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti mladih nevarnemu delu na večji delež dejavnosti |
Prisilno delo |
Razširitev ukrepov za preprečevanje prisilnega dela na večje število dejavnosti |
ESRS S2
DELAVCI V VREDNOSTNI VERIGI
KAZALO
Cilj
Povezava z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju S2-1 – Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi |
– |
Zahteva po razkritju S2-2 – Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi |
– |
Zahteva po razkritju S2-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke |
– |
Zahteva po razkritju S2-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju S2-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
Cilj |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju S2-1 – Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi |
– |
Zahteva po razkritju S2-2 – Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi |
– |
Zahteva po razkritju S2-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke |
– |
Zahteva po razkritju S2-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi ter pristopi k zmanjševanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju S2-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjave o trajnostnosti razumeli pomembne vplive na delavce v vrednostni verigi, povezane z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov, ter njegova povezana pomembna tveganja in priložnosti, vključno z:
|
2. |
Za doseganje cilja je treba v skladu s tem standardom pojasniti splošni pristop podjetja k opredelitvi in upravljanju vseh dejanskih in morebitnih pomembnih vplivov na delavce v vrednostni verigi v zvezi z:
|
3. |
V skladu s tem standardom je treba pojasniti tudi, kako lahko taki vplivi in odvisnosti podjetja od delavcev v vrednostni verigi ustvarijo pomembna tveganja ali priložnosti za podjetje. Na primer negativni vplivi na delavce v vrednostni verigi lahko povzročijo motnje v dejavnostih podjetja (ker stranke ne želijo kupovati proizvodov podjetja ali ker državne agencije zaplenijo blago podjetja) in škodujejo njegovemu ugledu. Nasprotno pa se lahko s spoštovanjem pravic delavcev in programi dejavne podpore (na primer s pobudami za finančno pismenost) ustvarijo poslovne priložnosti, kot je zanesljivejša dobava ali razširitev prihodnjega kroga potrošnikov. |
4. |
Ta standard zajema vse delavce v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja, na katere podjetje pomembno vpliva ali lahko pomembno vpliva, vključno z vplivi, povezanimi z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov. To vključuje vse delavce, ki niso del „lastne delovne sile“ („lastna delovna sila“ vključuje zaposlene, posamezne pogodbene izvajalce, tj. samozaposlene, in delavce, ki jih zagotovijo tretja podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“). Lastna delovna sila je zajeta z ESRS S1 Lastna delovna sila. Za primere delavcev, ki spadajo na področje uporabe tega standarda, glej AR 3. |
Povezava z drugimi ESRS
5. |
Ta standard se uporablja, če se na podlagi postopka ocenjevanja pomembnosti iz ESRS 2 Splošna razkritja ugotovijo pomembni vplivi na delavce v vrednostni verigi in/ali pomembna tveganja in priložnosti, povezane z njimi. |
6. |
Ta standard se bere v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 ter ESRS S1, ESRS S3 Prizadete skupnosti ter ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki. |
7. |
Poročanje na podlagi tega standarda je dosledno, skladno in po potrebi jasno povezano s poročanjem o lastni delovni sili podjetja na podlagi ESRS S1, da se zagotovi učinkovito poročanje. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
8. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati v povezavi z razkritji o strategiji (SBM), ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2. Iz tega izhajajoča razkritja se predstavijo skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, razen SBM-3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom, v zvezi s katero lahko podjetje razkritja predstavi skupaj s tematskim razkritjem. |
Strategija
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
9. |
Podjetje v zvezi z ESRS 2 SBM-2, odstavek 43, razkrije, kako se interesi, stališča in pravice delavcev v vrednostni verigi, na katere bi lahko podjetje pomembno vplivalo, vključno s spoštovanjem njihovih človekovih pravic, upoštevajo pri strategiji in poslovnem modelu podjetja. Delavci v vrednostni verigi so ključna skupina prizadetih deležnikov. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
10. |
Podjetje v zvezi z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48, razkrije:
|
11. |
Podjetje pri izpolnjevanju zahtev iz ESRS 2 SBM-3, odstavek 48, razkrije, ali razkritje podjetja na podlagi ESRS 2 zajema vse delavce v vrednostni verigi, na katere lahko podjetje pomembno vpliva, vključno z vplivi, povezanimi z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov. Podjetje razkrije tudi naslednje informacije:
|
12. |
Podjetje pri opisovanju glavnih vrst delavcev v vrednostni verigi, ki jih v skladu z oceno pomembnosti iz ESRS 2 IRO-1 zadevajo ali bi jih lahko zadevali negativni vplivi, razkrije, ali in kako je razvilo razumevanje tega, kako so lahko delavci s posebnimi značilnostmi, delavci, ki delajo v posebnih okoliščinah, ali delavci, ki opravljajo posebne dejavnosti, izpostavljeni večjemu tveganju škode. |
13. |
Podjetje razkrije, katera pomembna tveganja in priložnosti podjetja, ki izhajajo iz vplivov na delavce v vrednostni verigi in odvisnosti od njih, se nanašajo na specifične skupine delavcev v vrednostni verigi (na primer specifične starostne skupine, delavce v posamezni tovarni ali državi), ne pa na vse delavce v vrednostni verigi, če taka pomembna tveganja in priložnosti sploh obstajajo. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju S2-1 – Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi
14. |
Podjetje opiše svoje politike, ki jih je sprejelo za upravljanje pomembnih vplivov podjetja na delavce v vrednostni verigi ter povezanih pomembnih tveganj in priložnosti. |
15. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje pomembnih vplivov na delavce v vrednostni verigi in/ali popravni ukrep v zvezi z njimi, ter politike, ki zajemajo pomembna tveganja ali priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi. |
16. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 14, vsebuje informacije o politikah podjetja za upravljanje njegovih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. Poleg tega navede, ali se take politike nanašajo na specifične skupine delavcev v vrednostni verigi ali vse delavce v vrednostni verigi. |
17. |
Podjetje opiše svoje zaveze glede politike za področje človekovih pravic (112), ki so pomembne za delavce v vrednostni verigi, vključno s postopki in mehanizmi za spremljanje skladnosti z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernicami OECD za večnacionalna podjetja (113). Pri razkritju se osredotoči na pomembne zadeve in splošni pristop v zvezi s:
|
18. |
Podjetje navede, ali s politikami v zvezi z delavci v vrednostni verigi izrecno obravnava trgovino z ljudmi (114), prisilno delo in delo otrok. Poleg tega navede, ali ima kodeks ravnanja dobaviteljev (115). |
19. |
Podjetje razkrije, ali in kako so politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi usklajene z mednarodno priznanimi instrumenti, pomembnimi za delavce v vrednostni verigi, vključno z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (116). Poleg tega razkrije obseg, v katerem so bili v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja sporočeni primeri nespoštovanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki vključujejo delavce v vrednostni verigi, pri čemer po potrebi navede naravo takih primerov (117). |
Zahteva po razkritju S2-2 – Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi
20. |
Podjetje razkrije svoje splošne postopke za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi in njihovimi predstavniki v zvezi z dejanskimi in morebitnimi vplivi nanje. |
21. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje, ali in kako podjetje v okviru tekočega postopka skrbnega pregleda sodeluje z delavci v vrednostni verigi in njihovimi legitimnimi predstavniki ali verodostojnimi osebami v bližini v zvezi z dejanskimi in morebitnimi pomembnimi pozitivnimi in/ali negativnimi vplivi, ki vplivajo ali lahko vplivajo nanje, ter ali in kako se stališča delavcev v vrednostni verigi upoštevajo pri postopkih odločanja podjetja. |
22. |
Podjetje razkrije, ali in kako se stališča delavcev v vrednostni verigi upoštevajo pri odločitvah ali dejavnostih za upravljanje dejanskih in morebitnih vplivov na delavce v vrednostni verigi. To po potrebi vključuje pojasnilo:
|
23. |
Podjetje po potrebi razkrije ukrepe, ki jih sprejme za pridobitev vpogleda v stališča delavcev, ki so lahko posebno ranljivi za vplive in/ali marginalizirani (na primer delavke, delavci migranti, invalidni delavci). |
24. |
Če podjetje zgoraj navedenih informacij ne more razkriti, ker ni sprejelo splošnega postopka za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi, razkrije to dejstvo. Razkrije lahko časovni okvir, v katerem namerava uvesti tak postopek. |
Zahteva po razkritju S2-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke
25. |
Podjetje opiše vzpostavljene postopke za zagotovitev popravnega ukrepa v zvezi z negativnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi, s katerimi je povezano podjetje, ali za sodelovanje pri popravnem ukrepu ter kanale, ki so na voljo delavcem v vrednostni verigi za izražanje pomislekov in njihovo obravnavo. |
26. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje formalnih sredstev, s katerimi lahko delavci v vrednostni verigi podjetju neposredno sporočijo svoje pomisleke in potrebe in/ali s katerimi podjetje podpira razpoložljivost takih kanalov (na primer pritožbenih mehanizmov) na delovnem mestu delavcev v vrednostni verigi, načina, kako se skupaj s temi delavci sprejmejo nadaljnji ukrepi v zvezi z izpostavljenimi vprašanji, in učinkovitosti teh kanalov. |
27. |
Podjetje opiše:
|
28. |
Podjetje razkrije, ali in kako ocenjuje seznanjenost delavcev v vrednostni verigi s temi strukturami ali postopki za izražanje pomislekov ali potreb ter njihovo obravnavo in njihovo zaupanje vanje. Poleg tega razkrije, ali ima vzpostavljene politike v zvezi z zaščito posameznikov, ki uporabljajo te strukture ali postopke, pred povračilnimi ukrepi. Če je podjetje take informacije razkrilo v skladu z ESRS G1-1, se lahko sklicuje nanje. |
29. |
Če podjetje zgoraj navedenih informacij ne more razkriti, ker ni vzpostavilo kanala za izražanje pomislekov in/ali ne podpira razpoložljivosti takega kanala na delovnem mestu delavcev v vrednostni verigi, razkrije to dejstvo. Razkrije lahko časovni okvir, v katerem namerava vzpostaviti tak kanal ali postopke. |
Zahteva po razkritju S2-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov
30. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe za obravnavo pomembnih vplivov na delavce v vrednostni verigi ter upravljanje pomembnih tveganj in izkoriščanje pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov. |
31. |
Ta zahteva po razkritju ima dva cilja. Prvič, omogočiti razumevanje morebitnih ukrepov ali pobud, s katerimi si podjetje prizadeva:
Drugič, omogočiti razumevanje načinov, kako podjetje obravnava pomembna tveganja in izkorišča pomembne priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi. Podjetje na kratko opiše akcijske načrte in vire za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi v skladu z ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
32. |
Podjetje v zvezi s pomembnimi vplivi opiše:
|
33. |
Podjetje v zvezi z odstavkom 30 opiše:
|
34. |
Podjetje v zvezi s pomembnimi tveganji in priložnostmi opiše:
|
35. |
Podjetje razkrije, ali in kako sprejema ukrepe za preprečitev, da bi s svojimi praksami, vključno s praksami v zvezi z naročanjem, prodajo in uporabo podatkov, kadar je to ustrezno, povzročilo pomembne negativne vplive na delavce v vrednostni verigi ali prispevalo k njim. To lahko vključuje razkritje pristopa, ki se sprejme v primeru napetosti med preprečevanjem ali blažitvijo pomembnih negativnih vplivov in drugimi poslovnimi pritiski. |
36. |
Podjetje razkrije tudi, ali so bile sporočene resne težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezane z višjim in nižjim delom vrednostne verige podjetja, ter jih po potrebi razkrije (118). |
37. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 32(c), upošteva ESRS 2 (glej ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev), če ocenjuje učinkovitost ukrepa z določitvijo cilja. |
38. |
Podjetje razkrije vire, dodeljene za upravljanje svojih pomembnih vplivov, pri čemer navede informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki razumejo, kako se upravljajo pomembni vplivi. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju S2-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
39. |
Podjetje razkrije morebitne časovno omejene cilje, usmerjene v rezultate, v zvezi z:
|
40. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje uporablja časovno omejene cilje, usmerjene v rezultate, za spodbujanje in merjenje napredka pri obravnavanju pomembnih negativnih vplivov in/ali spodbujanju pozitivnih vplivov na delavce v vrednostni verigi in/ali upravljanju pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi. |
41. |
Kratek opis ciljev za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi vključuje zahteve glede informacij, opredeljene v ESRS 2 MDR-T. |
42. |
Podjetje razkrije postopek za določanje ciljev, vključno z informacijami o tem, ali in kako je sodelovalo neposredno z delavci v vrednostni verigi, njihovimi legitimnimi predstavniki ali verodostojnimi osebami v bližini, ki imajo vpogled v njihove okoliščine, pri:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli ESRS S2.
Cilj
AR 1. |
Podjetje lahko poleg vprašanj iz odstavka 2 preuči tudi možnost razkritja informacij o drugih vprašanjih, ki so kratkoročno relevantna za pomemben vpliv, kot so pobude v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev v vrednostni verigi med pandemijo. |
AR 2. |
Pregled socialnih zadev in zadev v zvezi s človekovimi pravicami iz odstavka 2 ne pomeni, da bi bilo treba v okviru vsake zahteve po razkritju iz tega standarda razkriti vsa ta vprašanja. Namen je predstaviti seznam zadev, ki jih podjetje upošteva v oceni pomembnosti (glej ESRS 1, poglavje 3 Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo, in ESRS 2 IRO-1) v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter po potrebi razkrije kot pomembne vplive, tveganja in priložnosti v okviru tega standarda. |
AR 3. |
Delavci, ki spadajo na področje uporabe tega standarda, so na primer:
|
ESRS 2 Splošna razkritja
Strategija
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
AR 4. |
V skladu z ESRS 2 SBM-2 mora podjetje razkriti, ali in kako preučuje vlogo, ki jo lahko imata strategija in poslovni model podjetja pri ustvarjanju, povečanju ali blažitvi pomembnih vplivov na delavce v vrednostni verigi, ter ali in kako sta poslovni model in strategija prilagojena za obravnavo takih pomembnih vplivov. |
AR 5. |
Čeprav delavci v vrednostni verigi morda ne sodelujejo s podjetjem na ravni strategije ali poslovnega modela, lahko podjetje upošteva njihova stališča pri ocenjevanju svoje strategije in poslovnega modela. Podjetje lahko razkrije stališča delavcev v vrednostni verigi in njihovih predstavnikov. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
AR 6. |
Vplivi na delavce v vrednostni verigi lahko na številne različne načine izhajajo iz strategije ali poslovnega modela podjetja. Na primer, vplivi so lahko povezani s ponujeno vrednostjo podjetja (kot je zagotavljanje proizvodov ali storitev po najnižji ceni ali hitre izvedbe na način, pri katerem se pojavi pritisk na pravice delavcev v višjem in nižjem delu vrednostne verige), njegovo vrednostno verigo (kot je zanašanje na blago neznanega porekla brez informacij o vplivih na delavce) ali njegovo strukturo stroškov in modelom prihodkov (npr. prenos tveganja zmanjšanja vrednosti zalog na dobavitelje s posrednimi učinki na pravice njihovih delavcev). |
AR 7. |
Vplivi na delavce v vrednostni verigi, ki izhajajo iz strategije ali poslovnega modela, lahko povzročijo tudi pomembna tveganja za podjetje. Na primer v pandemiji ali drugi resni zdravstveni krizi se lahko podjetja, ki se zanašajo na začasno delovno silo z omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe in prejemkov iz naslova zdravstvenega zavarovanja ali brez takega dostopa, srečajo z resnimi operativnimi tveganji in tveganji za neprekinjeno poslovanje, saj morajo delavci delati tudi, ko so bolni, kar dodatno spodbuja širjenje bolezni in povzroča velike motnje v dobavni verigi. Drug primer je prodaja blaga po najnižjih cenah za stranke, pri čemer se pojavijo operativna tveganja, saj lahko dobavitelji zaradi izjemnega cenovnega pritiska oddajo proizvodnjo zunanjim izvajalcem, kar privede do slabše kakovosti in daljše, manj pregledne dobavne verige, ki jo je težje nadzorovati. Povečujejo se tudi tveganja za ugled in poslovne priložnosti, povezana z izkoriščanjem nizko usposobljenih in slabo plačanih delavcev na geografskih območjih pridobivanja, kjer so zaščitni ukrepi zanje minimalni, saj lahko mediji objavijo odločne negativne odzive, potrošniki pa se preusmerijo na bolj etično pridobljeno ali trajnostno blago. |
AR 8. |
Primeri posebnih značilnosti delavcev v vrednostni verigi, ki jih lahko podjetje upošteva v zvezi z odstavkom 12, se nanašajo na mlade delavce, ki so lahko bolj dovzetni za vplive na telesni in duševni razvoj, delavke v okoliščinah, v katerih so redno žrtve diskriminacije v zvezi z delovnimi pogoji, ali delavce migrante v okoliščinah, v katerih je trg za zagotavljanje delovne sile slabo urejen, delavci pa morajo redno plačevati pristojbine za zaposlitev. Nekateri delavci se lahko srečujejo s tveganjem zaradi narave dejavnosti, ki jo morajo opravljati (npr. delavci, ki morajo ravnati s kemikalijami ali upravljati določeno opremo, ali slabo plačani delavci s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti). |
AR 9. |
V zvezi z odstavkom 13 se lahko pomembna tveganja pojavijo tudi zaradi odvisnosti podjetja od delavcev v vrednostni verigi, kadar lahko sicer malo verjetni dogodki, ki pa imajo velik vpliv, povzročijo finančne učinke, na primer kadar ima svetovna pandemija resne zdravstvene posledice za delavce v vseh fazah vrednostne verige ter povzroči velike motnje v proizvodnji in distribuciji. Drugi primeri tveganja v zvezi z odvisnostjo podjetja od delavcev v vrednostni verigi so pomanjkanje usposobljenih delavcev ali politične odločitve ali zakonodaja z vplivom na delavce v vrednostni verigi, ki delajo za ponudnike logistike. Na primer, tveganja se pojavijo, če pri nekaterih delavcih v vrednostni verigi podjetja obstaja tveganje prisilnega dela, podjetje pa uvaža proizvode v države, katerih zakonodaja dopušča zaplembo uvoženega blaga, pri katerem obstaja sum, da je bilo izdelano z uporabo prisilnega dela. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju S2-1 – Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi
AR 10. |
Če so politike omejene na lastno delovno silo podjetja ter ne vključujejo delavcev subjektov in odnosov v višjem in nižjem delu vrednostne verige, se razkrijejo v okviru ESRS S1, ne v zvezi s to zahtevo. |
AR 11. |
Če razkritja na podlagi ESRS S1 vključujejo informacije, pomembne za delavce v vrednostni verigi, se lahko sklic na to navede v okviru te zahteve po razkritju, na podlagi katere se razkrijejo preostali elementi. |
AR 12. |
Podjetje lahko razkrije pojasnila pomembnih sprememb politik, sprejetih v letu poročanja (npr. nova pričakovanja za dobavitelje, novi ali dodatni pristopi k skrbnemu pregledu in popravnim ukrepom). |
AR 13. |
Politika je lahko samostojna politika v zvezi z delavci v vrednostni verigi ali vključena v širši dokument, kot je kodeks etike ali splošna politika o trajnostnosti, ki ga je podjetje že razkrilo v okviru drugega ESRS. V teh primerih podjetje navede točen sklic za opredelitev vidikov politike, ki izpolnjujejo zahteve na podlagi te zahteve po razkritju. |
AR 14. |
Podjetje pri razkrivanju usklajenosti svojih politik z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah upošteva, da se vodilna načela nanašajo na Mednarodno listino o človekovih pravicah, ki jo sestavljajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah in dva pakta za njeno izvedbo, ter na Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter temeljne konvencije, na katerih temelji navedena deklaracija, ter lahko razkrije usklajenost s temi instrumenti. |
AR 15. |
Podjetje lahko pri razkrivanju vključenosti navzven usmerjenih politik preuči na primer notranje politike o odgovornem pridobivanju in usklajenost z drugimi politikami, pomembnimi za delavce v vrednostni verigi, na primer v zvezi s prisilnim delom. V zvezi s kodeksi ravnanja dobaviteljev, ki jih morda ima podjetje, se v povzetku navede, ali vključujejo določbe v zvezi z varnostjo delavcev, prekarno zaposlitvijo (na primer uporabo delavcev s kratkoročnimi pogodbami ali pogodbami z omejeno delovno obveznostjo, delavcev, zaposlenih prek tretjih oseb, oddajanjem dela tretjim osebam ali uporabo neformalnih delavcev), trgovino z ljudmi ali uporabo prisilnega dela ali dela otrok, ter ali so take določbe popolnoma skladne s standardi MOD, ki se uporabljajo. |
AR 16. |
Podjetje lahko ponazori vrste obveščanja o svojih politikah, ki jih izvaja za posameznike, skupine posameznikov ali subjekte, za katere so politike podjetja pomembne, ker se od njih pričakuje, da jih bodo izvajali (na primer zaposleni, pogodbeni izvajalci in dobavitelji podjetja), ali ker imajo neposreden interes za njihovo izvajanje (na primer lastni delavci, vlagatelji). Razkrije lahko orodja in kanale za obveščanje (npr. letaki, glasila, namenska spletna mesta, družbeni mediji, osebne interakcije, predstavniki delavcev) za zagotovitev, da je politika dostopna in da različne ciljne skupine razumejo njene posledice. Pojasni lahko tudi, kako ugotavlja in odpravlja morebitne ovire za razširjanje, na primer s prevajanjem v ustrezne jezike ali z uporabo grafičnih prikazov. |
Zahteva po razkritju S2-2 – Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi
AR 17. |
Podjetje lahko pri opisovanju funkcije ali vloge, ki vključuje operativno odgovornost za tako sodelovanje in/ali končno odgovornost, razkrije, ali gre za namensko vlogo ali funkcijo ali pa je ta del širše vloge ali funkcije in ali so se izvajale dejavnosti za krepitev zmogljivosti za podporo osebju pri izvajanju sodelovanja. Če takega položaja ali funkcije ne more opredeliti, lahko to navede. Ta zahteva po razkritju se lahko izpolni tudi s sklicevanjem na informacije, razkrite v skladu z ESRS 2 GOV-1 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov. |
AR 18. |
Pri pripravi razkritij iz odstavka 22(b) in (c) se lahko preučijo naslednje ponazoritve:
|
AR 19. |
Globalni okvirni sporazumi se uporabljajo za vzpostavitev trajnega odnosa med večnacionalnim podjetjem in svetovno zvezo sindikatov za zagotovitev, da podjetje upošteva iste standarde v vseh državah, v katerih posluje. |
AR 20. |
Da bi podjetje ponazorilo, kako so se stališča delavcev v vrednostni verigi upoštevala pri specifičnih odločitvah ali dejavnostih podjetja, lahko navede primere iz tekočega obdobja poročanja. |
Zahteva po razkritju S2-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke
AR 21. |
Podjetje lahko pri izpolnjevanju zahtev na podlagi zahteve po razkritju ESRS S2-3 upošteva vsebino vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki so osredotočene na popravni ukrep in pritožbene mehanizme. |
AR 22. |
Kanali za izražanje pomislekov ali potreb vključujejo pritožbene mehanizme, klicne številke za pomoč, sindikate (če so delavci vključeni v sindikate), postopke dialoga ali druga sredstva, s katerimi lahko delavci v vrednostni verigi ali njihovi legitimni predstavniki izrazijo pomisleke glede vplivov ali pojasnijo potrebe, za katere želijo, da jih podjetje obravnava. To lahko vključuje kanale, ki jih neposredno zagotavlja podjetje, in kanale, ki jih zagotavljajo subjekti, pri katerih delajo delavci v vrednostni verigi, poleg morebitnih drugih mehanizmov, ki jih podjetje uporablja za pridobivanje vpogleda v upravljanje vplivov na delavce, kot so revizije skladnosti. Če se podjetje pri izpolnjevanju te zahteve zanaša izključno na informacije o obstoju takih kanalov, ki jih pridobi na podlagi svojih poslovnih odnosov, lahko to navede. |
AR 23. |
Da bi podjetje zagotovilo podrobnejši vpogled v informacije, zajete z zahtevo po razkritju ESRS S2-3, lahko razkrije, ali in kako lahko delavci v vrednostni verigi, ki so lahko prizadeti, v zvezi z vsakim pomembnim vplivom dostopajo do kanalov na ravni podjetja, v katerem so zaposleni ali s katerim imajo sklenjeno pogodbo za opravljanje dela. |
AR 24. |
Mehanizmi tretjih oseb lahko vključujejo mehanizme, ki jih upravlja vlada, nevladne organizacije ali panožna združenja, in druge pobude za sodelovanje. Podjetje lahko razkrije, ali so dostopni vsem delavcem, na katere podjetje pomembno vpliva ali lahko pomembno vpliva, ali posameznikom ali organizacijam, ki delujejo v njihovem imenu ali so sicer v položaju, v katerem so lahko seznanjeni z negativnimi vplivi. |
AR 25. |
V zvezi z zaščito posameznikov, ki uporabljajo mehanizme, pred povračilnimi ukrepi lahko podjetje opiše, ali obravnava pritožbe zaupno ob spoštovanju pravic do zasebnosti in varstva podatkov ter ali lahko delavci anonimno uporabljajo mehanizme (na primer tako, da jih zastopa tretja oseba). |
AR 26. |
Podjetje lahko pri razkrivanju, ali in kako je seznanjeno s tem, da delavci v vrednostni verigi poznajo te kanale in jim zaupajo, navede ustrezne in zanesljive podatke o učinkovitosti teh kanalov z vidika samih delavcev v vrednostni verigi. Primeri virov informacij so ankete delavcev, ki so uporabili take kanale, o njihovem zadovoljstvu s postopkom in rezultati. |
AR 27. |
Podjetje lahko pri opisovanju učinkovitosti kanalov, po katerih lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke, upošteva v nadaljevanju navedena vprašanja, ki temeljijo na „merilih učinkovitosti za izvensodne pritožbene mehanizme“, kot so določena v vodilnih načelih ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, zlasti načelu 31. Za posamezne kanale ali sistem kanalov se lahko uporabijo naslednji premisleki:
|
Zahteva po razkritju S2-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov
AR 28. |
Za razumevanje negativnih vplivov ter načina, kako je lahko podjetje vpleteno v njih prek svoje vrednostne verige, ter za opredelitev ustreznih odzivov in njihovo izvedbo v praksi je morda potreben čas. Zato podjetje preuči:
|
AR 29. |
Ustrezni ukrepi so lahko odvisni od tega, ali podjetje povzroči pomemben vpliv ali prispeva k njemu ali pa je pomemben vpliv neposredno povezan z lastnimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami podjetja prek poslovnega odnosa. |
AR 30. |
Ker so lahko pomembni negativni vplivi na delavce v vrednostni verigi, ki se pojavijo v obdobju poročanja, povezani tudi z drugimi subjekti ali dejavnostmi, nad katerimi podjetje nima neposrednega nadzora, lahko podjetje razkrije, ali si prizadeva izkoristiti vzvod v okviru svojih poslovnih odnosov za upravljanje navedenih vplivov in kako. To lahko vključuje poslovni vzvod (na primer izvrševanje pogodbenih zahtev v poslovnih odnosih ali izvajanje spodbud), druge oblike vzvoda v odnosu (kot je zagotavljanje usposabljanja ali krepitve zmogljivosti v zvezi s pravicami delavcev za subjekte, s katerimi ima podjetje poslovne odnose) ali skupni vzvod s podobnimi podjetji ali drugimi akterji (kot so pobude za odgovorno zaposlovanje ali zagotavljanje, da delavci prejemajo dostojno plačo). |
AR 31. |
Ko podjetje razkrije, da v okviru svojih ukrepov za obravnavanje pomembnih negativnih vplivov sodeluje v panožni pobudi ali pobudi več deležnikov, lahko razkrije, kako sta pobuda in sodelovanje podjetja namenjena obravnavi zadevnega pomembnega vpliva. Na podlagi ESRS S2-5 lahko razkrije ustrezne cilje pobude in napredek v zvezi z njimi. |
AR 32. |
Podjetje lahko pri razkritju informacij o tem, ali in kako pri odločitvah o prekinitvi poslovnih odnosov upošteva dejanske in morebitne vplive na delavce v vrednostni verigi ter ali in kako si prizadeva obravnavati morebitne negativne vplive prekinitve, navede primere. |
AR 33. |
Podjetje lahko pri razkritju načina, kako spremlja učinkovitost svojih ukrepov za upravljanje pomembnih vplivov v obdobju poročanja, razkrije morebitna spoznanja, pridobljena v prejšnjih in tekočem obdobju poročanja. |
AR 34. |
Postopki za spremljanje učinkovitosti ukrepov lahko vključujejo notranje ali zunanje revizije ali preverjanje, sodne postopke in/ali povezane sodne odločbe, ocene učinka, sisteme za merjenje, povratne informacije deležnikov, pritožbene mehanizme, zunanja ocenjevanja uspešnosti in primerjalno analizo. |
AR 35. |
Namen poročanja o učinkovitosti je omogočiti razumevanje povezav med ukrepi, ki jih sprejme podjetje, in učinkovitim upravljanjem vplivov. Da bi podjetje dokazalo učinkovitost svojih ukrepov v podporo dobaviteljem z izboljšanjem njihovih delovnih pogojev, lahko na primer razkrije povratne informacije delavcev dobaviteljev, pridobljene z anketo, ki kažejo, da so se delovni pogoji izboljšali, odkar podjetje sodeluje z navedenimi dobavitelji. Dodatne informacije, ki jih lahko podjetje navede, vključujejo podatke, ki kažejo, da se je število incidentov, ugotovljenih na primer z neodvisnimi revizijami, zmanjšalo. |
AR 36. |
Podjetje lahko v zvezi z vzpostavljenimi pobudami ali postopki, ki temeljijo na potrebah prizadetih delavcev, ter napredkom pri njihovem izvajanju razkrije:
|
AR 37. |
Podjetje lahko razkrije, ali naj bi katere pobude ali postopki, katerih glavni namen je zagotoviti pozitivne vplive za delavce v vrednostni verigi, podpirali tudi doseganje enega ali več ciljev trajnostnega razvoja ZN. Na primer, podjetje lahko na podlagi zaveze glede cilja trajnostnega razvoja ZN 8 („spodbujanje trajnostne, vključujoče in vzdržne gospodarske rasti, polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela za vse“) zagotavlja krepitev zmogljivosti malim kmetom v svoji dobavni verigi, s čimer se povišajo njihovi prihodki, ali podpira usposabljanje za povečanje deleža žensk, ki lahko izvajajo dostavne dejavnosti v nižjem delu vrednostne verige. |
AR 38. |
Pri razkrivanju predvidenih ali doseženih pozitivnih rezultatov ukrepov podjetja za delavce v vrednostni verigi je treba razlikovati med dokazi o izvedbi nekaterih dejavnosti (npr. usposabljanja za finančno pismenost se je udeležilo x delavcev) in dokazi o dejanskih rezultatih za delavce (npr. x delavcev je navedlo, da lahko bolje upravljajo proračun gospodinjstva za doseganje svojih ciljev za varčevanje). |
AR 39. |
Podjetje lahko pri razkrivanju, ali pobude ali postopki vplivajo tudi na blažitev pomembnih negativnih vplivov, upošteva na primer programe za spodbujanje finančne pismenosti delavk, na podlagi katerih je napredovalo več žensk, ter poročila o zmanjšanju spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. |
AR 40. |
Podjetje lahko pri razkrivanju pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vplivi na delavce v vrednostni verigi ali odvisnostmi od njih, upošteva naslednje:
|
AR 41. |
Podjetje pri razkrivanju, ali se odvisnosti spreminjajo v tveganja, upošteva zunanji razvoj dogodkov. |
AR 42. |
Podjetje se lahko pri razkrivanju politik, ukrepov, virov in ciljev v zvezi z upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti, ki se pojavijo zaradi pomembnega vpliva, sklicuje na svoja razkritja politik, ukrepov, virov in ciljev v zvezi z zadevnim vplivom. |
AR 43. |
Podjetje preuči, ali so postopki podjetja za upravljanje pomembnih tveganj v zvezi z delavci v vrednostni verigi vključeni v obstoječe postopke za upravljanje tveganj in kako. |
AR 44. |
Podjetje lahko pri razkrivanju virov, namenjenih za upravljanje pomembnih vplivov, razkrije, katere notranje funkcije so vključene v upravljanje vplivov ter katere vrste ukrepov sprejemajo za obravnavo negativnih in spodbujanje pozitivnih vplivov. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju S2-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
AR 45. |
Podjetje lahko pri razkrivanju informacij o ciljih v skladu z odstavkom 39 razkrije:
|
AR 46. |
Cilji v zvezi s pomembnimi tveganji in priložnostmi so lahko enaki kot cilji v zvezi s pomembnimi vplivi ali drugačni. Na primer, s ciljem glede zagotovitve dostojnih plač za delavce v dobavni verigi se lahko zmanjšajo vplivi na te delavce ter povezana tveganja v smislu kakovosti in zanesljivosti dobave. |
AR 47. |
Podjetje lahko razlikuje tudi med kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji v zvezi z isto zavezo glede politike. Na primer, podjetje lahko ima dolgoročni cilj, da do leta 2030 zmanjša število incidentov v zvezi z zdravjem in varnostjo, ki vplivajo na delavce posameznega dobavitelja, za 80 %, in kratkoročni cilj, da do leta 2024 zmanjša število nadur dostavljavcev za x % ob ohranitvi njihovih prihodkov. |
AR 48. |
Kadar podjetje v obdobju poročanja spremeni ali nadomesti cilj, lahko pojasni spremembo s sklicevanjem na pomembne spremembe poslovnega modela ali širše spremembe sprejetega standarda ali zakonodaje, na kateri temelji cilj, da zagotovi spremne informacije v skladu z ESRS 2 BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami. |
ESRS S3
PRIZADETE SKUPNOSTI
KAZALO
Cilj
Povezava z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju S3-1 – Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi |
– |
Zahteva po razkritju S3-2 – Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi |
– |
Zahteva po razkritju S3-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke |
– |
Zahteva po razkritju S3-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju S3-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
Cilj |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju S3-1 – Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi |
– |
Zahteva po razkritju S3-2 – Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi |
– |
Zahteva po razkritju S3-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke |
– |
Zahteva po razkritju S3-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi ter pristopi k zmanjševanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov in pristopov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju S3-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjave o trajnostnosti razumeli pomembne vplive na prizadete skupnosti, povezane z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov, ter njegova povezana pomembna tveganja in priložnosti, vključno z:
|
2. |
Za doseganje cilja je treba v skladu s tem standardom pojasniti splošni pristop podjetja k opredelitvi in upravljanju vseh dejanskih in morebitnih pomembnih vplivov na prizadete skupnosti v zvezi z:
|
3. |
V skladu s tem standardom je treba pojasniti tudi, kako lahko taki vplivi in odvisnosti podjetja od prizadetih skupnosti ustvarijo pomembna tveganja ali priložnosti za podjetje. Na primer negativni odnosi s prizadetimi skupnostmi lahko povzročijo motnje lastnih dejavnosti podjetja ali škodujejo njegovemu ugledu, medtem ko lahko plodni odnosi prinašajo poslovne koristi, kot so stabilne dejavnosti brez sporov in lažje pridobivanje novih delavcev v lokalnem okolju. |
Povezava z drugimi ESRS
4. |
Ta standard se uporablja, če se na podlagi postopka ocenjevanja pomembnosti iz ESRS 2 Splošna razkritja ugotovijo pomembni vplivi na prizadete skupnosti in/ali pomembna tveganja in priložnosti, povezane z njimi. |
5. |
Ta standard se bere v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 ter ESRS S1 Lastna delovna sila, ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi ter ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
6. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati v povezavi z razkritji o strategiji (SBM), ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2. Iz tega izhajajoča razkritja se predstavijo skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, razen SBM-3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom, v zvezi s katero lahko podjetje razkritja predstavi skupaj s tematskim razkritjem. |
Strategija
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
7. |
Podjetje v zvezi z ESRS 2 SBM-2, odstavek 43, razkrije, kako se stališča, interesi in pravice prizadetih skupnosti, vključno s spoštovanjem njihovih človekovih pravic (in po potrebi pravic, ki jih imajo kot indigena ljudstva), upoštevajo pri strategiji in poslovnem modelu podjetja. Prizadete skupnosti so ključna skupina prizadetih deležnikov. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
8. |
Podjetje v zvezi z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48, razkrije:
|
9. |
Podjetje pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 48 razkrije, ali razkritje podjetja na podlagi ESRS 2 zajema vse prizadete skupnosti, na katere lahko podjetje pomembno vpliva, vključno z vplivi, povezanimi z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov. Podjetje razkrije tudi naslednje informacije:
|
10. |
Podjetje pri opisovanju glavnih vrst skupnosti, ki jih v skladu z oceno pomembnosti iz zahteve po razkritju ESRS 2 IRO-1 zadevajo ali bi jih lahko zadevali negativni vplivi, razkrije, ali in kako je razvilo razumevanje tega, kako so lahko prizadete skupnosti s posebnimi značilnostmi, prizadete skupnosti v posebnih okoliščinah ali prizadete skupnosti, ki opravljajo posebne dejavnosti, izpostavljene večjemu tveganju škode. |
11. |
Podjetje razkrije, katera pomembna tveganja in priložnosti podjetja, ki izhajajo iz vplivov na prizadete skupnosti in odvisnosti od njih, nanašajo na specifične skupine prizadetih skupnosti, ne pa na vse prizadete skupnosti, če taka pomembna tveganja in priložnosti sploh obstajajo. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju S3-1 – Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi
12. |
Podjetje opiše svoje politike, ki jih je sprejelo za upravljanje svojih pomembnih vplivov na prizadete skupnosti ter povezanih pomembnih tveganj in priložnosti. |
13. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje pomembnih vplivov na prizadete skupnosti in/ali popravni ukrep v zvezi z njimi, ter politike, ki zajemajo pomembna tveganja ali priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi. |
14. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 12, vsebuje informacije o politikah podjetja za upravljanje njegovih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. Poleg tega navede, ali se take politike nanašajo na specifične ali vse prizadete skupnosti. |
15. |
Podjetje razkrije morebitne posebne določbe politike za preprečevanje in obravnavanje vplivov na indigena ljudstva. |
16. |
Podjetje opiše svoje zaveze glede politike za področje človekovih pravic (119), pomembne za prizadete skupnosti, vključno s postopki in mehanizmi za spremljanje skladnosti z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernicami OECD za večnacionalna podjetja. Pri razkritju se osredotoči na pomembne zadeve in splošni pristop v zvezi s (120):
|
17. |
Podjetje razkrije, ali in kako so politike podjetja v zvezi s prizadetimi skupnostmi usklajene z mednarodno priznanimi standardi, pomembnimi za skupnosti in indigena ljudstva, vključno z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah. Poleg tega razkrije obseg, v katerem so bili v okviru lastnih dejavnosti ali v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja sporočeni primeri nespoštovanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki vključujejo prizadete skupnosti, pri čemer po potrebi navede naravo takih primerov (121). |
18. |
Politika je lahko samostojna politika v zvezi s skupnostmi ali vključena v širši dokument, kot je kodeks etike ali splošna politika o trajnostnosti, ki ga je podjetje že razkrilo v okviru drugega ESRS. V teh primerih podjetje navede točen sklic za opredelitev vidikov politike, ki izpolnjujejo zahteve na podlagi te zahteve po razkritju. |
Zahteva po razkritju S3-2 – Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi
19. |
Podjetje razkrije svoje splošne postopke za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi in njihovimi predstavniki v zvezi z dejanskimi in morebitnimi vplivi nanje. |
20. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje, ali in kako podjetje v okviru tekočega postopka skrbnega pregleda sodeluje s prizadetimi skupnostmi, njihovimi legitimnimi predstavniki ali verodostojnimi osebami v bližini v zvezi z dejanskimi in morebitnimi pomembnimi pozitivnimi in/ali negativnimi vplivi, ki vplivajo ali lahko vplivajo nanje, ter ali in kako se stališča prizadetih skupnosti upoštevajo pri postopkih odločanja podjetja. |
21. |
Podjetje razkrije, ali in kako se stališča prizadetih skupnosti upoštevajo pri odločitvah ali dejavnostih za upravljanje dejanskih in morebitnih vplivov na skupnosti. To po potrebi vključuje pojasnilo:
|
22. |
Podjetje po potrebi razkrije ukrepe, ki jih sprejme za pridobitev vpogleda v stališča prizadetih skupnosti, ki so lahko posebno ranljive za vplive in/ali marginalizirane, ter stališča specifičnih skupin v prizadetih skupnostih, kot so ženske in dekleta. |
23. |
Če so prizadete skupnosti indigena ljudstva, podjetje razkrije tudi, kako pri svojem pristopu k sodelovanju z deležniki upošteva njihove posebne pravice in zagotavlja njihovo spoštovanje, vključno s pravico do prostovoljnega, predhodnega in informiranega soglasja v zvezi z (i) njihovo kulturno, intelektualno, versko in duhovno lastnino; (ii) dejavnostmi, ki vplivajo na njihova zemljišča in ozemlja, ter (iii) zakonodajnimi ali upravnimi ukrepi, ki vplivajo nanje. V primeru sodelovanja z indigenimi ljudstvi podjetje razkrije tudi, ali se je z njimi posvetovalo o načinu in parametrih sodelovanja ter kako (na primer pri načrtovanju agende, narave in časovnega razporeda sodelovanja). |
24. |
Če podjetje zgoraj navedenih informacij ne more razkriti, ker ni sprejelo splošnega postopka za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi, razkrije to dejstvo. Razkrije lahko časovni okvir, v katerem namerava uvesti tak postopek. |
Zahteva po razkritju S3-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke
25. |
Podjetje opiše vzpostavljene postopke za zagotovitev popravnega ukrepa v zvezi z negativnimi vplivi na prizadete skupnosti, s katerimi je povezano podjetje, ali za sodelovanje pri popravnem ukrepu ter kanale, ki so na voljo prizadetim skupnostim za izražanje pomislekov in njihovo obravnavo. |
26. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje formalnih sredstev, s katerimi lahko prizadete skupnosti podjetju neposredno sporočijo svoje pomisleke in potrebe in/ali s katerimi podjetje podpira razpoložljivost takih kanalov (na primer pritožbenih mehanizmov) v okviru svojih poslovnih odnosov, načina, kako se skupaj s temi skupnostmi sprejmejo nadaljnji ukrepi v zvezi z izpostavljenimi vprašanji, in učinkovitosti teh kanalov. |
27. |
Podjetje opiše:
|
28. |
Podjetje razkrije, ali in kako ocenjuje seznanjenost prizadetih skupnosti s temi strukturami ali postopki za izražanje pomislekov ali potreb ter njihovo obravnavo in njihovo zaupanje vanje. Poleg tega razkrije, ali ima vzpostavljene politike v zvezi z zaščito posameznikov, ki uporabljajo te strukture ali postopke, pred povračilnimi ukrepi. Če je podjetje take informacije razkrilo v skladu z ESRS G1-1, se lahko sklicuje nanje. |
29. |
Če podjetje zgoraj navedenih informacij ne more razkriti, ker ni vzpostavilo kanala za izražanje pomislekov in/ali ne podpira razpoložljivosti takega kanala v okviru svojih poslovnih odnosov, razkrije to dejstvo. Razkrije lahko časovni okvir, v katerem namerava vzpostaviti tak kanal ali postopke. |
Zahteva po razkritju S3-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov
30. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe za obravnavo pomembnih vplivov na prizadete skupnosti ter upravljanje pomembnih tveganj in izkoriščanje pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov. |
31. |
Ta zahteva po razkritju ima dva cilja. Prvič, omogočiti razumevanje morebitnih ukrepov in pobud, s katerimi si podjetje prizadeva:
Drugič, omogočiti razumevanje načinov, kako podjetje obravnava pomembna tveganja in izkorišča pomembne priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi. Podjetje na kratko opiše akcijske načrte in vire za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi v skladu z ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
32. |
Podjetje v zvezi s pomembnimi vplivi opiše:
|
33. |
Podjetje v zvezi z odstavkom 29 opiše:
|
34. |
Podjetje v zvezi s pomembnimi tveganji in priložnostmi opiše:
|
35. |
Podjetje razkrije, ali in kako sprejema ukrepe za preprečitev, da bi s svojimi praksami, vključno s praksami v zvezi z načrtovanjem, pridobivanjem in izkoriščanjem zemljišč, financami, pridobivanjem ali proizvodnjo surovin, rabo naravnih virov in upravljanjem okoljskih vplivov, kadar je to ustrezno, povzročilo pomembne negativne vplive na prizadete skupnosti ali prispevalo k njim. To lahko vključuje razkritje pristopa, ki se sprejme v primeru napetosti med preprečevanjem ali blažitvijo pomembnih negativnih vplivov in drugimi poslovnimi pritiski. |
36. |
Podjetje razkrije tudi, ali so bile sporočene resne težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani s prizadetimi skupnostmi, ter jih po potrebi razkrije (122). |
37. |
Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 31(c), upošteva ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev, če ocenjuje učinkovitost ukrepa z določitvijo cilja. |
38. |
Podjetje razkrije vire, dodeljene za upravljanje svojih pomembnih vplivov, pri čemer navede informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki razumejo, kako se upravljajo pomembni vplivi. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju S3-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
39. |
Podjetje razkrije morebitne časovno omejene cilje, usmerjene v rezultate, v zvezi z:
|
40. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje uporablja časovno omejene cilje, usmerjene v rezultate, za spodbujanje in merjenje napredka pri obravnavanju pomembnih negativnih vplivov in/ali spodbujanju pozitivnih vplivov na prizadete skupnosti in/ali upravljanju pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi. |
41. |
Kratek opis ciljev za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi vključuje zahteve glede informacij, opredeljene v ESRS 2 MDR-T. |
42. |
Podjetje razkrije postopek za določanje ciljev, vključno z informacijami o tem, ali in kako je sodelovalo neposredno s prizadetimi skupnostmi, njihovimi legitimnimi predstavniki ali verodostojnimi osebami v bližini, ki imajo vpogled v njihove okoliščine, pri:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS S3 Prizadete skupnosti. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.
Cilj
AR 1. |
Pregled socialnih zadev in zadev v zvezi s človekovimi pravicami iz odstavka 2 ne pomeni, da bi bilo treba v okviru vsake zahteve po razkritju iz tega standarda razkriti vsa ta vprašanja. Namen je predstaviti seznam zadev, ki jih podjetje upošteva v oceni pomembnosti (glej ESRS 1, poglavje 3 Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo, in ESRS 2 IRO-1) v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter po potrebi razkrije kot pomembne vplive, tveganja in priložnosti v okviru tega standarda. |
AR 2. |
Podjetje lahko poleg vprašanj iz odstavka 2 preuči tudi možnost razkritja informacij o drugih vprašanjih, ki so kratkoročno relevantna za pomemben vpliv, kot so pobude v zvezi z vplivi na skupnosti, povezanimi z dejavnostmi podjetja zaradi ekstremnih in nenadnih vremenskih razmer. |
ESRS 2 Splošna razkritja
Strategija
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
AR 3. |
V skladu z ESRS 2 SBM-2 mora podjetje razkriti, ali in kako preučuje vlogo, ki jo lahko imata strategija in poslovni model podjetja pri ustvarjanju, povečanju ali blažitvi pomembnih vplivov na prizadete skupnosti, ter ali in kako sta poslovni model in strategija prilagojena za obravnavo takih pomembnih vplivov. |
AR 4. |
Čeprav prizadete skupnosti morda ne sodelujejo s podjetjem na ravni strategije ali poslovnega modela, lahko podjetje upošteva njihova stališča pri ocenjevanju svoje strategije in poslovnega modela. Podjetje lahko razkrije stališča prizadetih skupnosti in njihovih predstavnikov. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
AR 5. |
Vplivi na prizadete skupnosti lahko na številne različne načine izhajajo iz strategije ali poslovnega modela podjetja. Na primer, vplivi so lahko povezani s ponujeno vrednostjo podjetja (na primer gradnja ali začetek projektov z roki, zaradi katerih ni dovolj časa za posvetovanje s skupinami, na katere vpliva projekt), njegovo vrednostno verigo (na primer raba zemljišč v državah, kjer je lastništvo pogosto sporno ali evidence niso zanesljive ali uporabniki zemljišč, kot so indigena ljudstva, niso priznani) ali njegovo strukturo stroškov in modelom prihodkov (na primer agresivne strategije za čim večje zmanjšanje obdavčitve, zlasti v zvezi z dejavnostmi v državah v razvoju). |
AR 6. |
Vplivi na prizadete skupnosti, ki izhajajo iz strategije ali poslovnega modela, lahko povzročijo tudi pomembna tveganja za podjetje. Na primer, če strategija podjetja vključuje selitev na geografska območja z večjim tveganjem zaradi pridobivanja določenega blaga, prizadete skupnosti pa nasprotujejo prisotnosti podjetja ali njegovim lokalnim praksam, lahko to povzroči dolge in drage zamude ter vpliva na sposobnosti podjetja, da si zagotovi prihodnje koncesije ali dovoljenja za uporabo zemljišč. Če je poslovni model podjetja odvisen od intenzivnega črpanja vode v obratih v obsegu, ki vpliva na dostop do vode za porabo, higieno in možnosti preživljanja skupnosti, lahko to pripelje do bojkotov, pritožb in tožb, ki škodujejo ugledu podjetja. |
AR 7. |
Primeri posebnih značilnosti prizadetih skupnosti, ki jih lahko podjetje upošteva v zvezi z odstavkom 10, so fizična ali ekonomska izolacija prizadete skupnosti in njena posebna dovzetnost za vnos bolezni ali omejen dostop do socialnih storitev in posledično zanašanje na infrastrukturo, ki jo vzpostavi podjetje. V nekaterih primerih so lahko ženske v skupnosti dodatno prikrajšane, če podjetje kupi zemljišča, ki jih obdelujejo ženske, plačila pa prejmejo moški, ki so glave družin. V drugih primerih je lahko skupnost indigena, njeni člani pa želijo izvajati kulturne ali ekonomske pravice na zemljiščih, ki so v lasti podjetja – ali enega od subjektov, s katerim ima poslovni odnos – ali jih to uporablja, vendar država ne ščiti njihovih pravic. Podjetje preuči tudi, ali se različne značilnosti prekrivajo. Na primer značilnosti, kot so etničnost, socialno-ekonomski status, status migranta in spol, lahko povzročajo prekrivajoča se tveganja škode za nekatere prizadete skupnosti ali posamezne dele navedenih skupnosti, ki so pogosto heterogene. |
AR 8. |
V zvezi z odstavkom 11 se lahko pomembna tveganja pojavijo tudi zaradi odvisnosti podjetja od prizadetih skupnosti, kadar lahko sicer malo verjetni dogodki, ki pa imajo velik vpliv, povzročijo finančne učinke, na primer kadar naravna nesreča povzroči katastrofalno industrijsko nesrečo, ki vključuje dejavnosti podjetja in zaradi katere nastane velika škoda za prizadete skupnosti. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju S3-1 – Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi
AR 9. |
Opis vključuje ključne informacije, potrebne za zagotovitev natančne slike politik v zvezi s prizadetimi skupnostmi, zato podjetje preuči možnost pojasnil pomembnih sprememb politik, sprejetih v letu poročanja (na primer novi ali dodatni pristopi k sodelovanju, skrbnemu pregledu in popravnim ukrepom). |
AR 10. |
Podjetje pri razkrivanju usklajenosti svojih politik z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah upošteva, da se vodilna načela nanašajo na Mednarodno listino o človekovih pravicah, ki jo sestavljajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah in dva pakta za njeno izvedbo, ter na Deklaracijo ZN o pravicah domorodnih ljudstev, Konvencijo Mednarodne organizacije dela o domorodnih in plemenskih ljudstvih (MOD št. 169) ter temeljne konvencije, na katerih temelji navedena konvencija, ter lahko razkrije usklajenost s temi instrumenti. |
AR 11. |
Podjetje lahko ponazori vrste obveščanja o svojih politikah, ki jih izvaja za posameznike, skupine posameznikov ali subjekte, za katere so politike podjetja pomembne, ker se od njih pričakuje, da jih bodo izvajali (na primer zaposleni, pogodbeni izvajalci in dobavitelji podjetja), ali ker imajo neposreden interes za njihovo izvajanje (na primer lastni delavci, vlagatelji). Razkrije lahko orodja in kanale za obveščanje (npr. letaki, glasila, namenska spletna mesta, družbeni mediji, osebne interakcije, predstavniki delavcev) za zagotovitev, da je politika dostopna in da različne ciljne skupine razumejo njene posledice. Pojasni lahko tudi, kako ugotavlja in odpravlja morebitne ovire za razširjanje, na primer s prevajanjem v ustrezne jezike ali z uporabo grafičnih prikazov. |
AR 12. |
Podjetje pri razkrivanju resnih težav in incidentov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanih s prizadetimi skupnostmi, upošteva morebitne pravne spore v zvezi s pravicami indigenih ljudstev do zemljiške posesti ter njihovim prostovoljnim, predhodnim in informiranim soglasjem. |
Zahteva po razkritju S3-2 – Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi
AR 13. |
Pojasnila načina, kako podjetje upošteva pravico indigenih ljudstev do prostovoljnega, predhodnega in informiranega soglasja ter zagotavlja njeno spoštovanje, lahko vključujejo informacije o postopkih za posvetovanje z indigenimi ljudstvi za pridobitev njihovega soglasja. Podjetje preuči, kako posvetovanje vključuje pogajanja v dobri veri s prizadetimi indigenimi ljudstvi za pridobitev njihovega prostovoljnega, predhodnega in informiranega soglasja, kadar podjetje vpliva na zemljišča, ozemlja ali vire, ki so tradicionalno v lasti indigenih ljudstev ali ta živijo na njih ali jih drugače uporabljajo, ali kadar podjetje navedena indigena ljudstva preseli z zemljišč ali ozemelj, ki so tradicionalno v njihovi lasti ali jih uporabljajo ali živijo na njih, ali kadar podjetje vpliva na njihovo kulturno, intelektualno, versko in duhovno lastnino ali jo izkorišča. |
AR 14. |
Podjetje lahko pri opisovanju funkcije ali vloge, ki vključuje operativno odgovornost za tako sodelovanje in/ali končno odgovornost, razkrije, ali gre za namensko vlogo ali funkcijo ali pa je ta del širše vloge ali funkcije in ali so se izvajale dejavnosti za krepitev zmogljivosti za podporo osebju pri izvajanju sodelovanja. Če takega položaja ali funkcije ne more opredeliti, lahko to navede. Ta zahteva po razkritju se lahko izpolni tudi s sklicevanjem na informacije, razkrite v skladu z ESRS 2 GOV-1 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov. |
AR 15. |
Pri pripravi razkritij iz odstavka 20(b) in (c) se lahko preučijo naslednje ponazoritve:
|
AR 16. |
Da bi podjetje ponazorilo, kako so se stališča skupnosti upoštevala pri specifičnih odločitvah ali dejavnostih podjetja, lahko navede primere iz tekočega obdobja poročanja. |
Zahteva po razkritju S3-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke
AR 17. |
Podjetje lahko pri izpolnjevanju zahtev na podlagi zahteve po razkritju ESRS S3-3 upošteva vsebino vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki so osredotočene na popravni ukrep in pritožbene mehanizme. |
AR 18. |
Kanali za izražanje pomislekov ali potreb vključujejo pritožbene mehanizme, klicne številke za pomoč, postopke dialoga ali druga sredstva, s katerimi lahko prizadete skupnosti ali njihovi legitimni predstavniki izrazijo pomisleke glede vplivov ali pojasnijo potrebe, za katere želijo, da jih podjetje obravnava. To lahko vključuje kanale, ki jih neposredno zagotavlja podjetje, poleg morebitnih drugih mehanizmov, ki jih podjetje uporablja za pridobivanje vpogleda v upravljanje vplivov na skupnosti, kot so revizije skladnosti. Če se podjetje pri izpolnjevanju te zahteve zanaša izključno na informacije o obstoju takih kanalov, ki jih pridobi na podlagi svojih poslovnih odnosov, lahko to navede. |
AR 19. |
Da bi podjetje zagotovilo podrobnejši vpogled v informacije, zajete z ESRS S3-3, lahko razkrije, ali in kako lahko skupnosti, ki so lahko prizadete, v zvezi z vsakim pomembnim vplivom dostopajo do kanalov na ravni podjetja, ki vpliva nanje. Ustrezni vpogledi vključujejo informacije o tem, ali lahko prizadete skupnosti dostopajo do kanalov v jeziku, ki ga razumejo, in ali se je z njimi opravilo posvetovanje o zasnovi takih kanalov. |
AR 20. |
Mehanizmi tretjih oseb lahko vključujejo mehanizme, ki jih upravlja vlada, nevladne organizacije ali panožna združenja, in druge pobude za sodelovanje. Podjetje lahko razkrije, ali so dostopni vsem prizadetim skupnostim, na katere podjetje pomembno vpliva ali lahko pomembno vpliva, ali posameznikom ali organizacijam, ki delujejo v njihovem imenu ali so sicer v položaju, v katerem so lahko seznanjene z negativnimi vplivi. |
AR 21. |
V zvezi z zaščito posameznikov, ki uporabljajo mehanizme, pred povračilnimi ukrepi lahko podjetje opiše, ali obravnava pritožbe zaupno ob spoštovanju pravic do zasebnosti in varstva podatkov ter ali se lahko mehanizmi uporabljajo anonimno (na primer tako, da skupnost zastopa tretja oseba). |
AR 22. |
Ustrezne informacije v okviru razkritja postopkov, povezanih z zagotavljanjem ali omogočanjem popravnega ukrepa za indigena ljudstva, vključujejo informacije o tem, ali je podjetje upoštevalo njihove običaje, tradicije, pravila in pravne sisteme ter kako. |
AR 23. |
Podjetje lahko pri razkrivanju, ali in kako je seznanjeno s tem, da prizadete skupnosti poznajo te kanale in jim zaupajo, navede ustrezne in zanesljive podatke o učinkovitosti teh kanalov z vidika samih prizadetih skupnosti. Primeri virov informacij so ankete članov skupnosti, ki so uporabili take kanale, o njihovem zadovoljstvu s postopkom in rezultati. |
AR 24. |
Podjetje lahko pri opisovanju učinkovitosti kanalov, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke, upošteva v nadaljevanju navedena vprašanja, ki temeljijo na „merilih učinkovitosti za izvensodne pritožbene mehanizme“, kot so določena v vodilnih načelih ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, zlasti načelu 31. Za posamezne kanale ali sistem kanalov se lahko uporabijo naslednji premisleki:
|
Zahteva po razkritju S3-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov
AR 25. |
Za razumevanje negativnih vplivov ter načina, kako je lahko podjetje vpleteno v njih prek svoje vrednostne verige, ter za opredelitev ustreznih odzivov in njihovo izvedbo v praksi je morda potreben čas. Zato podjetje preuči:
|
AR 26. |
Ustrezni ukrepi so lahko odvisni od tega, ali podjetje povzroči pomemben vpliv ali prispeva k njemu ali pa je pomemben vpliv neposredno povezan z lastnimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami podjetja prek poslovnega odnosa. |
AR 27. |
Ker so lahko pomembni negativni vplivi na skupnosti, ki se pojavijo v obdobju poročanja, povezani tudi z drugimi subjekti ali dejavnostmi, nad katerimi podjetje nima neposrednega nadzora, lahko podjetje razkrije, ali si prizadeva izkoristiti vzvod v okviru svojih poslovnih odnosov za upravljanje navedenih vplivov in kako. To lahko vključuje poslovni vzvod (na primer izvrševanje pogodbenih zahtev v poslovnih odnosih ali izvajanje spodbud), druge oblike vzvoda v odnosu (kot je zagotavljanje usposabljanja ali krepitve zmogljivosti v zvezi s pravicami indigenih ljudstev za subjekte, s katerimi ima podjetje poslovni odnos) ali skupni vzvod s podobnimi podjetji ali drugimi akterji (kot so pobude za čim večje zmanjšanje vplivov na skupnosti, povezanih z varnostjo, ali sodelovanje v partnerstvih med podjetjem in skupnostjo). |
AR 28. |
Vplivi na skupnosti lahko izhajajo iz okoljskih zadev, ki jih podjetje razkrije na podlagi ESRS E1 do E5. Med primeri so:
Če podjetje obravnava povezavo med vplivi na okolje in lokalnimi skupnostmi v okviru razkritij na podlagi zahtev po razkritju ESRS E1 do E5, lahko izrecno opredeli navedena razkritja in navede sklice nanje. |
AR 29. |
Ko podjetje razkrije, da v okviru svojih ukrepov za obravnavanje pomembnih negativnih vplivov sodeluje v panožni pobudi ali pobudi več deležnikov, lahko razkrije, kako sta pobuda in sodelovanje podjetja namenjena obravnavi zadevnega pomembnega vpliva. Na podlagi ESRS S3-5 lahko razkrije ustrezne cilje pobude in napredek v zvezi z njimi. |
AR 30. |
Podjetje lahko pri razkritju informacij o tem, ali in kako pri odločitvah o prekinitvi poslovnih odnosov upošteva dejanske in morebitne vplive na prizadete skupnosti ter ali in kako si prizadeva obravnavati morebitne negativne vplive prekinitve, navede primere. |
AR 31. |
Podjetje lahko pri razkritju načina, kako spremlja učinkovitost ukrepov za upravljanje pomembnih vplivov v obdobju poročanja, razkrije morebitna spoznanja, pridobljena v prejšnjih in tekočem obdobju poročanja. |
AR 32. |
Postopki za spremljanje učinkovitosti ukrepov lahko vključujejo notranje ali zunanje revizije ali preverjanje, sodne postopke in/ali povezane sodne odločbe, ocene učinka, sisteme za merjenje, povratne informacije deležnikov, pritožbene mehanizme, zunanja ocenjevanja uspešnosti in primerjalno analizo. |
AR 33. |
Namen poročanja o učinkovitosti je omogočiti razumevanje povezav med ukrepi, ki jih sprejme podjetje, in učinkovitim upravljanjem vplivov. |
AR 34. |
Podjetje lahko v zvezi s pobudami ali postopki, katerih glavni namen je zagotoviti pozitivne vplive za prizadete skupnosti in ki temeljijo na njihovih potrebah, ter napredkom pri njihovem izvajanju razkrije:
|
AR 35. |
Podjetje lahko razkrije, ali naj bi katere pobude ali postopki, katerih glavni namen je zagotoviti pozitivne vplive za prizadete skupnosti, podpirali tudi doseganje enega ali več ciljev trajnostnega razvoja ZN. Na primer, podjetje lahko na podlagi zaveze glede cilja trajnostnega razvoja ZN 5 („doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic“) sprejema premišljene ukrepe za vključevanje žensk v postopek posvetovanja s prizadeto skupnostjo, da bi izpolnilo standarde učinkovitega sodelovanja z deležniki, s tem pa lahko pomaga okrepiti vlogo žensk v samem postopku in tudi v njihovem vsakdanjem življenju. |
AR 36. |
Pri razkrivanju predvidenih ali doseženih pozitivnih rezultatov ukrepov za prizadete skupnosti je treba razlikovati med dokazi o izvedbi nekaterih dejavnosti (na primer: usposabljanja o tem, kako postati lokalni dobavitelj podjetja, se je udeležilo x članic skupnosti) in dokazi o dejanskih rezultatih za prizadete skupnosti (na primer x članic skupnosti je ustanovilo mala podjetja in si zagotovilo podaljšanje pogodb s podjetjem na medletni ravni). |
AR 37. |
Podjetje lahko pri razkrivanju, ali pobude ali postopki vplivajo tudi na blažitev pomembnih negativnih vplivov, upošteva na primer programe za izboljšanje lokalne infrastrukture v bližini lokacij dejavnosti podjetja, kot so izboljšave cest, na podlagi katerih se je zmanjšalo število hudih prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi člani skupnosti. |
AR 38. |
Podjetje lahko pri razkrivanju pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vplivi na prizadete skupnosti ali odvisnostmi od njih, upošteva naslednje:
|
AR 39. |
Podjetje lahko pri razkrivanju informacij iz AR 41 preuči možnost pojasnila tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz vplivov na okolje ali odvisnosti (glej AR 31 za več podrobnosti), vključno s povezanimi vplivi na človekove pravice (ali socialnimi vplivi). Primeri vključujejo tveganja za ugled, ki izhajajo iz vpliva na zdravje skupnosti zaradi onesnažujočega odvajanja, ki se ne upravljajo, ali finančne učinke protestov, ki lahko povzročijo motnje ali prekinitev dejavnosti podjetja, na primer zaradi dejavnosti na območjih vodnega stresa, ki lahko vplivajo na življenja prizadetih skupnosti. |
AR 40. |
Podjetje pri razkrivanju, ali se odvisnosti spreminjajo v tveganja, upošteva zunanji razvoj dogodkov. |
AR 41. |
Podjetje se lahko pri razkrivanju politik, ukrepov, virov in ciljev v zvezi z upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti, ki se pojavijo zaradi pomembnega vpliva, sklicuje na svoja razkritja politik, ukrepov, virov in ciljev v zvezi z zadevnim vplivom. |
AR 42. |
Podjetje preuči, ali so postopki podjetja za upravljanje pomembnih tveganj v zvezi s prizadetimi skupnostmi vključeni v obstoječe postopke za upravljanje tveganj in kako. |
AR 43. |
Podjetje lahko pri razkrivanju virov, namenjenih za upravljanje pomembnih vplivov, razkrije, katere notranje funkcije so vključene v upravljanje vplivov ter katere vrste ukrepov sprejemajo za obravnavo negativnih in spodbujanje pozitivnih vplivov. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju S3-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
AR 44. |
Podjetje lahko pri razkrivanju informacij o ciljih v skladu z odstavkom 38 razkrije:
|
AR 45. |
Cilji v zvezi s pomembnimi tveganji in priložnostmi so lahko enaki kot cilji v zvezi s pomembnimi vplivi ali drugačni. Na primer s ciljem za popolno povrnitev možnosti preživljanja prizadetih skupnosti po preselitvi se lahko zmanjšajo vplivi na navedene skupnosti in povezana tveganja, kot je tveganje protestov skupnosti. |
AR 46. |
Podjetje lahko razlikuje tudi med kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji v zvezi z isto zavezo glede politike. Na primer podjetje lahko ima glavni cilj, da na lokalnem mestu, kjer se opravlja rudarska dejavnost, zaposli člane skupnosti, pri čemer je dolgoročni cilj, da bodo do leta 2025 v rudniku delali samo lokalni prebivalci, kratkoročni cilj pa, da se vsako leto do leta 2025 število lokalnih prebivalcev, zaposlenih v rudniku, poveča za x odstotkov. |
AR 47. |
Kadar podjetje v obdobju poročanja spremeni ali nadomesti cilj, lahko pojasni spremembo tako, da jo poveže s pomembnimi spremembami poslovnega modela ali širšimi spremembami sprejetega standarda ali zakonodaje, na kateri temelji cilj, da zagotovi spremne informacije v skladu z ESRS 2 BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami. |
ESRS S4
POTROŠNIKI IN KONČNI UPORABNIKI
KAZALO
Cilj
Povezava z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju S4-1 – Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki |
– |
Zahteva po razkritju S4-2 – Postopki za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki v zvezi z vplivi |
– |
Zahteva po razkritju S4-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko potrošniki in končni uporabniki izrazijo pomisleke |
– |
Zahteva po razkritju S4-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne uporabnike ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju S4-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
– |
Cilj |
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Strategija
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov |
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju S4-1 – Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki |
– |
Zahteva po razkritju S4-2 – Postopki za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki v zvezi z vplivi |
– |
Zahteva po razkritju S4-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko potrošniki in končni uporabniki izrazijo pomisleke |
– |
Zahteva po razkritju S4-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi ter pristopi k zmanjševanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov in pristopov |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju S4-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjave o trajnostnosti razumeli pomembne vplive na potrošnike in končne uporabnike, povezane z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov, ter njegova povezana pomembna tveganja in priložnosti, vključno z:
|
2. |
Za doseganje cilja je treba v skladu s tem standardom pojasniti splošni pristop podjetja k opredelitvi in upravljanju vseh dejanskih in morebitnih pomembnih vplivov na potrošnike in/ali končne uporabnike, povezanih s proizvodi in/ali storitvami podjetja, v zvezi z:
|
3. |
V skladu s tem standardom je treba pojasniti tudi, kako lahko taki vplivi in odvisnosti podjetja od potrošnikov in/ali končnih uporabnikov ustvarijo pomembna tveganja ali priložnosti za podjetje. Na primer negativni vplivi na ugled proizvodov in/ali storitev podjetja lahko škodujejo poslovni uspešnosti podjetja, medtem ko lahko zaupanje v proizvode in/ali storitve prinaša poslovne koristi, kot je večja prodaja ali razširitev prihodnjega kroga potrošnikov. |
4. |
Nezakonita uporaba ali zloraba proizvodov in storitev podjetja s strani potrošnikov in končnih uporabnikov ne spada na področje uporabe tega standarda. |
Povezava z drugimi ESRS
5. |
Ta standard se uporablja, če se na podlagi postopka ocenjevanja pomembnosti iz ESRS 2 Splošna razkritja ugotovijo pomembni vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike in/ali pomembna tveganja in priložnosti, povezane z njimi. |
6. |
Ta standard se bere v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 ter ESRS S1 Lastna delovna sila, ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi in ESRS S3 Prizadete skupnosti. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
7. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati v povezavi z razkritji o strategiji (SBM), ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2. Iz tega izhajajoča razkritja se predstavijo skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, razen SBM-3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom, v zvezi s katero lahko podjetje razkritja predstavi skupaj s tematskim razkritjem. |
Strategija
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
8. |
Podjetje v zvezi z ESRS 2 SBM-2, odstavek 43, razkrije, kako se interesi, stališča, pravice potrošnikov in/ali končnih uporabnikov, vključno s spoštovanjem njihovih človekovih pravic, upoštevajo pri strategiji in poslovnem modelu podjetja. Potrošniki in/ali končni uporabniki so ključna skupina prizadetih deležnikov. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
9. |
Podjetje v zvezi z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48, razkrije:
|
10. |
Podjetje pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 48 razkrije, ali razkritje podjetja na podlagi ESRS 2 zajema vse potrošnike in/ali končne uporabnike, na katere lahko podjetje pomembno vpliva, vključno z vplivi, povezanimi z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov. Poleg tega razkrije naslednje informacije:
|
11. |
Podjetje pri opisovanju glavnih vrst potrošnikov in/ali končnih uporabnikov, ki jih v skladu z oceno pomembnosti iz ESRS 2 IRO-1 zadevajo ali jih lahko zadevajo negativni vplivi, razkrije, ali in kako je razvilo razumevanje tega, kako so lahko potrošniki in/ali končni uporabniki s posebnimi značilnostmi ali potrošniki in/ali končni uporabniki, ki uporabljajo določene proizvode ali storitve, izpostavljeni večjemu tveganju škode. |
12. |
Podjetje razkrije, katera pomembna tveganja in priložnosti podjetja, ki izhajajo iz vplivov na potrošnike in/ali končne uporabnike in odvisnosti od njih, se nanašajo na specifične skupine potrošnikov in/ali končnih uporabnikov (na primer posamezne starostne skupine), ne pa na vse potrošnike in/ali končne uporabnike, če taka pomembna tveganja in priložnosti sploh obstajajo. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju S4-1 – Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki
13. |
Podjetje opiše svoje politike, ki jih je sprejelo za upravljanje pomembnih vplivov svojih proizvodov in/ali storitev na potrošnike in končne uporabnike ter povezanih pomembnih tveganj in priložnosti. |
14. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje pomembnih vplivov na potrošnike in/ali končne uporabnike in/ali popravni ukrep v zvezi z njimi, ter politike, ki zajemajo pomembna tveganja ali priložnosti v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki. |
15. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 13, vsebuje informacije o politikah podjetja za upravljanje njegovih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. Poleg tega podjetje navede, ali se take politike nanašajo na specifične skupine ali vse potrošnike in/ali končne uporabnike. |
16. |
Podjetje opiše svoje zaveze glede politike za področje človekovih pravic (123), pomembne za potrošnike in/ali končne uporabnike, vključno s postopki in mehanizmi za spremljanje skladnosti z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter smernicami OECD za večnacionalna podjetja. Pri razkritju se osredotoči na pomembne zadeve in splošni pristop v zvezi s (124):
|
17. |
Podjetje razkrije, ali in kako so politike podjetja v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki usklajene z mednarodno priznanimi instrumenti, pomembnimi za potrošnike in/ali končne uporabnike, vključno z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah. Poleg tega razkrije obseg, v katerem so bili v nižjem delu vrednostne verige podjetja sporočeni primeri nespoštovanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ali smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki vključujejo potrošnike in/ali končne uporabnike, pri čemer po potrebi navede naravo takih primerov (125). |
Zahteva po razkritju S4-2 – Postopki za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki v zvezi z vplivi
18. |
Podjetje razkrije svoje splošne postopke za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki ter njihovimi predstavniki v zvezi z dejanskimi in morebitnimi vplivi nanje. |
19. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje, ali in kako podjetje v okviru tekočega postopka skrbnega pregleda sodeluje s potrošniki in/ali končnimi uporabniki, njihovimi legitimnimi predstavniki ali verodostojnimi osebami v bližini v zvezi z dejanskimi in morebitnimi pomembnimi pozitivnimi in/ali negativnimi vplivi, ki vplivajo ali lahko vplivajo nanje, ter ali in kako se stališča potrošnikov in/ali končnih uporabnikov upoštevajo pri postopkih odločanja podjetja. |
20. |
Podjetje razkrije, ali in kako se stališča potrošnikov in/ali končnih uporabnikov upoštevajo pri odločitvah ali dejavnostih za upravljanje dejanskih in morebitnih vplivov na potrošnike in/ali končne uporabnike. To po potrebi vključuje pojasnilo:
|
21. |
Podjetje po potrebi razkrije ukrepe, ki jih sprejme za pridobitev vpogleda v stališča potrošnikov in/ali končnih uporabnikov, ki so lahko posebno ranljivi za vplive in/ali marginalizirani (na primer invalidi, otroci itd.). |
22. |
Če podjetje zgoraj navedenih informacij ne more razkriti, ker ni sprejelo splošnega postopka za sodelovanje s potrošniki in/ali končnimi uporabniki, razkrije to dejstvo. Razkrije lahko časovni okvir, v katerem namerava uvesti tak postopek. |
Zahteva po razkritju S4-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko potrošniki in končni uporabniki izrazijo pomisleke
23. |
Podjetje opiše vzpostavljene postopke za zagotovitev popravnega ukrepa v zvezi z negativnimi vplivi na potrošnike in končne uporabnike, s katerimi je povezano podjetje, ali za sodelovanje pri popravnem ukrepu ter kanale, ki so na voljo potrošnikom in končnim uporabnikom za izražanje pomislekov in njihovo obravnavo. |
24. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje formalnih sredstev, s katerimi lahko potrošniki in/ali končni uporabniki podjetju neposredno sporočijo svoje pomisleke in potrebe in/ali s katerimi podjetje podpira razpoložljivost takih kanalov (na primer pritožbenih mehanizmov) v okviru svojih poslovnih odnosov, načina, kako se skupaj s temi potrošniki in/ali končnimi uporabniki sprejmejo nadaljnji ukrepi v zvezi z izpostavljenimi vprašanji, in učinkovitosti teh kanalov. |
25. |
Podjetje opiše:
|
26. |
Podjetje razkrije, ali in kako ocenjuje seznanjenost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov s temi strukturami ali postopki za izražanje pomislekov ali potreb ter njihovo obravnavo in njihovo zaupanje vanje. Poleg tega razkrije, ali ima vzpostavljene politike za zaščito posameznikov pred povračilnimi ukrepi, kadar uporabljajo take strukture ali postopke. Če je podjetje take informacije razkrilo v skladu z ESRS G1-1, se lahko sklicuje nanje. |
27. |
Če podjetje zgoraj navedenih informacij ne more razkriti, ker ni vzpostavilo kanala za izražanje pomislekov in/ali ne podpira razpoložljivosti mehanizmov v okviru svojih poslovnih odnosov, razkrije to dejstvo. Razkrije lahko časovni okvir, v katerem namerava vzpostaviti tak kanal ali postopke. |
Zahteva po razkritju S4-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne uporabnike ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov
28. |
Podjetje razkrije svoje ukrepe za obravnavo pomembnih vplivov na potrošnike in končne uporabnike ter upravljanje pomembnih tveganj in izkoriščanje pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov. |
29. |
Ta zahteva po razkritju ima dva cilja. Prvič, omogočiti razumevanje morebitnih ukrepov in pobud, s katerimi si podjetje prizadeva:
Drugič, omogočiti razumevanje načinov, kako podjetje obravnava pomembna tveganja in izkorišča pomembne priložnosti v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki. |
30. |
Podjetje na kratko opiše akcijske načrte in vire za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki v skladu z ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami. |
31. |
Podjetje v zvezi s pomembnimi vplivi opiše:
|
32. |
Podjetje v zvezi z odstavkom 28 opiše:
|
33. |
Podjetje v zvezi s pomembnimi tveganji in priložnostmi opiše:
|
34. |
Podjetje razkrije, ali in kako sprejema ukrepe za preprečitev, da bi s svojimi praksami, vključno s praksami v zvezi s trženjem, prodajo in uporabo podatkov, kadar je to ustrezno, povzročilo pomembne negativne vplive na potrošnike in/ali končne uporabnike ali prispevalo k njim. To lahko vključuje razkritje pristopa, ki se sprejme v primeru napetosti med preprečevanjem ali blažitvijo pomembnih negativnih vplivov in drugimi poslovnimi pritiski. |
35. |
Podjetje pri pripravi tega razkritja preuči, ali so bile sporočene resne težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani s potrošniki in/ali končnimi uporabniki, ter jih po potrebi razkrije (126). |
36. |
Če podjetje ocenjuje učinkovitost ukrepa z določitvijo cilja, pri razkritju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 32(c), upošteva ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev. |
37. |
Podjetje razkrije vire, dodeljene za upravljanje svojih pomembnih vplivov, pri čemer navede informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki razumejo, kako se upravljajo pomembni vplivi. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju S4-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
38. |
Podjetje razkrije morebitne časovno omejene cilje, usmerjene v rezultate, v zvezi z:
|
39. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje uporablja časovno omejene cilje, usmerjene v rezultate, za spodbujanje in merjenje napredka pri obravnavanju pomembnih negativnih vplivov in/ali spodbujanju pozitivnih vplivov na potrošnike in/ali končne uporabnike in/ali upravljanju pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki. |
40. |
Kratek opis ciljev za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki vključuje zahteve glede informacij, opredeljene v ESRS 2 MDR-T. |
41. |
Podjetje razkrije postopek za določanje ciljev, vključno z informacijami o tem, ali in kako je podjetje sodelovalo neposredno s potrošniki in/ali končnimi uporabniki, njihovimi legitimnimi predstavniki ali verodostojnimi osebami v bližini, ki imajo vpogled v njihove okoliščine, pri:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS S4 Potrošniki in končnimi uporabniki. Podpira uporabo zahtev iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.
Cilj
AR 1. |
Podjetje lahko izpostavi posebna vprašanja, ki so kratkoročno relevantna za pomemben vpliv, kot so pobude v zvezi z zdravjem in varnostjo potrošnikov in/ali končnih uporabnikov, ki se nanašajo na kontaminacijo proizvoda ali resno kršitev zasebnosti zaradi obsežnega uhajanja podatkov. |
AR 2. |
Pregled socialnih zadev in zadev v zvezi s človekovimi pravicami iz odstavka 2 ne pomeni, da bi bilo treba v okviru vsake zahteve po razkritju iz tega standarda razkriti vsa ta vprašanja. Namen je predstaviti seznam zadev, ki jih podjetje upošteva v oceni pomembnosti (glej ESRS 1, poglavje 3 Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo, in ESRS 2 IRO-1) v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki ter pozneje razkrije kot pomembne vplive, tveganja in priložnosti v okviru tega standarda. |
ESRS 2 Splošna razkritja
Strategija
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
AR 3. |
V skladu z ESRS 2 SBM-2 mora podjetje razkriti, ali in kako preučuje, ali imata strategija in poslovni model podjetja vlogo pri ustvarjanju, povečanju ali (nasprotno) blažitvi pomembnih vplivov na potrošnike in/ali končne uporabnike ter ali in kako sta poslovni model in strategija prilagojena za obravnavo takih pomembnih vplivov. |
AR 4. |
Čeprav potrošniki in/ali končni uporabniki morda ne sodelujejo s podjetjem na ravni strategije ali poslovnega modela, lahko podjetje upošteva njihova stališča pri ocenjevanju svoje strategije in poslovnega modela. Podjetje lahko razkrije stališča legitimnih predstavnikov (dejansko ali morebitno) pomembno prizadetih potrošnikov in/ali končnih uporabnikov ali stališča verodostojnih oseb v bližini, ki imajo vpogled v njihove okoliščine. |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom
AR 5. |
Vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike lahko na številne različne načine izhajajo iz poslovnega modela ali strategije podjetja. Na primer, vplivi so lahko povezani s ponujeno vrednostjo podjetja (na primer zagotavljanje spletnih platform z možnostmi za spletno in nespletno škodo), njegovo vrednostno verigo (na primer hitrost razvoja proizvodov ali storitev ali izvajanja projektov s tveganji za zdravje in varnost) ali strukturo stroškov in modelom prihodkov (na primer spodbude za zagotovitev čim večje prodaje, ki ogrožajo potrošnike). |
AR 6. |
Vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike, ki izhajajo iz strategije ali poslovnega modela, lahko povzročijo tudi pomembna tveganja za podjetje. Če na primer poslovni model podjetja temelji na spodbujanju prodajnega osebja k hitri prodaji velikih količin proizvoda (na primer kreditnih kartic ali zdravil proti bolečinam) ali hitri prodaji storitve v velikem obsegu in to povzroči obsežno škodo za potrošnike, se lahko podjetje spopade s tožbami in škodo za ugled, ki vplivajo na njegovo prihodnje poslovanje in verodostojnost. |
AR 7. |
Primeri posebnih značilnosti potrošnikov in/ali končnih uporabnikov, ki jih lahko podjetje upošteva v zvezi z odstavkom 11, vključujejo mlade potrošnike in/ali končne uporabnike, ki so lahko bolj dovzetni za vplive na telesni in duševni razvoj ali niso dovolj finančno pismeni in so bolj dovzetni za izkoriščevalske prodajne ali tržne prakse. Vključujejo lahko tudi ženske v okoliščinah, v katerih so ženske redno žrtve diskriminacije pri dostopu do določenih storitev ali pri trženju določenih proizvodov. |
AR 8. |
V zvezi z odstavkom 12 se lahko tveganja pojavijo tudi zaradi odvisnosti podjetja od potrošnikov in/ali končnih uporabnikov, kadar lahko sicer malo verjetni dogodki, ki pa imajo velik vpliv, povzročijo finančne učinke, na primer kadar ima svetovna pandemija resne posledice za možnosti preživljanja nekaterih potrošnikov, zaradi česar se močno spremenijo vzorci potrošnje. |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju S4-1 – Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki
AR 9. |
Opis vključuje ključne informacije, potrebne za zagotovitev natančne slike politik v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki, zato podjetje preuči možnost pojasnil pomembnih sprememb politik, sprejetih v letu poročanja (na primer nova pričakovanja za poslovne stranke, novi ali dodatni pristopi k skrbnemu pregledu in popravnemu ukrepu). |
AR 10. |
Politika je lahko samostojna politika v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki ali vključena v širši dokument, kot je kodeks etike ali splošna politika o trajnostnosti, ki ga je podjetje že razkrilo v okviru drugega ESRS. V teh primerih podjetje navede točen sklic za opredelitev vidikov politike, ki izpolnjujejo zahteve na podlagi te zahteve po razkritju. |
AR 11. |
Podjetje pri razkrivanju usklajenosti svojih politik z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah upošteva, da se vodilna načela nanašajo na Mednarodno listino o človekovih pravicah, ki jo sestavljajo Splošna deklaracija o človekovih pravicah in dva pakta za njeno izvedbo, ter lahko razkrije usklajenost s temi instrumenti. |
AR 12. |
Podjetje lahko pri razkrivanju vključenosti navzven usmerjenih politik preuči na primer navznoter usmerjene politike o prodaji in distribuciji ter usklajenost z drugimi politikami, pomembnimi za potrošnike in/ali končne uporabnike. Podjetje preuči tudi svoje politike za zaščito verodostojnosti in uporabnosti informacij, predloženih morebitnim in dejanskim potrošnikom in/ali končnim uporabnikom pred prodajo ter po njej. |
AR 13. |
Podjetje lahko ponazori vrste obveščanja o svojih politikah, ki jih izvaja za posameznike, skupine posameznikov ali subjekte, za katere so politike podjetja pomembne, ker se od njih pričakuje, da jih bodo izvajali (na primer zaposleni, pogodbeni izvajalci in dobavitelji podjetja), ali ker imajo neposreden interes za njihovo izvajanje (na primer lastni delavci, vlagatelji). Razkrije lahko orodja in kanale za obveščanje (npr. letaki, glasila, namenska spletna mesta, družbeni mediji, osebne interakcije, predstavniki delavcev) za zagotovitev, da je politika dostopna in da različne ciljne skupine razumejo njene posledice. Pojasni lahko tudi, kako ugotavlja in odpravlja morebitne ovire za razširjanje, na primer s prevajanjem v ustrezne jezike ali z uporabo grafičnih prikazov. |
Zahteva po razkritju S4-2 – Postopki za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki v zvezi z vplivi
AR 14. |
V zvezi z nekaterimi potrošniki lahko verodostojne osebe v bližini, seznanjene z interesi, izkušnjami ali stališči potrošnikov in končnih uporabnikov, vključujejo nacionalne organe za varstvo potrošnikov. |
AR 15. |
Podjetje lahko pri opisovanju funkcije ali vloge, ki vključuje operativno odgovornost za tako sodelovanje in/ali končno odgovornost, razkrije, ali gre za namensko vlogo ali funkcijo ali pa je ta del širše vloge ali funkcije in ali so se izvajale dejavnosti za krepitev zmogljivosti za podporo osebju pri izvajanju sodelovanja. Če takega položaja ali funkcije ne more opredeliti, lahko to navede. Ta zahteva po razkritju se lahko izpolni tudi s sklicevanjem na informacije, razkrite v skladu z ESRS 2 GOV-1 Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov. |
AR 16. |
Pri pripravi razkritij iz odstavka 20(b) in (c) se lahko preučijo naslednje ponazoritve:
|
AR 17. |
Da bi podjetje ponazorilo, kako so se stališča potrošnikov in/ali končnih uporabnikov upoštevala pri specifičnih odločitvah ali dejavnostih podjetja, lahko navede primere iz tekočega obdobja poročanja. |
Zahteva po razkritju S4-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko potrošniki in končni uporabniki izrazijo pomisleke
AR 18. |
Podjetje lahko pri izpolnjevanju zahtev na podlagi meril za razkritje iz ESRS S4-3 upošteva vsebino vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD za večnacionalna podjetja, ki so osredotočene na popravni ukrep in pritožbene mehanizme. |
AR 19. |
Kanali za izražanje pomislekov ali potreb vključujejo pritožbene mehanizme, klicne številke za pomoč, postopke dialoga ali druga sredstva, s katerimi lahko potrošniki in/ali končni uporabniki ali njihovi legitimni predstavniki izrazijo pomisleke glede vplivov ali pojasnijo potrebe, za katere želijo, da jih podjetje obravnava. To lahko vključuje kanale, ki jih neposredno zagotavlja podjetje in ki jih je treba razkriti poleg morebitnih drugih mehanizmov, ki jih podjetje uporablja za pridobivanje vpogleda v upravljanje vplivov na potrošnike in/ali končne uporabnike, kot so revizije skladnosti. Če se podjetje pri izpolnjevanju te zahteve zanaša izključno na informacije o obstoju takih kanalov, ki jih pridobi na podlagi svojih poslovnih odnosov, lahko to navede. |
AR 20. |
Da bi podjetje zagotovilo podrobnejši vpogled v informacije, zajete z ESRS S4-3, lahko razkrije, ali in kako lahko potrošniki in/ali končni uporabniki, ki so lahko prizadeti, v zvezi z vsakim pomembnim vplivom dostopajo do kanalov na ravni podjetja, ki vpliva nanje. |
AR 21. |
Mehanizmi tretjih oseb lahko vključujejo mehanizme, ki jih upravlja vlada, nevladne organizacije ali panožna združenja, in druge pobude za sodelovanje. V zvezi s področjem uporabe teh mehanizmov lahko podjetje razkrije, ali so dostopni vsem potrošnikom in/ali končnim uporabnikom, na katere podjetje pomembno vpliva ali lahko pomembno vpliva, ali posameznikom ali organizacijam, ki delujejo v njihovem imenu ali so sicer v položaju, v katerem so lahko seznanjeni z negativnimi vplivi, da lahko vložijo pritožbe ali izrazijo pomisleke v zvezi z dejavnostmi podjetja. |
AR 22. |
V zvezi z zaščito posameznikov, ki uporabljajo mehanizme, pred povračilnimi ukrepi lahko podjetje opiše, ali obravnava pritožbe zaupno ob spoštovanju pravic do zasebnosti in varstva podatkov ter ali lahko potrošniki in/ali končni uporabniki anonimno uporabljajo mehanizme (na primer tako, da jih zastopa tretja oseba). |
AR 23. |
Podjetje lahko pri razkrivanju, ali in kako je seznanjeno s tem, da potrošniki in/ali končni uporabniki poznajo te kanale in jim zaupajo, navede ustrezne in zanesljive podatke o učinkovitosti teh kanalov z vidika samih potrošnikov in/ali končnih uporabnikov. Primeri virov informacij so ankete potrošnikov in/ali končnih uporabnikov, ki so uporabili take kanale, o njihovem zadovoljstvu s postopkom in rezultati. Da bi podjetje ponazorilo raven uporabe takih kanalov, lahko razkrije število pritožb, ki so jih potrošniki in/ali končni uporabniki predložili v obdobju poročanja. |
AR 24. |
Podjetje lahko pri opisovanju učinkovitosti kanalov, po katerih lahko potrošniki in/ali končni uporabniki izrazijo pomisleke, upošteva v nadaljevanju navedena vprašanja, ki temeljijo na „merilih učinkovitosti za izvensodne pritožbene mehanizme“, kot so določena v vodilnih načelih ZN o podjetništvu in človekovih pravicah. Za posamezne kanale ali sistem kanalov se lahko uporabijo naslednji premisleki:
Za več informacij glej načelo 31 vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah. |
Zahteva po razkritju S4-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne uporabnike ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov
AR 25. |
Za razumevanje negativnih vplivov ter načina, kako je lahko podjetje vpleteno v njih prek nižjega dela svoje vrednostne verige, ter za opredelitev ustreznih odzivov in njihovo izvedbo v praksi je morda potreben čas. Zato podjetje preuči:
|
AR 26. |
Ustrezni ukrepi so lahko odvisni od tega, ali podjetje povzroči pomemben vpliv ali prispeva k njemu ali pa je pomemben vpliv neposredno povezan z lastnimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami podjetja prek poslovnega odnosa. |
AR 27. |
Ker so lahko pomembni negativni vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike, ki se pojavijo v obdobju poročanja, povezani tudi z drugimi subjekti ali dejavnostmi, nad katerimi podjetje nima neposrednega nadzora, lahko podjetje razkrije, ali si prizadeva izkoristiti vzvod v okviru svojih ustreznih poslovnih odnosov za upravljanje navedenih vplivov in kako. To lahko vključuje poslovni vzvod (na primer izvrševanje pogodbenih zahtev v poslovnih odnosih ali izvajanje spodbud), druge oblike vzvoda v odnosu (kot je zagotavljanje usposabljanja ali krepitve zmogljivosti v zvezi z ustrezno uporabo proizvodov ali prodajnimi praksami v okviru poslovnih odnosov) ali skupni vzvod s podobnimi podjetji ali drugimi akterji (kot so pobude za odgovorno trženje ali varnost proizvodov). |
AR 28. |
Ko podjetje razkrije, da v okviru svojih ukrepov za obravnavanje pomembnih negativnih vplivov sodeluje v panožni pobudi ali pobudi več deležnikov, lahko razkrije, kako sta pobuda in sodelovanje podjetja namenjena obravnavi zadevnega pomembnega vpliva. Na podlagi ESRS S4-5 lahko razkrije ustrezne cilje pobude in napredek v zvezi z njimi. |
AR 29. |
Podjetje lahko pri razkritju informacij o tem, ali in kako pri odločitvah o prekinitvi poslovnih odnosov upošteva dejanske in morebitne vplive na potrošnike in/ali končne uporabnike ter ali in kako si prizadeva obravnavati morebitne negativne vplive prekinitve, navede primere. |
AR 30. |
Podjetje lahko pri razkritju načina, kako spremlja učinkovitost ukrepov za upravljanje pomembnih vplivov v obdobju poročanja, razkrije morebitna spoznanja, pridobljena v prejšnjih in tekočem obdobju poročanja. |
AR 31. |
Postopki za spremljanje učinkovitosti ukrepov lahko vključujejo notranje ali zunanje revizije ali preverjanje, sodne postopke in/ali povezane sodne odločbe, ocene učinka, sisteme za merjenje, povratne informacije deležnikov, pritožbene mehanizme, zunanja ocenjevanja uspešnosti in primerjalno analizo. |
AR 32. |
Namen poročanja o učinkovitosti je omogočiti razumevanje povezav med ukrepi, ki jih sprejme podjetje, in učinkovitim upravljanjem vplivov. |
AR 33. |
Podjetje lahko v zvezi z vzpostavljenimi pobudami ali postopki, ki temeljijo na potrebah prizadetih potrošnikov in/ali končnih uporabnikov, ter ravnjo njihovega izvajanja razkrije:
|
AR 34. |
Podjetje lahko razkrije, ali naj bi katere pobude ali postopki, katerih glavni namen je zagotoviti pozitivne vplive za potrošnike in/ali končne uporabnike, podpirali tudi doseganje enega ali več ciljev trajnostnega razvoja ZN. Na primer, podjetje si lahko na podlagi zaveze glede cilja trajnostnega razvoja ZN 3 („poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih“) dejavno prizadeva zagotoviti, da bi bili proizvodi podjetja manj zasvajajoči ter škodljivi za telesno in psihološko zdravje. |
AR 35. |
Pri razkrivanju predvidenih pozitivnih rezultatov ukrepov za potrošnike in/ali končne uporabnike je treba razlikovati med dokazi o izvedbi nekaterih dejavnosti (na primer x potrošnikov je prejelo informacije o zdravih prehranjevalnih navadah) in dokazi o dejanskih rezultatih za potrošnike in/ali končne uporabnike (na primer x potrošnikov ima zdaj bolj zdrave prehranjevalne navade). |
AR 36. |
Podjetje lahko pri razkrivanju, ali pobude ali postopki vplivajo tudi na blažitev pomembnih negativnih vplivov, upošteva na primer programe za podporo boljši ozaveščenosti o tveganju spletnih prevar, na podlagi katerih se je zmanjšalo število primerov, ko so se končni uporabniki srečali s kršitvami zasebnosti podatkov. |
AR 37. |
Podjetje lahko pri razkrivanju pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike ali odvisnostmi od njih, upošteva naslednje:
|
AR 38. |
Podjetje pri razkrivanju, ali se odvisnosti spreminjajo v tveganja, upošteva zunanji razvoj dogodkov. |
AR 39. |
Podjetje se lahko pri razkrivanju politik, ukrepov, virov in ciljev v zvezi z upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti, ki se pojavijo zaradi pomembnega vpliva, sklicuje na svoja razkritja politik, ukrepov, virov in ciljev v zvezi z zadevnim vplivom. |
AR 40. |
Podjetje preuči obseg, v katerem so postopki podjetja za upravljanje pomembnih tveganj v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki vključeni v obstoječe postopke za upravljanje tveganj, in kako. |
AR 41. |
Podjetje lahko pri razkrivanju virov, namenjenih za upravljanje pomembnih vplivov, razkrije, katere notranje funkcije so vključene v upravljanje vplivov ter katere vrste ukrepov sprejemajo za obravnavo negativnih in spodbujanje pozitivnih vplivov. |
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju S4-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
AR 42. |
Podjetje lahko pri razkrivanju ciljev v zvezi s potrošniki in/ali končnimi uporabniki razkrije:
|
AR 43. |
Cilji v zvezi s pomembnimi tveganji in priložnostmi so lahko enaki kot cilji v zvezi s pomembnimi vplivi ali drugačni. Na primer s ciljem za zagotovitev enakega dostopa do financiranja za potrošnike s premajhnim dostopom se lahko zmanjšajo vplivi v zvezi z diskriminacijo na navedene potrošnike in razširi krog strank podjetja. |
AR 44. |
Podjetje lahko razlikuje tudi med kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji v zvezi z isto zavezo glede politike. Na primer podjetje lahko ima glavni cilj, da zagotovi dostopnost svojih spletnih storitev za invalide, pri čemer je dolgoročni cilj prilagoditi vse spletne storitve do leta 2025, kratkoročni cilj pa, da se vsako leto do leta 2025 doda x dostopnih funkcij. |
AR 45. |
Kadar podjetje v obdobju poročanja spremeni ali nadomesti cilj, lahko pojasni spremembo s sklicevanjem na pomembne spremembe poslovnega modela ali širše spremembe sprejetega standarda ali zakonodaje, na kateri temelji cilj, da zagotovi spremne informacije v skladu z ESRS 2 BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami. |
ESRS G1
POSLOVNO RAVNANJE
KAZALO
Cilj
Povezava z drugimi ESRS
Zahteve po razkritju
– |
ESRS 2 Splošna razkritja |
Upravljanje
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 GOV-1 – Vloga upravnih, nadzornih in poslovodnih organov |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti |
– |
Zahteva po razkritju G1-1 – Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura |
– |
Zahteva po razkritju G1-2 – Upravljanje odnosov z dobavitelji |
– |
Zahteva po razkritju G1-3 – Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju G1-4 – Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja |
– |
Zahteva po razkritju G1-5 – Politični vpliv in dejavnosti lobiranja |
– |
Zahteva po razkritju G1-6 – Plačilne prakse |
Dodatek A: |
Zahteve glede uporabe |
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
– |
Zahteva po razkritju G1-1 – Korporativna kultura in politike o poslovnem ravnanju |
– |
Zahteva po razkritju G1-2 – Upravljanje odnosov z dobavitelji |
– |
Zahteva po razkritju G1-3 – Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja |
Metrike in cilji
– |
Zahteva po razkritju G1-5 – Politični vpliv in dejavnosti lobiranja |
– |
Zahteva po razkritju G1-6 – Plačilne prakse |
Cilj
1. |
Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjav podjetja o trajnostnosti razumeli strategijo in pristop podjetja, njegove procese in postopke ter uspešnost v zvezi s poslovnim ravnanjem. |
2. |
Ta standard je osredotočen na naslednje zadeve, ki so v njem obravnavajo skupaj kot „poslovno ravnanje ali zadeve v zvezi s poslovnim ravnanjem“:
|
Povezava z drugimi ESRS
3. |
Vsebina tega standarda o splošnih razkritjih, upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti ter metrikah in ciljih se bere v povezavi z ESRS 1 Splošna načela oziroma ESRS 2 Splošne zahteve. |
Zahteve po razkritju
ESRS 2 Splošna razkritja
4. |
Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati v povezavi z razkritji o upravljanju (GOV), strategiji (SBM) ter upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti (IRO), ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, zadevne informacije pa sporočiti skupaj z informacijami, ki se razkrijejo v skladu z navedenimi oddelki. |
Upravljanje
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
5. |
Podjetje pri razkrivanju informacij o vlogi upravnih, poslovodnih in nadzornih organov upošteva naslednje vidike:
|
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
6. |
Podjetje pri opisovanju postopka za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z zadevami v zvezi s poslovnim ravnanjem, razkrije vsa ustrezna merila, uporabljena pri postopku, vključno z lokacijo, dejavnostjo, sektorjem in strukturo transakcije. |
Zahteva po razkritju G1-1 – Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura
7. |
Podjetje razkrije svoje politike, ki se nanašajo na zadeve v zvezi s poslovnim ravnanjem, in način, kako spodbuja korporativno kulturo. |
8. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z zadevami v zvezi s poslovnim ravnanjem, in/ali popravni ukrep v zvezi z njimi. Cilj je tudi omogočiti razumevanje pristopa podjetja h korporativni kulturi. |
9. |
Razkritja, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 7, vključujejo način, kako podjetje vzpostavi, razvija, spodbuja in ocenjuje svojo korporativno kulturo. |
10. |
Razkritja iz odstavka 7 zajemajo naslednje vidike politik podjetja o zadevah v zvezi s poslovnim ravnanjem:
|
11. |
Podjetja, za katera se uporabljajo pravne zahteve na podlagi nacionalne zakonodaje za prenos Direktive (EU) 2019/1937 ali enakovredne pravne zahteve v zvezi z zaščito žvižgačev, lahko zahtevo po razkritju iz odstavka 10(d) izpolnijo tako, da navedejo, da se zanje uporabljajo navedene pravne zahteve. |
Zahteva po razkritju G1-2 – Upravljanje odnosov z dobavitelji
12. |
Podjetje zagotovi informacije o upravljanju odnosov s svojimi dobavitelji in povezanimi vplivi na dobavno verigo. |
13. |
Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje upravljanja postopka naročanja, ki ga uporablja podjetje, vključno s poštenim ravnanjem z dobavitelji. |
14. |
Podjetje opiše svoje politike za preprečevanje zamud pri plačilih MSP. |
15. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 12, vključuje naslednje informacije:
|
Zahteva po razkritju G1-3 – Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja
16. |
Podjetje zagotovi informacije o svojem sistemu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje trditev ali incidentov, povezanih s korupcijo in podkupovanjem, ter odzivanje nanje, vključno s povezanim usposabljanjem. |
17. |
Cilj te zahteve po razkritju je zagotoviti preglednost v zvezi s ključnimi postopki podjetja za preprečevanje, odkrivanje in obravnavanje trditev glede korupcije in podkupovanja. To vključuje usposabljanje, ki se zagotavlja lastnim delavcem, in/ali informacije, ki se zagotavljajo v podjetju ali dobaviteljem. |
18. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 16, vključuje naslednje informacije:
|
19. |
Če podjetje nima takih postopkov, to razkrije, pri tem pa po potrebi razkrije tudi svoje načrte za njihovo sprejetje. |
20. |
Razkritja, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 16, vključujejo informacije o načinu, kako podjetje o svojih politikah obvešča tiste, za katere so pomembne, za zagotovitev dostopnosti politik in razumevanja njihovih posledic. |
21. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 16, vključuje informacije o naslednjem v zvezi z usposabljanjem:
|
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju G1-4 – Incidenti korupcije ali podkupovanja
22. |
Podjetje zagotovi informacije o incidentih korupcije ali podkupovanja v obdobju poročanja. |
23. |
Cilj te zahteve po razkritju je zagotoviti preglednost v zvezi z incidenti korupcije ali podkupovanja v obdobju poročanja ter povezanimi izidi. |
24. |
Podjetje razkrije:
|
25. |
Podjetje lahko razkrije:
|
26. |
Zahtevana razkritja zajemajo incidente, v katere so vključeni udeleženci vrednostne verige, samo, kadar je podjetje neposredno vključeno oziroma so neposredno vključeni njegovi zaposleni. |
Zahteva po razkritju G1-5 – Politični vpliv in dejavnosti lobiranja
27. |
Podjetje razkrije informacije o dejavnostih in zavezah v zvezi s svojim političnim vplivom, vključno z dejavnostmi lobiranja, povezanimi s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi podjetja. |
28. |
Cilj te zahteve po razkritju je zagotoviti preglednost glede dejavnosti in zavez podjetja v zvezi z izvajanjem političnega vpliva s političnimi prispevki, vključno z vrstami in namenom dejavnosti lobiranja. |
29. |
Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 27, vključuje:
|
30. |
Razkritje vključuje tudi informacije o imenovanju vseh članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, ki so v dveh letih pred imenovanjem v tekočem obdobju poročanja opravljali primerljivo funkcijo v javni upravi (vključno z regulatorji). |
Zahteva po razkritju G1-6 – Plačilne prakse
31. |
Podjetje zagotovi informacije o svojih plačilnih praksah, zlasti v zvezi z zamudami pri plačilih malim in srednjim podjetjem (MSP). |
32. |
Cilj te zahteve po razkritju je zagotoviti vpoglede v pogodbene plačilne roke in uspešnost v zvezi s plačili ter zlasti njihov vpliv na MSP, predvsem v zvezi z zamudami pri plačilih MSP. |
33. |
Razkritje v skladu z odstavkom 31 vključuje:
|
Dodatek A
Zahteve glede uporabe
Ta dodatek je sestavni del ESRS G1 Poslovno ravnanje. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
Zahteva po razkritju G1-1 – Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura
AR 1. |
Podjetje lahko pri določanju razkritja v skladu z odstavkom 7 upošteva naslednje vidike:
|
Zahteva po razkritju G1-2 – Upravljanje odnosov z dobavitelji
AR 2. |
Za namene tega standarda lahko upravljanje odnosov z dobavitelji podjetja vključuje:
|
AR 3. |
„Ranljivi dobavitelji“ vključujejo dobavitelje, izpostavljene znatnim ekonomskim, okoljskim in/ali socialnim tveganjem. |
Zahteva po razkritju G1-3 – Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja
AR 4. |
„Funkcije, pri katerih obstaja tveganje“ pomenijo funkcije, za katere se šteje, da so zaradi nalog in odgovornosti izpostavljene tveganju korupcije in podkupovanja. |
AR 5. |
Razkritja lahko vključujejo podrobnosti o ocenah in/ali evidentiranju tveganja ter programih spremljanja in/ali postopkih notranje kontrole, ki jih podjetje izvaja za odkrivanje korupcije in podkupovanja. |
AR 6. |
Politike podjetja v zvezi s korupcijo in podkupovanjem so lahko pomembne za specifične skupine oseb, ker se od njih pričakuje, da jih bodo izvajale (na primer zaposleni, pogodbeni izvajalci in dobavitelji podjetja), ali ker imajo neposreden interes za njihovo izvajanje (na primer delavci v vrednostni verigi, vlagatelji). Podjetje lahko razkrije orodja in kanale za obveščanje takih skupin o politikah (npr. letaki, glasila, namenska spletna mesta, družbeni mediji, osebne interakcije, sindikati in/ali predstavniki delavcev). To lahko vključuje tudi opredelitev in/ali odpravo morebitnih ovir za razširjanje, na primer s prevajanjem v ustrezne jezike ali z uporabo grafičnih prikazov. |
AR 7. |
Podjetje lahko analizo svojih dejavnosti usposabljanja razkrije na primer po regijah usposabljanja ali kategoriji lastne delovne sile, če se programi precej razlikujejo glede na take dejavnike in bi bile take informacije koristne za uporabnike. |
AR 8. |
Podjetje lahko predstavi zahtevane informacije o usposabljanju z uporabo naslednje preglednice:
Ponazoritveni primer usposabljanja za boj proti korupciji in podkupovanju Podjetje ABC je v poslovnem letu 20XY izvedlo usposabljanje v zvezi s svojo politiko za lastne delavce, pri katerih obstaja tveganje (glej opombo x). Usposabljanje je obvezno za funkcije, pri katerih obstaja tveganje, vendar je podjetje ABC zagotovilo prostovoljno usposabljanje tudi za druge lastne delavce. Podrobnosti o usposabljanju, ki ga je podjetje izvajalo med letom, so:
|
Metrike in cilji
Zahteva po razkritju G1-5 – Politični vpliv in dejavnosti lobiranja
AR 9. |
V tem standardu „politični prispevek“ pomeni finančno podporo ali podporo v naravi, ki se zagotovi neposredno političnim strankam, njihovim izvoljenim predstavnikom ali osebam, ki kandidirajo za politično funkcijo. Finančni prispevki lahko vključujejo donacije, posojila, pokroviteljstva, predplačila storitev ali nakup vstopnic za dogodke za zbiranje sredstev in podobne prakse. Prispevki v naravi lahko vključujejo oglaševanje, uporabo prostorov, oblikovanje in tiskanje, donacije opreme, podelitev članstva v odboru, zaposlitev ali svetovanje za izvoljene politike ali kandidate za funkcije. |
AR 10. |
Pojem „posredni politični prispevek“ se nanaša na politične prispevke, zagotovljene prek posredniške organizacije, kot je lobistična ali dobrodelna organizacija, ali podporo, zagotovljeno organizaciji, kot je možganski trust ali panožno združenje, ki je povezana s specifičnimi političnimi strankami ali interesi ali jih podpira. |
AR 11. |
Podjetje pri ugotavljanju „primerljive funkcije“ v skladu s tem standardom upošteva različne dejavnike, vključno z ravnjo odgovornosti in obsegom dejavnosti, ki se izvajajo. |
AR 12. |
Podjetje lahko v zvezi s svojimi odhodki za lobiranje razkrije naslednje informacije o finančnih prispevkih ali prispevkih v naravi:
|
AR 13. |
Če mora biti podjetje po zakonu včlanjeno v gospodarsko zbornico ali drugo organizacijo, ki zastopa njegove interese, lahko to razkrije. |
AR 14. |
Podjetje pri izpolnjevanju zahteve iz odstavka 29(c) preuči usklajenost svojih javnih izjav o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih s svojimi dejavnostmi lobiranja. |
AR 15. |
Primer takih razkritij:
Ponazoritveni primer političnega sodelovanja (vključno z dejavnostmi lobiranja) Podjetje ABC je v poslovnem letu 20XY sodelovalo pri dejavnostih v zvezi s predlagano uredbo XXX, ki bi lahko imela pomembne negativne vplive na poslovni model podjetja, če bi se izvajala v sedanji obliki. Podjetje ABC meni, da se bodo s predlagano uredbo zagotovile nekatere izboljšave regulativne ureditve, na primer xxx, vendar bodo stroški, povezani z xxx, v primeru uredbe v sedanji obliki večji od koristi. Podjetje ABC in podobni akterji še naprej sodelujejo z XXX (regulator), da bi izboljšali to ravnotežje. Podjetje ABC je podpiralo tudi politično stranko QPR v državi X in stranko EFG v državi Y, saj obe stranki ... Podjetje ABC je registrirano v lokalnem registru za preglednost, tj. XYZ, registracijska številka podjetja pa je 987234. Zneski v tisoč EUR.
|
Zahteva po razkritju G1-6 – Plačilne prakse
AR 16. |
V nekaterih primerih so lahko standardni pogodbeni plačilni roki podjetja precej različni, odvisno od države ali vrste dobavitelja. V takih primerih so lahko informacije o standardnih rokih po glavnih kategorijah dobaviteljev ali državi ali geografski regiji primeri dodatnih spremnih informacij za pojasnitev razkritij iz odstavka 33(b). |
AR 17. |
Primer opisa standardnih pogodbenih rokov v skladu z odstavkom 33(b):
V skladu s standardnimi pogodbenimi plačilnimi roki podjetje ABC izvrši plačilo ob izdaji računa za trgovce na debelo, pri čemer taki računi obsegajo približno 80 % letnih računov podjetja po vrednosti. Opravljene storitve plača v 30 dneh po prejemu računa, taki računi pa obsegajo približno 5 % letnih računov. Preostale račune plača v 60 dneh po njihovem prejemu, razen računov v državi X, ki se v skladu s tržnimi standardi plačajo v 90 dneh po prejemu. |
(1) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(2) Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).
(3) Vodilno načelo ZN št. 16 in njegovo pojasnilo; razlagalne smernice ZN, vprašanji 21 in 25, ter smernice OECD, poglavje II o splošnih politikah (odstavek A.10) in poglavje IV o človekovih pravicah (odstavek 4 in odstavek 44 pojasnila) ter smernice OECD o potrebni skrbnosti, oddelek II (1.1 in 1.2) in Priloga, vprašanji 14 in 15.
(4) Vodilno načelo ZN št. 18 in njegovo pojasnilo; vodilno načelo ZN št. 20; pojasnilo k vodilnima načeloma ZN št. 21 in št. 29; vodilno načelo ZN št. 31(h) in njegovo pojasnilo; razlagalne smernice ZN, vprašanja 30, 33, 42 in 76, ter smernice OECD, poglavje II o splošnih politikah (odstavek A.14 in odstavek 25 pojasnila), in smernice OECD o potrebni skrbnosti, oddelek II (2.1.c, 2.3, 2.4.a, 3.1.b in 3.1.f) in Priloga, vprašanja 8 do 11.
(5) Vodilna načela ZN št. 17, 18 in 24 ter njihova pojasnila; pojasnilo k vodilnemu načelu ZN št. 29; razlagalne smernice ZN, vprašanja 9, 12 do 13, 27 do 28, 36 do 42 in 85 do 89, ter smernice OECD, poglavje II o splošnih politikah (odstavki A.10 do A.11 ter odstavek 14 pojasnila) in poglavje IV o človekovih pravicah (odstavki 1 do 2 ter odstavki 41 do 43 pojasnila), ter smernice OECD o potrebni skrbnosti, oddelek II (2.1 do 2.4) in Priloga, vprašanja 3 do 5 in 19 do 31.
(6) Vodilna načela ZN št. 19, 22 in 23 ter njihova pojasnila; razlagalne smernice ZN, vprašanja 11, 32, 46 do 47, 64 do 68 in 82 do 83, ter smernice OECD, poglavje II o splošnih politikah (odstavek A.12 ter odstavki 18 do 22 pojasnila) in poglavje IV o človekovih pravicah (odstavek 3 ter odstavki 42 do 43 pojasnila), ter smernice OECD o potrebni skrbnosti, oddelek II (3.1 do 3.2) in Priloga, vprašanja 32 do 40.
(7) Vodilna načela ZN št. 20 in 31(g) ter njihova pojasnila; razlagalne smernice ZN, vprašanja 49 do 53 in 80, ter smernice OECD o potrebni skrbnosti, oddelek II (4.1 in 5.1) in Priloga, vprašanja 41 do 47.
(8) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(9) Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).
(10) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).
(11) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(12) Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).
(13) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj odražajo dodaten kazalnik v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določen s kazalnikom št. 13 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 z dne 6. aprila 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili o razkritjih o trajnostnih naložbah („zastopanost spolov v odborih“), ter potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po informacijah za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta in so določeni s kazalnikom „tehtano povprečno razmerje med številom žensk in moških v organih vodenja“ iz oddelka 1 in 2 Priloge II.
(14) Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po informacijah za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 in so določeni s kazalnikom „tehtan povprečni odstotek članov organov vodenja, ki so neodvisni“ iz oddelka 1 Priloge II.
(15) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 10 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj postopka potrebne skrbnosti“).
(16) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 4 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („izpostavljenost podjetjem, dejavnim v sektorju fosilnih goriv“).
(17) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(18) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).
(19) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 9 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja, ki proizvajajo kemikalije“).
(20) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 14 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („izpostavljenost spornemu orožju (protipehotne mine, kasetno strelivo, kemično orožje in biološko orožje)“).
(21) Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po razkritju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1818, kot je določeno v členu 12(1).
(22) Člen 18(1), točka (a), Direktive 2013/34/EU: „čist[i] prihod[ek] iz prodaje, razdelje[n] po kategorijah dejavnosti in po geografskih trgih, če se ob upoštevanju načina, kako sta organizirana prodaja proizvodov in opravljanje storitev, te kategorije in trgi med seboj znatno razlikujejo“.
(23) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo) (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
(24) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (uredba o kapitalskih zahtevah) (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(25) Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).
(26) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
(27) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki (UL L 406, 3.12.2020, str. 1).
(28) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 z dne 30. novembra 2022 o spremembi izvedbenih tehničnih standardov iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/637 glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj (UL L 324,19.12.2022, str. 1).
(29) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).
(30) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).
(31) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom (UL L 406, 3.12.2020, str. 17).
(32) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo) (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
(33) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(34) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 z dne 30. novembra 2022 o spremembi izvedbenih tehničnih standardov iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/637 glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj (UL L 324, 19.12.2022, str. 1).
(35) Te informacije so usklajene z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (podnebna pravila EU), člen 2(1), in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 2.
(36) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442 9.12.2021, str. 1).
(37) Upoštevani zneski naložb v osnovna sredstva so povezani z naslednjimi oznakami NACE:
(a) |
B.05 Pridobivanje premoga ter B.06 Pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina (omejeno na surovo nafto), B.09.1 Storitve za pridobivanje nafte in zemeljskega plina (omejeno na surovo nafto); |
(b) |
C.19 Proizvodnja koksa in rafiniranih naftnih proizvodov; |
(c) |
D.35.1 Proizvodnja, prenos in distribucija električne energije; |
(d) |
D.35.3 Oskrba s paro in hladnim zrakom (omejeno na proizvodnjo električne energije in/ali toplote na premog in nafto); |
(e) |
G.46.71 Trgovina na debelo s trdimi, tekočimi in plinastimi gorivi ter povezanimi proizvodi (omejeno na trdna in tekoča goriva). |
Za dejavnosti, povezane s plinom, opredelitev oznake NACE obravnava dejavnosti z neposrednimi emisijami TGP, ki presegajo 270 g CO2/kWh.
(38) Ta zahteva po razkritju je vključena v skladu z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 1: Tveganje prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami, in je v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12,2.
(39) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 4 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja brez pobud za zmanjšanje emisij ogljika“), in so usklajene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 6.
(40) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 5 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („delež porabe in proizvodnje energije iz neobnovljivih virov“). Razčlenitev se uporablja kot sklic na dodatni kazalnik, povezan z glavnimi škodljivimi vplivi, kot je določen s kazalnikom št. 5 v preglednici 2 navedene priloge („razčlenitev porabe energije po vrstah neobnovljivih virov energije“).
(41) V skladu z zahtevami iz delegiranih aktov za vodik iz obnovljivih virov: Delegirana uredba Komisije z dne 10. februarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo metodologije Unije, s katero se določijo podrobna pravila za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, Delegirana uredba Komisije z dne 10. februarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo minimalnega praga za prihranke emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe recikliranih ogljičnih goriv in z določitvijo metodologije za oceno prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter recikliranih ogljičnih goriv.
(42) Podnebni sektorji z velikim vplivom so sektorji s področij A do H in L NACE (kot je opredeljeno v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288).
(43) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 5 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („delež porabe in proizvodnje energije iz neobnovljivih virov“).
(44) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 6 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („intenzivnost porabe energije na podnebni sektor z velikim vplivom“).
(45) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikoma št. 1 in 2 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („emisije toplogrednih plinov“ in „ogljični odtis“). Te informacije so usklajene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 5(1), člen 6 in člen 8(1).
(46) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 3 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („intenzivnost toplogrednih plinov podjetij, v katera se vlaga“). Te informacije so usklajene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih), člen 8(1).
(47) Te informacije so usklajene z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (podnebna pravila EU), člen 2(1),
(48) Te informacije so usklajene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih).
(49) Ta zahteva po razkritju je skladna z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 5: Netrgovalna knjiga – Fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja.
(50) Ta zahteva po razkritju je skladna z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 5: Netrgovalna knjiga – Fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja.
(51) Ta zahteva po razkritju je skladna z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 2: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: krediti, zavarovani z nepremičninami – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem.
(52) Te informacije so usklajene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o podnebnih referenčnih vrednostih).
(53) Člen 12(1) uredbe o standardih podnebnih referenčnih vrednosti določa, da „[u]pravljavci referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, iz teh referenčnih vrednosti izključijo vsa naslednja podjetja:
a) |
podjetja, ki ustvarijo 1 % ali več svojih prihodkov z odkrivanjem, rudarjenjem, pridobivanjem, distribucijo ali rafiniranjem črnega premoga in lignita; |
b) |
podjetja, ki ustvarijo 10 % ali več svojih prihodkov z odkrivanjem, pridobivanjem, distribucijo ali rafiniranjem naftnih goriv; |
c) |
podjetja, ki ustvarijo 50 % ali več svojih prihodkov z odkrivanjem, pridobivanjem, proizvodnjo ali distribucijo plinastih goriv; |
d) |
podjetja, ki ustvarijo 50 % ali več svojih prihodkov s proizvodnjo električne energije z intenzivnostjo toplogrednih plinov nad 100 g CO2 e/kWh.“ |
Člen 12(2) določa, da „[u]pravljavci referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, iz teh referenčnih vrednosti izključijo vsa podjetja, za katera sami ali s pomočjo zunanjih ponudnikov podatkov odkrijejo ali ocenijo, da znatno škodujejo enemu ali več okoljskim ciljem iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta v skladu s pravili o ocenah iz člena 13(2) te uredbe.“.
(54) Ta zahteva po razkritju je v skladu z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 1: Tveganje prehoda v zvezi s podnebnimi spremembami.
(55) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
(56) V skladu z zahtevami iz delegiranih aktov za vodik iz obnovljivih virov: Delegirana uredba Komisije z dne 10. februarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo metodologije Unije, s katero se določijo podrobna pravila za proizvodnjo tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, in Delegirana uredba Komisije z dne 10. februarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo minimalnega praga za prihranke emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe recikliranih ogljičnih goriv in z določitvijo metodologije za oceno prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjenih uporabi v prometu, ter recikliranih ogljičnih goriv.
(57) Na podlagi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.
(58) Priporočilo Komisije (EU) 2021/2279 z dne 15. decembra 2021 o uporabi metod okoljskega odtisa za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 471, 30.12.2021, str. 1).
(59) Ta zahteva po razkritju je skladna z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 5 Izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja.
(60) Ta zahteva po razkritju je skladna z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 5 Izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja.
(61) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
(62) Ta zahteva po razkritju je skladna z zahtevami iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/2453, Predloga 2: Nepremičnine – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem.
(63) Stopnja stroškov je faktor, ki se uporablja za pretvorbo nedenarnih vplivov, kot so tone, hektarji, m3 itd., v denarne enote. Stopnje stroškov bi morale temeljiti na študijah denarnega vrednotenja, biti morajo znanstveno utemeljene, metode, ki se uporabljajo za njihovo pridobitev, pa pregledne. Smernice o teh metodah je mogoče dobiti na primer v okviru projekta TRANSPARENT, ki ga financira EU-LIFE.
(64) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 033, 4.2.2006, str. 1).
(65) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz: (a) dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 2 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („emisije onesnaževal zraka“); (b) kazalnika št. 8 v preglednici 1 Priloge I („emisije v vodo“); (c) kazalnika št. 1 v preglednici 2 Priloge I („emisije anorganskih onesnaževal“) in (d) kazalnika št. 3 v preglednici 2 Priloge I („emisije ozonu škodljivih snovi“).
(66) V skladu z Eurostatom je stopnja urbanizacije (DEGURBA) klasifikacija, ki označuje lastnosti območja. Glede na delež lokalnega prebivalstva, ki živi v urbanih grozdih in mestnih središčih, lokalne upravne enote (LAU ali občine) razvršča v tri vrste območij: (i) mesta (gosto poseljena območja); (ii) kraji in predmestja (območja srednje gostote) ter (iii) podeželska območja (redko poseljena območja).
(67) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
(68) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (okvirna direktiva o vodah), (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(69) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(70) Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (UL L 257, 28.8.2014, str. 135).
(71) Vir: Standard uspešnosti Mednarodne finančne korporacije št. 6, 2012.
(72) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 7 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja brez politik gospodarjenja z vodo“),
(73) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 8 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („izpostavljenost območjem velikega vodnega stresa“).
(74) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 12 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja brez trajnostnih praks v zvezi z oceani/morji“),
(75) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 6,2 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („uporaba in recikliranje vode“, 2. tehtan povprečni delež reciklirane in ponovno uporabljene vode v podjetjih, v katera se vlaga).
(76) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 6,1 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („uporaba in recikliranje vode“, 1. povprečna količina porabljene vode v podjetjih, v katera se vlaga (v kubičnih metrih), na milijon EUR prihodkov podjetij, v katera se vlaga).
(77) Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja, COM(2020) 380 final.
(78) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7) in Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(79) Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(80) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 7 v preglednici 1 Priloge I k povezani delegirani uredbi v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („dejavnosti, ki negativno vplivajo na občutljiva območja biotske raznovrstnosti“).
(81) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnim škodljivim vplivom, določenega s kazalnikom št. 10 v preglednici 2 Priloge I k povezani delegirani uredbi v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („degradacija tal, dezertifikacija, pozidava tal“).
(82) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnim škodljivim vplivom, določenega s kazalnikom št. 14 v preglednici 2 Priloge I k povezani delegirani uredbi v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („naravne vrste in zavarovana območja“).
(83) Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).
(84) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnim škodljivim vplivom, določenega s kazalnikom št. 11 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja brez trajnostnih praks v zvezi z zemljišči/kmetijstvom“).
(85) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnim škodljivim vplivom, določenega s kazalnikom št. 12 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja brez trajnostnih praks v zvezi z oceani/morji“),
(86) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnim škodljivim vplivom, določenega s kazalnikom št. 15 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („krčenje gozdov“).
(87) Kakor so navedene na rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN in evropskem rdečem seznamu, ki ga objavlja Evropska komisija.
(88) O podnebnih spremembah kot neposredni gonilni sili je treba poročati v okviru ESRS E1 Podnebne spremembe, o onesnaževanju pa v okviru ESRS E2 Onesnaževanje.
(89) V skladu s predlogom iz Uredbe Komisije (EU) 2018/2026 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 325, 20.12.2018, str. 18).
(90) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(91) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 13 v preglednici 2 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („delež nerecikliranih odpadkov“).
(92) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48). Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 9 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („razmerje med nevarnimi odpadki in radioaktivnimi odpadki“).
(93) Kot je določena v Direktivi 2009/125/ES. Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).
(94) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnih kazalnikov v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenih s kazalnikom št. 13 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („dejavnosti in dobavitelji, pri katerih obstaja veliko tveganje uporabe prisilnega dela“).
(95) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnih kazalnikov v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenih s kazalnikom št. 12 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („dejavnosti in dobavitelji, pri katerih obstaja veliko tveganje uporabe dela otrok“).
(96) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 9 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj politike o človekovih pravicah“).
(97) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 11 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah.
(98) Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 in so določeni s kazalnikom „izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti podjetjem brez politik primerne skrbnosti glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(99) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 11 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj postopkov in ukrepov za preprečevanje trgovine z ljudmi“).
(100) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnim škodljivim vplivom, določenega s kazalnikom št. 1 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („naložbe v podjetja brez politik za preprečevanje nezgod na delovnem mestu“),
(101) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 5 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj mehanizmov za pritožbe glede zadev v zvezi z zaposlenimi“).
(102) Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po informacijah za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikom „tehtani povprečni delež nesreč, poškodb in smrtnih žrtev“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II. Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 2 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („stopnja nezgod“), in potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po informacijah za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikom „tehtani povprečni delež nesreč, poškodb in smrtnih žrtev“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(103) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 3 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev ali bolezni“).
(104) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 12 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neprilagojena plačna vrzel“), ter upravljavcev referenčnih vrednosti za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikom „tehtana povprečna razlika med plačami moških in žensk“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(105) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 8 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („pretirana plača izvršnega direktorja“).
(106) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 7 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („primeri diskriminacije“).
(107) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega in dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenih s kazalnikom št. 10 v preglednici 1 Priloge I in s kazalnikom št. 14 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („kršitve načel globalnega dogovora ZN in smernic OECD za mednarodna podjetja“ in „število ugotovljenih primerov resnih težav in incidentov v zvezi s človekovimi pravicami“), ter potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti po informacijah za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikom „število sestavin referenčne vrednosti s socialnimi kršitvami (absolutno število in relativno, deljeno z vsemi sestavinami referenčne vrednosti), kot so navedene v mednarodnih pogodbah in konvencijah, načelih Združenih narodov in, kjer je relevantno, nacionalni zakonodaji“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(108) Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).
(109) Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanosti zaposlenih (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).
(*1) Spol, kot ga določijo zaposleni sami.
(110) Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33).
(111) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnih kazalnikov v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenih s kazalnikoma št. 12 in št. 13 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („dejavnosti in dobavitelji, pri katerih obstaja veliko tveganje uporabe dela otrok“ ter „dejavnosti in dobavitelji, pri katerih obstaja veliko tveganje uporabe prisilnega dela“).
(112) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 9 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj politike o človekovih pravicah“).
(113) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 11 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („pomanjkanje postopkov in mehanizmov za skladnost, s katerimi se spremlja skladnost z načeli globalnega dogovora ZN in smernicami OECD za mednarodna podjetja“).
(114) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 11 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj postopkov in ukrepov za preprečevanje trgovine z ljudmi“).
(115) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 4 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj kodeksa ravnanja dobaviteljev“).
(116) Te informacije podpirajo potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti glede razkritja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 in so določeni s kazalnikom „izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti podjetjem brez politik primerne skrbnosti glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(117) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 10 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah, ter potrebe upravljavcev referenčnih vrednosti za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikoma „število sestavin referenčne vrednosti s socialnimi kršitvami (absolutno število in relativno, deljeno z vsemi sestavinami referenčne vrednosti), kot so navedene v mednarodnih pogodbah in konvencijah, načelih Združenih narodov in, kjer je relevantno, nacionalni zakonodaji“ in „izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti podjetjem brez politik primerne skrbnosti glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(118) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 14 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („število ugotovljenih primerov resnih težav in incidentov v zvezi s človekovimi pravicami“).
(119) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 9 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj politike o človekovih pravicah“).
(120) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 11 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili o razkritjih glede trajnostnih naložb („pomanjkanje postopkov in mehanizmov za skladnost, s katerimi se spremlja skladnost z načeli globalnega dogovora ZN in smernicami OECD za mednarodna podjetja“).
(121) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 10 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („kršitve načel globalnega dogovora ZN in smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za mednarodna podjetja“), ter upravljavce referenčnih vrednosti za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikom „število sestavin referenčne vrednosti s socialnimi kršitvami (absolutno število in relativno, deljeno z vsemi sestavinami referenčne vrednosti), kot so navedene v mednarodnih pogodbah in konvencijah, načelih Združenih narodov in, kjer je relevantno, nacionalni zakonodaji“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(122) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 14 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („število ugotovljenih primerov resnih težav in incidentov v zvezi s človekovimi pravicami“).
(123) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 9 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj politike o človekovih pravicah“).
(124) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 11 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah.
(125) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz obveznega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 10 v preglednici 1 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („kršitve načel globalnega dogovora ZN in smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za mednarodna podjetja“), ter upravljavce referenčnih vrednosti za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikom „število sestavin referenčne vrednosti s socialnimi kršitvami (absolutno število in relativno, deljeno z vsemi sestavinami referenčne vrednosti), kot so navedene v mednarodnih pogodbah in konvencijah, načelih Združenih narodov in, kjer je relevantno, nacionalni zakonodaji“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(126) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 14 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („število ugotovljenih primerov resnih težav in incidentov v zvezi s človekovimi pravicami“).
(127) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 15 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („neobstoj politik za boj proti korupciji in podkupovanju“).
(128) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
(129) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 6 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („nezadostna zaščita žvižgačev“).
(130) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 17 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („število obsodb in znesek denarnih kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in podkupovanju“), ter upravljavcev referenčnih vrednosti za razkritje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, za katere se uporablja Uredba (EU) 2020/1816 ter ki so določeni s kazalnikom „število obsodb in znesek denarnih kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in podkupovanju“ iz oddelkov 1 in 2 Priloge II.
(131) Te informacije podpirajo potrebe udeležencev na finančnem trgu, za katere se uporablja Uredba (EU) 2019/2088, po informacijah, saj izhajajo iz dodatnega kazalnika v zvezi z glavnimi škodljivimi vplivi, določenega s kazalnikom št. 16 v preglednici 3 Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 v zvezi s pravili glede razkritij o trajnostnih naložbah („primeri nezadostnih ukrepov za obravnavanje kršitev standardov za boj proti korupciji in podkupovanju“).
(132) Upravni, poslovodni in nadzorni organi.
PRILOGA II
KRATICE IN GLOSAR POJMOV
V tej prilogi so navedeni vse kratice iz ESRS (preglednica 1) in vsi pojmi, opredeljeni v ESRS (preglednica 2).
Preglednica 1
Kratice
AMS |
avtomatizirani merilni sistemi |
AQI |
indeksi kakovosti zraka |
AR |
zahteve glede uporabe |
AWS |
Alliance for Water Stewardship (Zavezništvo za upravljanje voda) |
BAT |
najboljše razpoložljive tehnike |
BAT-AEL |
raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami |
BAT-AEPL |
raven okoljske učinkovitosti, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami |
BREF |
referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah |
Btu |
britanske toplotne enote |
CapEx |
naložbe v osnovna sredstva |
CBD |
Konvencija o biološki raznovrstnosti |
CDDA |
skupna zbirka podatkov o določenih območjih |
CEN |
Evropski odbor za standardizacijo |
CENELEC |
Evropski odbor za elektrotehniško standardizacijo |
CH4 |
metan |
CICES |
Skupna mednarodna klasifikacija ekosistemskih storitev |
CO2 |
ogljikov dioksid |
CRR |
Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (uredba o kapitalskih zahtevah) |
DEGURBA |
stopnja urbanizacije |
DR BP-1 |
Zahteva po razkritju – Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti |
DR BP-2 |
Zahteva po razkritju – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami |
DR GOV-1 |
Zahteva po razkritju – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov |
DR GOV-2 |
Zahteva po razkritju – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo |
DR GOV-3 |
Zahteva po razkritju – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud |
DR GOV-4 |
Zahteva po razkritju – Izjava o skrbnem pregledu glede trajnostnosti |
DR GOV-5 |
Zahteva po razkritju – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti |
DR SBM-1 |
Zahteva po razkritju – Tržni položaj, strategija, poslovni modeli in vrednostna veriga |
DR SBM-2 |
Zahteva po razkritju – Interesi in stališča deležnikov |
DR SBM-3 |
Zahteva po razkritju – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnimi modeli |
DR IRO-1 |
Zahteva po razkritju – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti |
DR IRO-2 |
Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavah podjetja o trajnostnosti |
DNSH |
načelo, da se ne škoduje bistveno |
DR |
zahteve po razkritju |
EBA |
Evropski bančni organ |
EK |
Evropska komisija |
EGP |
Evropski gospodarski prostor |
EFRAG |
Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje |
EFRAG SRB |
Odbor za poročanje o trajnostnosti pri Evropski svetovalni skupini za računovodsko poročanje |
PVO |
presoja vplivov na okolje |
EMAS |
sistem za okoljsko ravnanje in presojo |
EPC |
energijska izkaznica |
Evropski RIPO |
Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal |
ESA |
evropski nadzorni organi |
ESMA |
Evropski organ za vrednostne papirje in trge |
ESRS |
Evropski standardi poročanja o trajnostnosti |
ESRS 1 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti 1 – Splošne zahteve |
ESRS 2 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti 2 – Splošna razkritja |
ESRS E1 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti E1 – Podnebne spremembe |
ESRS E2 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti E2 – Onesnaževanje |
ESRS E3 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti E3 – Vodni in morski viri |
ESRS E4 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti E4 – Biotska raznovrstnost in ekosistemi |
ESRS E5 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti E5 – Raba virov in krožno gospodarstvo |
ESRS G1 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti G1 – Poslovno ravnanje |
ESRS S1 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti S1 – Lastna delovna sila |
ESRS S2 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti S2 – Delavci v vrednostni verigi |
ESRS S3 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti S3 – Prizadete skupnosti |
ESRS S4 |
Evropski standard poročanja o trajnostnosti S4 – Potrošniki in končni uporabniki |
EU |
Evropska unija |
EU ETS |
sistem EU za trgovanje z emisijami |
EWC |
evropski svet delavcev |
FPIC |
prostovoljno, predhodno in informirano soglasje |
EPDČ |
ekvivalent polnega delovnega časa |
GAAP |
splošno sprejeta računovodska načela |
TGP |
toplogredni plin |
GJ |
gigadžul |
GRI |
organizacija Global Reporting Initiative |
GWP |
potencial globalnega segrevanja |
HFC |
fluorirani ogljikovodiki |
IED |
Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2) (direktiva o industrijskih emisijah) |
IFC |
Mednarodna finančna korporacija |
MSRP |
mednarodni standardi računovodskega poročanja |
MOD |
Mednarodna organizacija dela |
IPBES |
Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah |
IPCC |
Medvladni panel za podnebne spremembe |
ISEAL |
Mednarodna zveza za socialno in okoljsko akreditacijo in označevanje |
ISO |
Mednarodna organizacija za standardizacijo |
ISSB |
Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti |
ITS |
izvedbeni tehnični standardi |
IUCN |
Mednarodna zveza za ohranjanje narave |
KBA |
ključna območja biotske raznovrstnosti |
Kg |
kilogram |
lb |
funti |
pristop LEAP |
določiti lokacijo, ovrednotiti, oceniti, pripraviti |
LGBTQI osebe |
lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne in queer osebe |
MDR |
minimalna zahteva po razkritju |
MWh |
megavatne ure |
N2O |
dušikov oksid |
NACE |
statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti |
NF3 |
dušikov trifluorid |
NVO |
nevladne organizacije |
NH3 |
amoniak |
NOX |
dušikovi oksidi |
NUTS |
nomenklatura statističnih teritorialnih enot |
O3 |
ozon |
ODS |
ozonu škodljiva snov |
OECD |
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj |
OECM |
študija „One Earth Climate Model“ |
OpEX |
naložbe v obratna sredstva |
PBTS |
obstojne, bioakumulativne in strupene snovi |
PCAF |
organizacija Partnership for Carbon Accounting Financial |
PCF |
perfluorirani ogljikovodiki |
PM |
delci |
PMT |
obstojne, mobilne in strupene snovi |
POP |
obstojna organska onesnaževala |
REACH |
uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij |
SBTi |
pobuda Science Based Targets |
SBTN |
mreža Science Based Targets Network |
SCE |
Societas Cooperativa Europaea |
SDA |
sektorski pristop k razogljičenju |
SDG |
cilji trajnostnega razvoja |
SDPI |
kazalnik uspešnosti trajnostnega razvoja |
SE |
evropska družba |
SEEA |
Sistem za integrirano okoljsko in ekonomsko računovodstvo |
SEEA EA |
ekosistemsko računovodstvo v okviru Sistema za okoljsko in ekonomsko računovodstvo |
SFDR |
Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (3) (uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo) |
SOX |
žveplovi oksidi |
SVHC |
snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost |
TCFD |
projektna skupina za finančna razkritja v zvezi s podnebjem |
TNFD |
projektna skupina za finančna razkritja v zvezi z naravo |
ZN |
Združeni narodi |
UNEP |
Program Združenih narodov za okolje |
Unesco |
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo |
vPvB |
zelo obstojne in zelo bioakumulativne snovi |
vPvM |
zelo obstojne in zelo mobilne snovi |
WDPA |
svetovna podatkovna zbirka zavarovanih območij |
WRI |
Svetovni inštitut za vire |
WWF |
Svetovni sklad za naravo |
Preglednica 2
Pojmi, opredeljeni v ESRS
V tej preglednici so opredeljeni pojmi, ki se uporabljajo kot referenca za pripravo izjav o trajnostnosti v skladu z ESRS.
Opredeljen pojem |
Opredelitev |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ukrepi |
Ukrepi se nanašajo na:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Udeleženci vrednostne verige |
Posamezniki ali subjekti v višjem ali nižjem delu vrednostne verige. Šteje se, da je udeleženec v nižjem delu vrednostne verige podjetja (npr. distributerji, stranke), če prejema proizvode ali storitve podjetja, in da je v višjem delu vrednostne verige podjetja (npr. dobavitelji), če zagotavlja proizvode ali storitve, ki jih podjetje uporablja pri proizvodnji lastnih proizvodov ali storitev. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Dostojna plača |
Plača, s katero lahko delavec v nacionalnih gospodarskih in socialnih razmerah izpolni svoje potrebe in potrebe svoje družine. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Upravni, poslovodni in nadzorni organi |
Upravni organi z najvišjo pristojnostjo odločanja v podjetju, vključno z odbori. Če v strukturi upravljanja ni članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa podjetja, bi bilo treba vključiti izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja, če taka funkcija obstaja. V nekaterih jurisdikcijah imajo sistemi upravljanja dve ravni, pri čemer sta nadzor in upravljanje ločena. V takih primerih sta obe ravni vključeni v opredelitev upravnih, poslovodnih in nadzornih organov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Prizadete skupnosti |
Ljudje ali skupine, ki živijo ali delajo na istem območju in na katere podjetje, ki poroča, vpliva ali lahko vpliva s svojimi dejavnostmi ali višjim in nižjim delom svoje vrednostne verige. Prizadete skupnosti lahko segajo od skupnosti, ki živijo poleg lokacij, kjer podjetje izvaja dejavnosti (lokalne skupnosti), do skupnosti, ki živijo na bolj oddaljenih območjih. Prizadete skupnosti vključujejo dejansko in morebitno prizadeta indigena ljudstva. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Letni skupni prejemki |
Letni skupni prejemki lastne delovne sile vključujejo plačo, bonus, nagrade v obliki delnic, nagrade v obliki opcij, spodbujevalno nadomestilo, ki ne vključuje lastniškega deleža, spremembo vrednosti pokojnine in nekvalificirano odloženo nadomestilo, ki se plačajo med letom. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Predvideni finančni učinki |
Finančni učinki, ki ne izpolnjujejo meril za pripoznavanje za vključitev v vrstične postavke računovodskih izkazov v obdobju poročanja in niso zajeti s sedanjimi finančnimi učinki. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Območje vodnega tveganja |
Prispevno območje vodnega telesa, na katerem več fizičnih vidikov, povezanih z vodo:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Območje velikega vodnega stresa |
Regije, v katerih je odstotek skupne odvzete vode visok (40–80 %) ali izjemno visok (višji od 80 %), glede na atlas vodnega tveganja Aqueduct Svetovnega inštituta za vire (WRI). Glej tudi pomanjkanje vode. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
S procesom povezani materiali |
Materiali, ki so potrebni za proizvodni proces, vendar niso del končnega proizvoda, kot so maziva za proizvodne stroje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Zaključki o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) |
Dokument, ki vsebuje dele referenčnega dokumenta BAT, ki vsebuje zaključke o najboljših razpoložljivih tehnikah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, ravni okoljske učinkovitosti, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, minimalno vsebino sistema ravnanja z okoljem, vključno s primerjalnimi vrednostmi, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo mesta (5). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Raven emisij, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT-AEL) |
Spekter ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi najboljše razpoložljive tehnike ali kombinaciji najboljših razpoložljivih tehnik, kot so opisane v zaključkih o BAT; te ravni so izražene kot povprečje v določenem časovnem obdobju pod posebnimi referenčnimi pogoji, tj. raven emisij, ki je povezana z BAT. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Raven okoljske učinkovitosti, povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT-AEPL) |
Spekter ravni okoljske učinkovitosti, razen ravni emisij, nastalih pri običajnih pogojih obratovanja ob uporabi najboljše razpoložljive tehnike ali kombinaciji najboljših razpoložljivih tehnik (6). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Najboljše razpoložljive tehnike (BAT) (7) |
Najbolj učinkovita in napredna stopnja v razvoju dejavnosti in njihovega načina obratovanja, ki kaže praktično primernost posameznih tehnologij kot podlage za določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot celoto:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Izguba biotske raznovrstnosti |
Zmanjšanje katerega koli vidika biotske raznovrstnosti (tj. raznovrstnosti na ravni genetike, vrste in ekosistema) na določenem območju zaradi smrti (vključno z izumrtjem), uničenja ali fizične odstranitve; nanaša se lahko na številne razsežnosti, od izumrtja na svetovni ravni do izumrtja populacije, zaradi katerega se v enakem obsegu zmanjša celotna raznolikost. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Biotska ali biološka raznovrstnost |
Raznolikost živih organizmov iz vseh virov, vključno s kopenskimi, morskimi in drugimi vodnimi ekosistemi ter ekološkimi kompleksi, katerih del so. To vključuje raznolikost genskih, fenotipskih, filogenetskih in funkcionalnih lastnosti ter spremembe številčnosti in porazdelitve v času in prostoru znotraj vrst, bioloških skupnosti in ekosistemov ter med njimi. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Občutljivo območje biotske raznovrstnosti |
Omrežje zavarovanih območij Natura 2000, Unescova območja svetovne dediščine in ključna območja biotske raznovrstnosti ter druga zavarovana območja iz Dodatka D Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139 (8). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Biosferna ali ekološka celovitost |
Sposobnost ekosistema, da podpira in ohranja ekološke procese in raznoliko skupnost organizmov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Modro gospodarstvo |
Modro gospodarstvo zajema vse industrije in sektorje, povezane z oceani, morji in obalami, ne glede na to, ali so v morskem okolju (npr. pomorski promet, ribištvo, proizvodnja energije) ali na kopnem (npr. pristanišča, ladjedelnice, akvakultura in proizvodnja alg na kopnem, obalni turizem). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
BREF ali referenčni dokumenti EU o najboljših razpoložljivih tehnikah |
Dokument, ki je rezultat izmenjave informacij, organizirane na podlagi člena 13 Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) o industrijskih emisijah, ki je pripravljen za opredeljene dejavnosti in v katerem so opisane zlasti uporabljene tehnike, sedanje ravni emisij in porabe, tehnike, ki se upoštevajo pri določanju najboljših razpoložljivih tehnik, ter zaključki o BAT in vse nastajajoče tehnike, pri čemer se posebej upoštevajo merila iz Priloge III k Direktivi 2010/75/EU. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Podkupovanje |
Nepošteno napeljevanje nekoga k ravnanju v korist tistega, ki napeljuje, z darili ali denarjem ali drugimi spodbudami. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Poslovni model |
Sistem podjetja za preoblikovanje vložkov prek njegovih dejavnosti v izložke in rezultate, katerih cilj je izpolnjevanje strateških namenov podjetja ter ustvarjanje vrednosti v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. V ESRS se pojem poslovni model uporablja v ednini, čeprav je uveljavljeno, da ima lahko podjetje več kot en poslovni model. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Poslovni odnosi |
Odnosi, ki jih ima podjetje s poslovnimi partnerji, subjekti v svoji vrednostni verigi in katerim koli drugim nedržavnim ali državnim subjektom, ki je neposredno povezan z njegovimi poslovnimi dejavnostmi, proizvodi ali storitvami. Poslovni odnosi niso omejeni na neposredna pogodbena razmerja. Vključujejo posredne poslovne odnose v vrednostni verigi podjetja, ki presegajo prvo stopnjo, in položaje delničarjev v skupnih podjetjih ali naložbah. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Stranski proizvod |
Snov ali predmet, ki nastane v proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta, se ne šteje za odpadek, temveč za stranski proizvod, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ogljični dobropis |
Prenosljiv instrument ali instrument za trgovanje, ki predstavlja zmanjšanje emisij za eno metrično tono ekvivalenta CO2 ali tolikšno odstranitev emisij ter se izda in preveri v skladu s priznanimi standardi kakovosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2) |
Univerzalna merska enota, ki označuje potencial globalnega segrevanja (GWP) vsakega toplogrednega plina, izražen v potencialu globalnega segrevanja ene enote ogljikovega dioksida. Uporablja se za vrednotenje sproščanja (ali preprečevanja sproščanja) različnih toplogrednih plinov na skupni podlagi. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Delo otrok |
Delo, ki otroke prikrajša za njihovo otroštvo, možnosti in dostojanstvo ter škoduje telesnemu in duševnemu razvoju. Nanaša se na delo, ki:
Otrok je opredeljen kot oseba, mlajša od 18 let. Ali se lahko določene oblike dela imenujejo delo otrok ali ne, je odvisno od otrokove starosti, vrste in ur opravljenega dela ter pogojev, v katerih ga opravlja. Odgovori se razlikujejo od države do države, pa tudi med sektorji znotraj držav. V skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 138 o minimalni starosti najnižja starost za delo ne bi smela biti nižja od minimalne starosti za zaključek obveznega šolanja, v nobenem primeru pa ne bi smela biti manj kot od 15 let. Izjeme so mogoče v nekaterih državah s premalo razvitim gospodarstvom in izobraževalnimi ustanovami, v katerih velja najnižja starost 14 let. Te države določi Mednarodna organizacija dela (MOD) na podlagi posebne vloge zadevne države ter v posvetovanju z organizacijami, ki zastopajo delodajalce in delavce. Nacionalna zakonodaja lahko dovoli zaposlitev oseb, starih od 13 do 15 let, za lažje delo, če ni verjetno, da bi to škodovalo njihovemu zdravju ali razvoju in ne posega v njihovo šolanje ali sodelovanje v programih poklicnega izobraževanja ali usposabljanja. Najnižja starost za sprejem na delo, ki bi zaradi svoje narave ali okoliščin, v katerih se izvaja, lahko ogrozila zdravje, varnost ali moralo mladih, je najmanj 18 let. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Krožno gospodarstvo |
Gospodarski sistem, v katerem se, kolikor je mogoče dolgo, ohranja vrednost proizvodov, materialov in drugih virov v gospodarstvu, pri čemer se povečuje njihova učinkovita raba pri proizvodnji in porabi, s čimer se zmanjša vpliv njihove rabe na okolje ter čim bolj zmanjšata količina odpadkov in izpust nevarnih snovi v vseh fazah njihovega življenjskega cikla, vključno z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Načela krožnega gospodarstva |
Načela evropskega krožnega gospodarstva:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Stopnja krožne rabe materialov |
Vračanje materialov, sestavnih delov in proizvodov v obtok po prvi uporabi v praksi ob uporabi naslednjih strategij (po prednostnem vrstnem redu):
Stopnja rabe je opredeljena kot delež krožne rabe materialov glede na celotno rabo materialov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Tajni podatki |
Tajni podatki EU, kot so opredeljeni v Sklepu Sveta 2013/488/EU (10) o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali kot jih za tajne opredeli ena od držav članic, pri čemer so označeni v skladu z Dodatkom B k navedenemu sklepu Sveta. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Prilagajanje podnebnim spremembam |
Proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim spremembam ter njihovim vplivom. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Blažitev podnebnih sprememb |
Proces zmanjševanja emisij TGP in zadrževanje dviga globalne povprečne temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi v skladu s Pariškim sporazumom. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odpornost proti podnebnim spremembam |
Sposobnost podjetja, da se prilagodi podnebnim spremembam ter razvoju ali negotovostim, povezanim s podnebnimi spremembami. Odpornost proti podnebnim spremembam vključuje zmogljivost za upravljanje obsega 1, povezanega s podnebjem, in koristi, ki jih prinašajo s podnebjem povezane priložnosti, vključno z zmožnostjo odzivanja na prehodnostna tveganja in fizična tveganja ter prilagajanja nanje. Odpornost podjetja proti podnebnim spremembam vključuje njegovo strateško odpornost in operativno odpornost proti spremembam, razvoju ali negotovostim, povezanim s podnebnimi spremembami. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
S podnebjem povezana priložnost |
Morebitni pozitivni učinki, povezani s podnebnimi spremembami, za podjetje. Prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje lahko pomenijo priložnosti za podjetja. S podnebjem povezane priložnosti se bodo razlikovale glede na regijo, trg in industrijo, v katerem podjetje posluje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
S podnebjem povezano fizično tveganje (fizično tveganje zaradi podnebnih sprememb) |
Tveganja, ki so posledica podnebnih sprememb, ki lahko temeljijo na dogodkih (akutna) ali na dolgoročnejših (kronična) spremembah podnebnih vzorcev. Akutna fizična tveganja nastanejo zaradi posebnih nevarnosti, zlasti vremenskih dogodkov, kot so nevihte, poplave, požari ali vročinski valovi. Kronična fizična tveganja nastanejo zaradi dolgoročnejših sprememb podnebja, kot so spremembe temperature in njihov vpliv na dvigovanje morske gladine, manjša razpoložljivost vode, izguba biotske raznovrstnosti ter spremembe proizvodne sposobnosti zemljišč in prsti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
S podnebjem povezana prehodnostna tveganja |
Tveganja, ki nastanejo zaradi prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno proti podnebnim spremembam. Običajno vključujejo tveganja politike, pravna tveganja, tehnološka tveganja, tržna tveganja in tveganja za ugled. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Kolektivna pogajanja |
Vsa pogajanja, ki potekajo med delodajalcem, skupino delodajalcev ali eno ali več organizacijami delodajalcev na eni strani in enim ali več sindikati, ali če teh ni, predstavniki delavcev, ki so jih delavci ustrezno izvolili in pooblastili v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi, na drugi, za:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Potrjeni incident (delo otrok ali prisilno delo ali trgovanje z ljudmi) |
Incident v zvezi z delom otrok, prisilnim delom ali trgovino z ljudmi, za katerega je bilo ugotovljeno, da je potrjen z dokazi. Potrjeni incidenti ne vključujejo incidentov v zvezi z delom otrok, prisilnim delom ali trgovino z ljudmi, ki se v obdobju poročanja še vedno preiskujejo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Potrjeni incident korupcije ali podkupovanja |
Incident korupcije ali podkupovanja, za katerega je bilo ugotovljeno, da je potrjen z dokazi. Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja ne vključujejo incidentov korupcije ali podkupovanja, ki se ob koncu obdobja poročanja še vedno preiskujejo. Ugotovitev, da je morebiten primer neskladnosti potrjen z dokazi, lahko sprejme uslužbenec podjetja za skladnost ali uslužbenec s podobno funkcijo ali organ. Odločitev, ki jo utemelji sodišče, ni potrebna. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Potrošnik |
Posameznik, ki zase ali za druge pridobi, porabi ali uporabi blago in storitve za osebno uporabo, ne za nadaljnjo prodajo, komercialne ali trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne namene. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Korporativna kultura |
Korporativna kultura izraža cilje na podlagi vrednot in prepričanj. Na podlagi skupnih predpostavk in skupinskih norm, kot so vrednote, izjave o poslanstvu ali kodeks ravnanja, usmerja dejavnosti podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Korupcija |
Zloraba zaupanih pooblastil za pridobitev zasebnih koristi, ki jo lahko izvršijo posamezniki ali organizacije. Vključuje prakse, kot so podmazovanje, goljufija, izsiljevanje, nedovoljeno dogovarjanje in pranje denarja. Vključuje tudi ponujanje ali prejemanje daril, posojil, plačil, nagrad ali drugih ugodnosti kateri koli osebi ali s strani katere koli osebe kot spodbude za nepošteno ali nezakonito ravnanje ali ravnanje, ki pomeni kršitev zaupanja v poslovno ravnanje podjetja. Vključuje lahko prejemke v denarju ali naravi, kot so brezplačni izdelki, darila in počitnice, ali posebne osebne storitve, zagotovljene za pridobitev neustrezne prednosti ali ustvarjanje moralnega pritiska za pridobitev take prednosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Verodostojne osebe v bližini |
Posamezniki z dovolj bogatimi izkušnjami s sodelovanjem s prizadetimi deležniki iz določene regije ali okoliščin (na primer delavke na kmetijah, indigena ljudstva ali delavci migranti), ki lahko pomagajo učinkovito izraziti njihove verjetne pomisleke. V praksi to lahko vključuje NVO za razvoj in človekove pravice, mednarodne sindikate in lokalno civilno družbo, vključno z verskimi organizacijami. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Sedanji finančni učinki |
Finančni učinki za tekoče obdobje poročanja, ki so pripoznani v temeljnih računovodskih izkazih. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Vzvodi razogljičenja |
Združene vrste blažitvenih ukrepov, kot so energijska učinkovitost, elektrifikacija, preklop na druga goriva, uporaba energije iz obnovljivih virov, sprememba proizvodov in razogljičenje dobavne verige, ki ustrezajo posebnim ukrepom podjetij. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Krčenje gozdov |
Začasna ali trajna sprememba gozdnega zemljišča v negozdno, ki jo povzroči človek (11). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Degradacija ali degradirani ekosistem |
Kronični človeški vplivi, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti ter motnje v strukturi, sestavi in funkcionalnosti ekosistema. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odvisnosti |
Položaj podjetja, katerega poslovni procesi so odvisni od naravnih, človeških in/ali socialnih virov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Usedline v vodi in prsti |
Količina snovi, ki se je nakopičila v okolju, bodisi v vodi bodisi v prsti, in sicer zaradi rednih dejavnosti ali incidentov ali odstranjevanja s strani podjetij, in to ne glede na to, ali se je nakopičila na proizvodnem mestu podjetja ali zunaj njega. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Dezertifikacija |
Degradacija tal na sušnih, polsušnih in suhih subhumidnih območjih zaradi različnih dejavnikov, vključno s podnebnimi razlikami in človekovimi dejavnostmi. Dezertifikacija se ne nanaša na naravno širjenje obstoječih puščav. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odvajanje |
Odvajanje odpadne vode pomeni količino vode (v m3) ali snovi (v kg BPK/d ali primerljivi enoti), ki se doda vodnemu telesu / spere vanj pri točkovnem ali razpršenem viru. Komunalna odpadna voda (ali odvajanje) pomeni očiščene odpadne vode, izpuščene iz čistilne naprave. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Diskriminacija |
Diskriminacija je lahko neposredna ali posredna. Neposredna diskriminacija se pojavi, ko je posameznik zaradi svoje posebne značilnosti, ki spada med „zaščitene razloge“, obravnavan manj ugodno, kot se obravnavajo ali bi se obravnavali drugi v podobnem položaju. Posredna diskriminacija se pojavi, ko je oseba ali skupina oseb z istimi značilnostmi zaradi navidezno nevtralnega predpisa v manj ugodnem položaju. Dokazati je treba, da je skupina zaradi odločitve v manj ugodnem položaju kot skupina v primerljivem položaju. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Dvojna pomembnost |
Dvojna pomembnost ima dve razsežnosti: pomembnost vplivov in finančno pomembnost. Trajnostnostna zadeva izpolnjuje merilo dvojne pomembnosti, če je pomembna z vidika vpliva ali finančnega vidika ali obojega. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Trpežnost proizvoda, sestavnega dela ali materiala |
Zmožnost proizvoda, sestavnega dela ali materiala, da ohrani funkcionalnost in ustreznost, če se uporablja, kot je predvideno. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ekološki prag |
Točka, na kateri razmeroma majhna sprememba zunanjih pogojev povzroči hitre spremembe v ekosistemu. Ko je ekološki prag presežen, ekosistem morda ne bo več mogel ponovno vzpostaviti svojega stanja z lastno odpornostjo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Obseg ekosistema |
Velikost ekosistemskega sredstva, pri čemer je ekosistemsko sredstvo neprekinjeni prostor določenega ekosistemskega tipa, za katerega je značilen poseben sklop biotskih in abiotskih sestavin ter njihovih interakcij. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Obnova ekosistema |
Vse namerne dejavnosti, ki sprožijo ali pospešijo okrevanje ekosistema iz degradiranega stanja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ekosistemske storitve |
Prispevki ekosistemov h koristim, ki se uporabljajo pri gospodarskih in drugih človekovih dejavnostih, tj. koristim, ki jih ljudje pridobivajo iz ekosistemov. V oceni ekosistemov tisočletja je mogoče ekosistemske storitve razdeliti na storitve podpore, storitve regulacije, storitve zagotavljanja in kulturne storitve. Vrste ekosistemov so razvrščene glede na Skupno mednarodno klasifikacijo ekosistemskih storitev (CICES). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ekosistem |
Dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v funkcionalno celoto. Tipologija ekosistemov je na voljo v publikaciji IUCN Global Ecosystem Typology 2.0 (Globalna tipologija ekosistemov 2.0). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Emisija |
Neposreden ali posreden izpust snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega vira ali razpršenih virov v zrak, vodo ali prst (12). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Zaposleni |
Posameznik, ki je v delovnem razmerju s podjetjem v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Končni uporabniki |
Posamezniki, ki končno uporabljajo ali naj bi končno uporabljali posamezen proizvod ali storitev. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Enake možnosti |
Enak in nediskriminatoren dostop posameznikov do možnosti za izobraževanje, usposabljanje, zaposlitev, karierni razvoj in izvajanje pooblastil, ne da bi bili v manj ugodnem položaju na podlagi meril, kot so spol, rasa ali etnično poreklo, državljanstvo, vera ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Enaka obravnava |
Načelo enake obravnave je splošno načelo evropskega prava, v skladu s katerim se predpostavlja, da se primerljive okoliščine ali osebe v primerljivih okoliščinah obravnavajo enako. V okviru ESRS S1 se pojem enaka obravnava nanaša tudi na načelo nediskriminacije, v skladu s katerim ne sme biti nobene neposredne ali posredne diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Finančni učinki |
Učinki tveganj in priložnosti, ki kratko-, srednje- ali dolgoročno vplivajo na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Finančna pomembnost |
Trajnostnostna zadeva je pomembna s finančnega vidika, če ustvarja tveganja ali priložnosti, ki kratko-, srednje- ali dolgoročno vplivajo (ali se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivale) na finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Prisilno delo |
Vsako delo ali storitev, ki jo oseba opravlja zaradi grožnje kazni in za katero se oseba ni prostovoljno javila. Pojem zajema vse okoliščine, v katerih so osebe kakor koli prisiljene opravljati delo, ter vključuje tradicionalne „suženjstvu podobne“ prakse in sodobne oblike prisile, ki vključujejo izkoriščanje delovne sile ter lahko vključujejo trgovino z ljudmi in sodobno suženjstvo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Fosilno gorivo |
Neobnovljivi viri energije na osnovi ogljika, kot so trdna goriva, zemeljski plin in nafta. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Prostovoljno, predhodno in informirano soglasje |
Izraz pravice indigenih ljudstev, da sama določajo svoje politične, socialne, ekonomske in kulturne prednostne naloge. Zajema tri medsebojno povezane in kumulativne pravice indigenih ljudstev: pravico do posvetovanja, pravico do udeležbe ter pravico do svojih zemljišč, ozemelj in virov. Nanaša se na indigena ljudstva in je priznano v mednarodnem pravu o človekovih pravicah, zlasti Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Sladka voda |
Podzemne in površinske vode s povprečno letno slanostjo < 0,5 ‰ (tj. mejna vrednost iz Priloge II k okvirni direktivi o vodah). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Zmanjšanje emisij TGP |
Zmanjšanje emisij obsegov 1, 2 in 3 ali skupnih emisij TGP podjetja ob koncu obdobja poročanja glede na emisije v izhodiščnem letu. Zmanjšanje emisij je lahko med drugim posledica energijske učinkovitosti, elektrifikacije, razogljičenja dobaviteljev, razogljičenja mešanice virov električne energije, razvoja trajnostnih proizvodov ali sprememb meja poročanja ali dejavnosti (npr. zunanje izvajanje, zmanjšane zmogljivosti), če se dosežejo v okviru lastnega delovanja in vrednostne verige podjetja. Odvzemi in izognjene emisije se ne štejejo kot zmanjšanje emisij. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odvzem in shranjevanje TGP |
(Antropogeni) odvzemi se nanašajo na odstranitev TGP iz ozračja zaradi namernih človekovih dejavnosti. Te vključujejo povečanje bioloških antropogenih ponorov CO2 in uporabo kemijskega inženirstva za doseganje dolgoročnega odstranjevanja in shranjevanja. Z zajemanjem in shranjevanjem ogljika iz industrijskih in z energijo povezanih virov, s katerim se samo po sebi ne odstranjuje CO2 iz ozračja, se lahko iz ozračja odvzame CO2, če se kombinira s proizvodnjo bioenergije (pridobivanje bioenergije z zajemanjem in shranjevanjem ogljika – BECCS). Odvzemi so lahko reverzibilni, pri čemer je preobrat vsak premik shranjenih TGP iz predvidenega skladišča v ozračje. Na primer, če v gozdu, gojenem za odstranitev določene količine CO2, izbruhne požar v naravi, se emisije, zajete v drevesih, vrnejo v ozračje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Potencial globalnega segrevanja |
Dejavnik, ki opisuje vpliv sevalnega prispevka (stopnja škode za ozračje) ene enote zadevnega TGP glede na eno enoto CO2. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplogredni plini (TGP) |
Plini iz dela 2 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (13). Vključujejo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), dušikov oksid (N2O), žveplov heksafluorid (SF6), dušikov trifluorid (NF3), fluorirane ogljikovodike (HFC) in perfluorirane ogljikovodike (PFC). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Pritožbeni mehanizem |
Vsi rutinski, državni ali nedržavni, sodni ali izvensodni postopki, po katerih lahko deležniki vložijo pritožbe in zahtevajo popravne ukrepe. Primeri državnih sodnih in zunajsodnih pritožbenih mehanizmov so med drugim sodišča, delovna sodišča, nacionalne institucije za človekove pravice, nacionalne kontaktne točke na podlagi smernic OECD za večnacionalna podjetja, uradi varuha človekovih pravic, agencije za varstvo potrošnikov, organi za regulativni nadzor in vladni uradi za pritožbe. Nedržavni pritožbeni mehanizmi vključujejo mehanizme, ki jih podjetje upravlja samo ali skupaj z deležniki, kot so pritožbeni mehanizmi na operativni ravni in kolektivna pogajanja, vključno z mehanizmi, vzpostavljenimi s kolektivnimi pogajanji. Poleg tega vključujejo mehanizme, ki jih upravljajo panožna združenja, mednarodne organizacije, organizacije civilne družbe ali skupine več deležnikov. Pritožbene mehanizme na operativni ravni upravlja organizacija sama ali v sodelovanju z drugimi osebami ter so neposredno dostopni deležnikom organizacije. Mehanizmi omogočajo zgodnjo in neposredno opredelitev in obravnavo pritožb, s čimer se prepreči stopnjevanje škode in pritožb. Poleg tega zagotavljajo pomembne povratne informacije o učinkovitosti skrbnega pregleda organizacije, ki jih sporočijo neposredno prizadete osebe. V skladu z vodilnim načelom 31 ZN so učinkoviti pritožbeni mehanizmi verodostojni, dostopni, predvidljivi, pravični, pregledni in združljivi s pravicami ter vir stalnega učenja. Učinkoviti pritožbeni mehanizmi na operativni ravni poleg teh meril temeljijo tudi na sodelovanju in dialogu. Organizacija morda težje oceni učinkovitost pritožbenih mehanizmov, pri katerih sodeluje, v primerjavi z mehanizmi, ki jih vzpostavi sama. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Podzemne vode |
Vsa voda pod zemeljskim površjem v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem (14). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Habitat |
Kraj ali vrsta območja, kjer je naravno prisoten organizem ali populacija. Pomeni lahko tudi okoljske lastnosti, ki jih potrebuje določena vrsta, ali njeno ekološko nišo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Fragmentacija habitatov |
Splošni pojem, ki opisuje nabor procesov, s katerimi izguba habitata povzroči razdelitev neprekinjenih habitatov na večje število manjših zaplat z manjšo skupno površino, ki so ločene druga od druge zaradi skupka različnih habitatov. Fragmentacija habitatov lahko nastane zaradi naravnih procesov (npr. gozdni in travniški požari, poplave) in človekovih dejavnosti (gozdarstvo, kmetijstvo, urbanizacija). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Nadlegovanje |
Primer, v katerem ima neželeno vedenje, povezano s prepovedano podlago za diskriminacijo (na primer s spolom v skladu z Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ali vero ali prepričanjem, invalidnostjo, starostjo ali spolno usmerjenostjo v skladu z Direktivo Sveta 2000/78/ES (16)), učinek ali namen prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Nevarni odpadki |
Odpadki, ki kažejo eno ali več nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) o odpadkih. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Podnebni sektorji z velikim vplivom |
Sektorji iz oddelkov A do H in oddelka L Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (18) (kot so opredeljeni v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 (19)). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Vplivi |
Učinek, ki ga ima ali bi ga lahko imelo podjetje na okolje in ljudi, vključno z učinki na človekove pravice, povezanimi z lastnimi dejavnostmi ter višjim in nižjim delom vrednostne verige podjetja, vključno z njegovimi proizvodi in storitvami, tudi prek njegovih poslovnih odnosov. Vplivi so lahko dejanski ali morebitni, negativni ali pozitivni, namerni ali nenamerni ter reverzibilni ali nereverzibilni. Pojavijo se lahko kratko-, srednje- ali dolgoročno. Vplivi kažejo negativen ali pozitiven prispevek podjetja k trajnostnemu razvoju. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Gonilne sile vplivov |
Vsi dejavniki, ki povzročajo spremembe narave, antropogenih sredstev, prispevkov narave za ljudi in dobre kakovosti življenja. Neposredne gonilne sile sprememb so lahko naravne in antropogene, Imajo neposredne fizične (mehanske, kemične, zvočne, svetlobne itd.) vplive na naravo in vplive na naravo, ki prizadenejo vedenje. Med drugim vključujejo podnebne spremembe, onesnaževanje, različne vrste spremembe rabe zemljišč, invazivne tujerodne vrste in zoonoze ter izkoriščanje. Posredne gonilne sile vplivov delujejo razpršeno s spreminjanjem neposrednih gonilnih sil vplivov in vplivanjem nanje (na njihovo raven, smer ali stopnjo) ter spreminjanjem drugih posrednih gonilnih sil vplivov in vplivanjem nanje. Interakcije med posrednimi in neposrednimi gonilnimi silami ustvarjajo različne verige odnosov, značilnosti in vplivov, ki se lahko razlikujejo glede na vrsto, intenzivnost, trajanje in razdaljo. Ti odnosi lahko povzročijo tudi različne vrste učinkov prelivanja. Globalne posredne gonilne sile vključujejo gospodarske demografske, tehnološke in kulturne gonilne sile ter gonilne sile v zvezi z upravljanjem. Pri posrednih gonilnih silah se posebna pozornost namenja vlogi institucij (formalnih in neformalnih) ter vplivom vzorcev proizvodnje, ponudbe in potrošnje na naravo, njene prispevke za ljudi in kakovost življenja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Pomembnost vplivov |
Trajnostnostna zadeva je pomembna z vidika vplivov, če se nanaša na dejanske ali morebitne pomembne pozitivne ali negativne vplive podjetja na ljudi ali okolje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Pomembna trajnostnostna zadeva z vidika vpliva vključuje vplive, povezane z lastnimi dejavnostmi ter višjim in nižjim delom vrednostne verige podjetja, vključno z njegovimi proizvodi in storitvami, tudi prek njegovih poslovnih odnosov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Incident |
Tožba ali pritožba, vložena po formalnem postopku pri podjetju ali pristojnih organih, ali primer neskladnosti, ki ga podjetje ugotovi po vzpostavljenih postopkih. Vzpostavljeni postopki za ugotavljanje primerov neskladnosti lahko vključujejo revizije sistemov upravljanja, formalne programe spremljanja ali pritožbene mehanizme. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Sežig |
Nadzorovano sežiganje odpadkov pri visoki temperaturi z energijsko predelavo ali brez nje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Neodvisni član upravnega odbora |
Člani upravnega odbora, ki neodvisno presojajo brez kakršnih koli zunanjih vplivov ali navzkrižja interesov. Neodvisnost na splošno pomeni izvajanje objektivne in proste presoje. Kadar se uporablja kot ukrep za presojo vtisa neodvisnosti ali za opredelitev neizvršnega člana upravnega, poslovodnega in nadzornega organa ali njegovih odborov kot neodvisnega, to pomeni odsotnost interesa, položaja, povezave ali odnosa, ki bi lahko v primeru presoje z vidika razumne in obveščene tretje osebe neupravičeno vplival na odločanje ali pomenil pristranskost pri odločanju. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Indigena ljudstva |
Na mednarodni ravni ni enotne opredelitve indigenih ljudstev. V praksi se mednarodne agencije zbližujejo glede tega, katere skupine se lahko štejejo za indigena ljudstva in bi morale biti kot take deležne posebne zaščite. Pomembno merilo za opredelitev indigenih ljudstev je povezano z njihovo povezavo s tradicionalnim območjem, kot je opredeljeno v konvenciji MOD št. 169, člen 1, ki določa, da se konvencija uporablja za: „(a) plemenska ljudstva v neodvisnih državah, katerih socialne, kulturne in gospodarske razmere jih razlikujejo od drugih delov nacionalne skupnosti in katerih status v celoti ali delno urejajo njihovi običaji ali tradicije ali posebni zakoni ali predpisi; (b) ljudstva v neodvisnih državah, ki se štejejo za indigena, ker izvirajo iz prebivalstva, ki je naseljevalo državo ali geografsko območje, ki ji država pripada, v času osvojitve ali kolonizacije ali vzpostavitve sedanjih državnih meja, in ki ne glede na svoj pravni status ohranjajo nekatere ali vse od svojih družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih institucij“. Člen 1(2) konvencije MOD št. 169 določa, da: „se samoopredelitev indigenega ljudstva ali plemena šteje za temeljno merilo za določanje skupin, za katere se uporabljajo določbe te konvencije“. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Posredne emisije TGP |
Emisije TGP, ki so posledica dejavnosti subjekta, vendar nastanejo pri virih, ki so v lasti ali pod nadzorom drugega subjekta. Posredne emisije so združene emisije TGP obsega 2 in emisije TGP obsega 3. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Obrat |
Nepremična tehnična enota, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti, ki bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Interna cena ogljika |
Cena, ki jo podjetje uporablja za oceno finančnih posledic sprememb v vzorcih naložb, proizvodnje in potrošnje ter morebitnega tehnološkega napredka in prihodnjih stroškov zmanjšanja emisij. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Interna ogljikocenovna shema |
Organizacijska ureditev, ki podjetju omogoča uporabo cen ogljika pri strateškem in operativnem odločanju. Podjetja navadno uporabljajo dve vrsti internih cen ogljika. Prva vrsta je prikrita cena, ki je teoretični strošek ali nominalni znesek, ki ga podjetje ne zaračuna, vendar se lahko uporabi pri ocenjevanju gospodarskih posledic ali kompromisov za zadeve, kot so vplivi tveganja, nove naložbe, neto sedanja vrednost projektov ter stroški in koristi različnih pobud. Druga vrsta je notranji davek ali dajatev, ki je cena ogljika, zaračunana za poslovno dejavnost, proizvodno linijo ali drugo poslovno enoto na podlagi njenih emisij TGP (ti notranji davki ali dajatve so podobni transfernim cenam znotraj podjetja). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Invazivne ali tujerodne vrste |
Vrste, katerih vnos in/ali širjenje zunaj njihovega naravnega območja razširjenosti zaradi človekovih dejavnosti ogroža biotsko raznovrstnost, prehransko varnost ter zdravje in dobro počutje ljudi. Pojem „tujerodna“ se nanaša na vrsto, ki je bila vnesena zunaj svojega naravnega območja razširjenosti (pojma „eksotična“ in „neavtohtona“ sta sopomenki pojma „tujerodna“). „Invazivna“ pomeni, da se vrsta „praviloma širi v ekosistemih, v katere je bila vnesena, in jih spreminja“. Vrsta je torej lahko tujerodna, ne da bi bila invazivna, medtem ko se lahko vrsta, ki je avtohtona v regiji, razširi in postane invazivna, ne da bi bila dejansko tujerodna. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ključno območje biotske raznovrstnosti |
Mesta, ki znatno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti na svetovni ravni v kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemih. Mesta se štejejo za globalna ključna območja biotske raznovrstnosti, če izpolnjujejo enega ali več od 11 meril, razvrščenih v pet kategorij: ogrožena biotska raznovrstnost, geografsko omejena biotska raznovrstnost, ekološka celovitost, biološki procesi in nenadomestljivost. Svetovno podatkovno zbirko ključnih območij biotske raznovrstnosti upravlja organizacija BirdLife International v imenu partnerstva KBA Partnership. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Degradacija tal |
Številni procesi, ki povzročajo zmanjševanje ali izgubo biotske raznovrstnosti, funkcij ekosistemov ali njihovih koristi za ljudi in vključujejo degradacijo vseh kopenskih ekosistemov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odlagališče |
Odlagališče odpadkov za odlaganje odpadkov na ali v tla (20). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Zemljiščni sistem (in njegove spremembe) |
Kopenska komponenta zemeljskega sistema, ki zajema vse procese in dejavnosti, povezane s človekovo rabo zemljišč. Ti vključujejo socialno-ekonomske, tehnološke in organizacijske vložke in ureditve, pa tudi koristi, pridobljene z zemljišči, ter nenamerne družbene in ekološke rezultate družbenih dejavnosti. Koncept zemljiščnih sistemov združuje rabo zemljišča (dejavnosti, ureditve in vložke, povezane z rabo zemljišča) s pokrovnostjo tal (skupek fizičnih značilnosti zemljišča, ki jih je mogoče opaziti z opazovanjem Zemlje). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Raba zemljišča (in njene spremembe) |
Človekova raba določenega območja za določen namen (na primer za stanovanja, kmetijstvo, rekreacijo, industrijo itd.). Pokrovnost tal vpliva na rabo zemljišč, vendar pojma nista sopomenki. Sprememba rabe zemljišča se nanaša na spremembo rabe ali upravljanja zemljišč s strani ljudi, zaradi česar se lahko spremeni pokrovnost tal. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Legitimni predstavniki |
Posamezniki, ki so priznani kot legitimni v skladu s pravom ali prakso, kot so izvoljeni predstavniki sindikatov v primeru delavcev ali drugi podobno svobodno izbrani predstavniki prizadetih deležnikov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Vzvod |
Sposobnost podjetja, da povzroči spremembo nezakonitih praks druge osebe, ki je povezana z negativnim s trajnostnostjo povezanim vplivom. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Dejavnosti lobiranja |
Dejavnosti, ki se izvajajo z namenom vplivanja na oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na postopke odločanja vlad, vladnih institucij, regulatorjev, institucij, organov, uradov in agencij Evropske unije ali določevalcev standardov. Take dejavnosti vključujejo (seznam ni izčrpen):
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Vezane emisije TGP |
Ocene prihodnjih emisij TGP, ki jih bodo verjetno povzročila ključna sredstva ali proizvodi podjetja, prodani v njihovi obratovalni življenjski dobi. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Dolgoživost |
Zasnova za vzdrževanje in trpežnost, ki spodbuja dolgotrajnejšo uporabo od industrijskega standarda v praksi in v velikem obsegu, pri čemer ni ogrožena krožna obdelava ob koncu življenjske dobe. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Morski viri |
Biološki in nebiološki viri v morjih in oceanih. Primeri vključujejo, vendar niso omejeni na globokomorske minerale, prod in morsko hrano. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Pomembne priložnosti |
S trajnostnostjo povezane priložnosti s pozitivnimi finančnimi učinki, ki kratko-, srednje- ali dolgoročno pomembno vplivajo (ali se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali) na denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Pomembna tveganja |
S trajnostnostjo povezana tveganja z negativnimi finančnimi učinki, ki kratko-, srednje- ali dolgoročno pomembno vplivajo (ali se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali) na denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Pomembnost |
Trajnostnostna zadeva je pomembna, če ustreza opredelitvi pomembnosti vplivov, finančne pomembnosti ali obojega. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Metrike |
Kvalitativni in kvantitativni kazalniki, ki jih podjetje uporablja za merjenje učinkovitosti izvajanja svojih politik, povezanih s trajnostnostjo, in doseganja ciljev skozi čas ter poročanje o njima. Metrike podpirajo tudi merjenje rezultatov podjetja v zvezi s prizadetimi ljudmi, okoljem in podjetjem. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Mikroplastika |
Majhni kosi plastike, navadno manjši od 5 mm. V okolju, vključno z morjem, ter v hrani in pitni vodi je prisotna vse večja količina mikroplastike. Ko je mikroplastika enkrat v okolju, se ne razgradi biološko in se običajno kopiči, razen če je posebej zasnovana za biološko razgradnjo v odprtem okolju. Biorazgradljivost je zapleten pojav, zlasti v morskem okolju. Obstaja vse večja zaskrbljenost glede prisotnosti mikroplastike v različnih delih okolja (kot je voda), njenega vpliva na okolje in potencialno zdravja ljudi. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Minimalna zahteva po razkritju |
Minimalna zahteva po razkritju določa zahtevano vsebino informacij, ki jo podjetje vključi v poročanje o politikah, ukrepih, metrikah ali ciljih, in sicer na podlagi zahteve po razkritju v ESRS ali na podlagi posameznega subjekta. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Naravni viri |
Naravna sredstva (surovine), ki se pojavljajo v naravi in se lahko uporabijo za gospodarsko proizvodnjo ali potrošnjo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Sonaravne rešitve |
Ukrepi za zaščito, ohranjanje, obnovo, trajnostno rabo in upravljanje naravnih ali spremenjenih kopenskih, sladkovodnih, obalnih in morskih ekosistemov, s katerimi se učinkovito in prilagodljivo obravnavajo socialni, gospodarski in okoljski izzivi, hkrati pa zagotavljajo koristi za blaginjo ljudi, ekosistemske storitve, odpornost in koristi za biotsko raznovrstnost. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Neto ničelni cilj |
Določitev neto ničelnega cilja na ravni podjetja, ki je usklajen z doseganjem družbenih podnebnih ciljev, pomeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Delavci, nezaposleni v lastni delovni sili |
Delavci, nezaposleni v lastni delovni sili podjetja, vključujejo posamezne pogodbene izvajalce, ki opravljajo delo za podjetje („samozaposlene“), in osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“ (oznaka NACE N78). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Energija iz neobnovljivih virov energije |
Energija, za katero ni mogoče šteti, da izvira iz obnovljivih virov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Operativni nadzor |
Operativni nadzor (nad subjektom, mesto, operacijo ali sredstvom) je položaj, v katerem je podjetje zmožno usmerjati operativne dejavnosti in odnose subjekta, mesta, operacije ali sredstva. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Priložnosti |
S trajnostnostjo povezane priložnosti s pozitivnimi finančnimi učinki. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Nadure |
Število dejansko opravljenih ur delavca, ki presega pogodbeno določeno število ur. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastna delovna sila / lastni delavci |
Zaposleni, ki so v delovnem razmerju s podjetjem (zaposleni), in delavci, nezaposleni v lastni delovni sili, ki so posamezniki, ki imajo s podjetjem sklenjeno pogodbo za opravljanje dela (samozaposleni), ali osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“ (oznaka NACE N78). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ozonu škodljive snovi |
Snovi, navedene v Montrealskem protokolu o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Embalaža |
Proizvodi iz kakršnih koli materialov, predvideni za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim ter njegovo dostavo, skladiščenje, prevoz in predstavitev, od surovin do predelanega blaga, ki proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku (21). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Plačilo |
Običajna osnovna ali minimalna mezda ali plača ter vsi drugi prejemki v denarju ali v naravi, ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno (v nadaljnjem besedilu: dopolnilni ali spremenljivi deli) od svojega delodajalca. „Raven plačila“ pomeni letno bruto plačilo in ustrezno bruto urno postavko. „Mediana ravni plačila“ pomeni plačilo zaposlenega, po kateri bi polovica zaposlenih zaslužila več, polovica pa manj, kot zasluži ta zaposleni. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Invalidi |
Osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovale v družbi. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizična tveganja |
Vsa svetovna gospodarska dejavnost je odvisna od delovanja zemeljskih sistemov, na primer stabilnega podnebja in ekosistemskih storitev, kot je zagotavljanje biomase (surovin). Z naravo povezana fizična tveganja izhajajo neposredno iz odvisnosti organizacije od narave. Fizična tveganja nastanejo, ko so naravni sistemi ogroženi zaradi vpliva vremenskih razmer (npr. ekstremnih vremenskih dogodkov, kot je suša), geoloških dogodkov (npr. potresov) ali sprememb v ravnovesjih ekosistemov, na primer v kakovosti prsti ali morski ekologiji, ki vplivajo na ekosistemske storitve, od katerih so odvisne organizacije. Lahko so akutna, kronična ali oboje. Z naravo povezana fizična tveganja nastanejo zaradi sprememb v biotskih (živih) in abiotskih (neživih) razmerah, ki podpirajo zdrave in delujoče ekosisteme. Fizična tveganja so običajno specifična za določeno lokacijo. Z naravo povezana fizična tveganja so pogosto povezana s fizičnimi tveganji, povezanimi s podnebjem. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Meje planeta |
Ta koncept omogoča oceno varnega območja delovanja za človeštvo ob upoštevanju delovanja Zemlje. Za vsak ključni proces zemeljskih sistemov je količinsko opredeljena mejna raven, ki je ne bi smeli prekoračiti, če želimo preprečiti nesprejemljivo svetovno spremembo okolja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Politika |
Sklop ali okvir splošnih ciljev in načel upravljanja, ki jih podjetje uporablja pri odločanju. S politiko se izvaja strategija podjetja ali njegove odločitve v zvezi z upravljanjem, ki se nanašajo na pomembno trajnostnostno zadevo. Vsaka politika je v pristojnosti opredeljenih oseb, določa obseg uporabe in vključuje enega ali več ciljev (po potrebi povezanih z merljivimi cilji). Politika se potrdi in pregleda v skladu z veljavnimi pravili upravljanja podjetja. Politika se izvaja z ukrepi ali akcijskimi načrti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Onesnaževalo |
Snov, vibracija, toplota, hrup, svetloba ali drug onesnaževalec v zraku, vodi ali prsti, ki lahko škoduje zdravju ljudi in/ali okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja (22). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Onesnaževanje |
Neposredno ali posredno vnašanje onesnaževal v zrak, vodo ali prst, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi in/ali okolju, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja (23). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Onesnaževanje prsti |
Vnos snovi, vibracij, toplote ali hrupa v prst, ne glede na to, ali se ta vnos izvede na proizvodnem mestu podjetja ali zunaj njega ali z uporabo proizvodov in/ali storitev podjetja, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja (24). Onesnaževala prsti vključujejo anorganska onesnaževala, obstojna organska onesnaževala, pesticide, dušik, fosforjeve spojine itd. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Zavarovano območje |
Jasno opredeljen geografski prostor, ki je s pravnimi ali drugimi učinkovitimi sredstvi priznan, namenjen in se upravlja za doseganje dolgoročnega ohranjanja narave s povezanimi ekosistemskimi storitvami in kulturnimi vrednotami. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Kupljena ali pridobljena električna energija, toplota, para ali hlajenje |
Če podjetje prejme električno energijo, toploto, paro ali hlajenje od tretje osebe. Pojem „pridobljen“ odraža okoliščine, v katerih podjetje ne sme neposredno kupiti električne energije (npr. najemnik v stavbi), ampak se energija dovaja v objekt podjetja z namenom uporabe. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Surovina |
Primarni ali sekundarni material, iz katerega se proizvede proizvod. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Priznani standardi kakovosti za ogljične dobropise |
Standardi kakovosti za ogljične dobropise, ki jih lahko preverijo neodvisne tretje strani, določajo javno objavo zahtev in poročil o projektih ter zagotavljajo vsaj dodatnost, trajnost in izogib dvojnemu štetju ter določajo pravila za izračun, spremljanje in preverjanje emisij in odvzemov emisij TGP projekta. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Zavedljiva z delom povezana poškodba ali bolezen |
Z delom povezana poškodba ali bolezen, ki ima za posledico kar koli od naslednjega:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Predelava |
Vsak postopek v obratu ali širšem gospodarstvu, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali da se odpadki pripravijo za izpolnitev te funkcije (25). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Recikliranje |
Vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Obnovitev virov |
Spodbujanje zmogljivosti naravnih sistemov za samostojno obnavljanje za ponovno aktivacijo ekoloških procesov, poškodovanih ali prekomerno izkoriščanih zaradi človekovih dejavnosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Popravni ukrep |
Izravnati ali odpraviti negativni vpliv. Primeri: opravičila, finančna ali nefinančna odškodnina, preprečevanje škode z odredbami ali zagotovili o neponovitvi, sankcije (kazenske ali upravne, kot so denarne kazni), vrnitev, obnovitev, sanacija. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Energija iz obnovljivih virov |
Energija iz obnovljivih nefosilnih virov, in sicer vetrna, sončna (sončni toplotni in sončni fotovoltaični viri) in geotermalna energija, energija okolice, energija plimovanja, valovanja in druga energija oceanov, vodna energija ter energija iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina (26). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Obnovljivi materiali |
Materiali, pridobljeni iz virov, ki se hitro obnovijo v okviru ekoloških ciklov ali kmetijskih postopkov, tako da storitve, ki jih zagotavljajo ti in drugi povezani viri, niso ogrožene ter ostanejo na voljo za naslednjo generacijo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Pritok virov |
Vir, ki vstopi v objekte podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odtok virov |
Vir, ki zapusti objekte podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Optimizacija rabe virov |
Zasnova, proizvodnja in distribucija materialov in proizvodov z namenom, da se ohrani njihova uporaba pri njihovi največji vrednosti. Okoljsko primerna zasnova in zasnova za dolgoživost, popravilo, ponovno rabo, spremembo namena, razstavljanje in ponovno izdelavo so primeri orodij za optimizacijo rabe virov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ponovna uporaba |
Vsak postopek, pri katerem se proizvodi in sestavni deli, ki niso odpadki, ponovno uporabijo za namene, za katere so bili prvotno izdelani. To lahko vključuje čiščenje ali manjše prilagoditve za zagotovitev primernosti za naslednjo uporabo brez bistvenih sprememb. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Povodje |
Območje kopnega, s katerega se ves površinski odtok vode skozi potoke, reke in tudi jezera izliva v morje skozi eno samo rečno ustje, estuarij ali delto. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Tveganja |
S trajnostnostjo povezana tveganja z negativnimi finančnimi učinki, ki izhajajo iz okoljskih, socialnih ali upravljavskih zadev in lahko kratko-, srednje- ali dolgoročno negativno vplivajo na finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Scenarij |
Verjeten opis, kako se lahko razvije prihodnost, na podlagi skladnega in notranje doslednega sklopa predpostavk o ključnih gonilnih silah (npr. stopnja tehnoloških sprememb, cene) in odnosov. Upoštevati je treba, da scenariji niso niti napovedi niti predvidevanja, temveč se uporabljajo za zagotavljanje pogleda na posledice razvoja dogodkov in ukrepov. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Analiza scenarijev |
Postopek za opredelitev in oceno možnega razpona rezultatov prihodnjih dogodkov v negotovih razmerah. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Emisije TGP obsega 1 |
Neposredne emisije TGP iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom podjetja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Emisije TGP obsega 2 |
Posredne emisije iz proizvodnje kupljene ali pridobljene električne energije, pare, toplote ali hlajenja, ki jih porabi podjetje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Emisije TGP obsega 3 |
Vse posredne emisije TGP (ki niso vključene v emisije TGP obsega 2), ki nastanejo v vrednostni verigi podjetja, ki poroča, vključno z emisijami v višjem in nižjem delu vrednostne verige. Emisije TGP obsega 3 je mogoče razdeliti na kategorije obsega 3. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Kategorija obsega 3 |
Ena od 15 vrst emisij TGP obsega 3, opredeljenih v standardu za podjetja iz Protokola o toplogrednih plinih in podrobno opredeljenih v standardu za obračunavanje emisij (obsega 3) iz vrednostne verige podjetij in poročanje o njih iz Protokola o toplogrednih plinih (prilagojeno po standardu za obračunavanje emisij (obsega 3) iz vrednostne verige podjetij in poročanje o njih iz Protokola o toplogrednih plinih, glosar (različica iz leta 2011)). Podjetja, ki se odločijo za obračunavanje svojih emisij obsega 3 na podlagi kategorij posrednih emisij toplogrednih plinov iz standarda ISO 14064-1:2018, se lahko sklicujejo tudi na kategorijo, opredeljeno v določbi 5.2.4 (razen posrednih emisij TGP iz uvožene energije) standarda ISO 14064-1:2018. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Občutljivi podatki |
Občutljivi podatki, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (27) o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Mesto |
Lokacija enega ali več fizičnih obratov. Če je na lokaciji več fizičnih obratov, ki imajo istega lastnika ali različne lastnike oziroma istega upravljavca ali različne upravljavce, in so določeni deli infrastrukture in objekti deljeni, je lahko celotno območje, kjer je fizični obrat, mesto. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Socialni dialog |
Vse vrste pogajanj, posvetovanj ali preproste izmenjave informacij med predstavniki vlad, delodajalci, njihovimi organizacijami in predstavniki delavcev o vprašanjih skupnega interesa v zvezi z ekonomsko in socialno politiko. Obstaja lahko kot tristranski postopek, pri katerem je vlada uradna stran v dialogu, lahko pa zajema le dvostranske odnose med predstavniki delavcev in vodstvom (ali sindikati in organizacijami delodajalcev). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Socialna zaščita |
Nabor ukrepov za zmanjšanje in preprečevanje revščine in ranljivosti v celotnem življenjskem obdobju. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Prst |
Vrhnja plast zemeljske skorje med kamninami in površino. Prst sestavljajo mineralni delci, organske snovi, voda, zrak in živi organizmi (28). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Degradacija prsti |
Zmanjšana sposobnost prsti, da zagotavlja ekosistemske dobrine in storitve, kot želijo deležniki. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Pozidava tal |
Takšno pokritje prsti, da je pokrito območje neprepustno (npr. cesta). Ta neprepustnost ima lahko vplive na okolje, kot je opisano v Uredbi (EU) 2018/2026 (29). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifične obremenitve |
Masa onesnaževala, ki se izpusti na maso izdelanega proizvoda. Specifične obremenitve omogočajo primerjavo okoljske učinkovitosti obratov ne glede na njihove različne proizvodne obsege, pri čemer nanje ne vpliva mešanje ali redčenje (30). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Sodelovanje z deležniki |
Stalni postopek interakcije in dialoga med podjetjem in njegovimi deležniki, na podlagi katerega lahko podjetje pridobi in razume interese in pomisleke deležnikov ter se odzove nanje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Deležniki |
Tisti, ki lahko vplivajo na podjetje ali pa podjetje vpliva nanje. Dve glavni skupini deležnikov sta:
Nekateri deležniki, vendar ne vsi, lahko spadajo v obe skupini. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Snovi |
Kateri koli kemijski element in njegove spojine, razen naslednjih snovi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Snov, ki vzbuja zaskrbljenost |
Snov, ki:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost |
Snov, ki izpolnjuje merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH) in je opredeljena v skladu s členom 59(1) navedene uredbe. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Dobavitelj |
Subjekt v višjem delu vrednostne verige organizacije (tj. v dobavni verigi organizacije), ki zagotavlja proizvod ali storitev, ki se uporablja pri razvoju lastnih proizvodov ali storitev organizacije. Dobavitelj je lahko z organizacijo v neposrednem poslovnem odnosu (pogosto imenovan neposredni dobavitelj) ali posrednem poslovnem odnosu. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Dobavna veriga |
Vse dejavnosti ali postopki subjektov v višjem delu vrednostne verige podjetja, ki zagotavljajo proizvode ali storitve, ki jih podjetje uporablja pri razvoju in proizvodnji svojih proizvodov ali storitev. To vključuje subjekte v višjem delu vrednostne verige, s katerimi je podjetje v neposrednem odnosu (pogosto imenovan neposredni dobavitelj), in subjekte, s katerimi je podjetje v posrednem poslovnem odnosu. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Površinske vode |
Celinske vode, razen podzemne vode; somornice in obalno morje, ki glede kemijskega stanja vključujejo tudi teritorialno morje (37). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Trajnostnostne zadeve |
Okoljske, socialne in človekove pravice ter dejavniki upravljanja, vključno z dejavniki trajnostnosti, opredeljenimi členu 2, točka (24), Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta (38). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Izjava o trajnostnosti |
Namenski oddelek poslovnega poročila podjetja, v katerem so predstavljene informacije o trajnostnostnih zadevah, pripravljene v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (39) in ESRS. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
S trajnostnostjo povezane priložnosti |
Negotovi okoljski, socialni ali upravljavski dogodki ali razmere, ki bi lahko, če se pojavijo, povzročile morebiten pomemben pozitiven učinek na poslovni model ali strategijo podjetja ali njegovo zmožnost doseganja ciljev ter ustvarjanja vrednosti in bi zato lahko vplivale na njegove odločitve in odločitve njegovih poslovnih partnerjev, povezane s trajnostnostnimi zadevami. Tako kot vse druge priložnosti se tudi s trajnostnostjo povezane priložnosti merijo kot kombinacija razsežnosti vpliva in verjetnosti pojavitve. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
S trajnostnostjo povezana tveganja |
Negotovi okoljski, socialni ali upravljavski dogodki ali razmere, ki bi lahko, če se pojavijo, povzročile morebiten pomemben negativen učinek na poslovni model ali strategijo podjetja in njegovo zmožnost doseganja ciljev ter ustvarjanja vrednosti in bi zato lahko vplivale na njegove odločitve in odločitve njegovih poslovnih partnerjev, povezane s trajnostnostnimi zadevami. Tako kot vsa druga tveganja so tudi s trajnostnostjo povezana tveganja kombinacija razsežnosti vpliva in verjetnosti pojavitve. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
S trajnostnostjo povezani vplivi |
Učinek, ki ga ima ali bi lahko imelo podjetje na okolje in ljudi, vključno z učinki na njihove človekove pravice, zaradi dejavnosti ali poslovnih odnosov podjetja. Vplivi so lahko dejanski ali morebitni, negativni ali pozitivni, kratko-, srednje- ali dolgoročni, namerni ali nenamerni ter popravljivi ali nepopravljivi. Vplivi kažejo negativen ali pozitiven prispevek podjetja k trajnostnemu razvoju. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Sistemska tveganja |
Tveganja, ki izhajajo iz okvare celotnega sistema in ne posameznih delov. Zanje so značilne skromne prelomne točke, ki posredno povezane povzročajo velike okvare s kaskadnim vzajemnim delovanjem fizičnih tveganj in prehodnostnih tveganj (širjenje negativnih učinkov), pri čemer ena izguba sproži verigo drugih, sistemi pa po pretresu ne morejo ponovno vzpostaviti ravnovesja. Primer je izguba ključne vrste, kot so morske vidre, ki imajo ključno vlogo v strukturi združbe ekosistemov. Na začetku 20. stoletja so morske vidre zaradi lova skoraj izumrle, to pa je povzročilo spremembo obalnih ekosistemov in veliko zmanjšanje proizvodnje biomase. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Cilji |
Merljivi, v rezultate usmerjeni in časovno omejeni cilji, ki jih namerava podjetje doseči v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi. Podjetje jih lahko določi prostovoljno ali pa izhajajo iz pravnih zahtev za podjetje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ogrožene vrste |
Ogrožene vrste, vključno z rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki so navedene na evropskem rdečem seznamu ali na rdečem seznamu IUCN iz oddelka 7 Priloge II k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2139. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Usposabljanje |
Pobude, ki jih uvede podjetje za ohranjanje in/ali izboljšanje spretnosti in znanj lastnih delavcev. Vključuje lahko različne metodologije, kot sta usposabljanje na kraju samem in spletno usposabljanje. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Načrt za prehod |
Posebna vrsta akcijskega načrta, ki ga podjetje sprejme v zvezi s strateško odločitvijo in ki obravnava:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb |
Vidik splošne strategije podjetja, ki določa cilje, ukrepe in vire podjetja za njegov prehod na gospodarstvo z nižjimi emisijami ogljika, vključno z ukrepi, kot je zmanjšanje njegovih emisij TGP, z namenom doseganja cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C in podnebne nevtralnosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Prehodnostna tveganja |
Tveganja, ki se pojavijo zaradi neusklajenosti strategije in upravljanja organizacije ali vlagatelja ter spreminjajočega se regulativnega, političnega ali družbenega okolja, v katerem deluje. Dogodki, namenjeni zaustavitvi ali odpravi škode za podnebje ali naravo, kot so vladni ukrepi, tehnološki preboji, spremembe na trgu, pravdni postopki in spremembe želja potrošnikov, lahko ustvarijo ali spremenijo prehodnostna tveganja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Uporabniki |
Uporabniki izjav o trajnostnosti so primarni uporabniki splošnega računovodskega poročanja (obstoječi in morebitni vlagatelji, posojilodajalci in drugi upniki, vključno z upravitelji premoženja, kreditnimi institucijami in zavarovalnicami) ter drugi uporabniki, vključno s poslovnimi partnerji podjetja, sindikati in socialnimi partnerji, civilno družbo ter nevladnimi organizacijami, vladami, analitiki in pripadniki akademske skupnosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrednostna veriga |
Celoten obseg dejavnosti, virov in razmerij, povezanih s poslovnim modelom podjetja in zunanjim okoljem, v katerem deluje. Vrednostna veriga zajema dejavnosti, vire in odnose, ki jih podjetje uporablja in se nanje opira pri ustvarjanju svojih proizvodov ali storitev od zasnove do dobave, potrošnje ter konca življenjske dobe. Ustrezne dejavnosti, viri in odnosi vključujejo:
Vrednostna veriga vključuje udeležence višjega in nižjega dela vrednostne verige podjetja. Udeleženci višjega dela vrednotne verige podjetja (npr. dobavitelji) zagotavljajo proizvode ali storitve, ki jih podjetje uporablja pri razvoju svojih proizvodov ali storitev. Subjekti v nižjem delu vrednostne verige podjetja (npr. distributerji, stranke) prejmejo proizvode ali storitve podjetja. V ESRS se pojem vrednotna veriga uporablja v ednini, čeprav je priznano, da imajo lahko podjetja več vrednostnih verig. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Delavec v vrednostni verigi |
Posameznik, ki opravlja delo v vrednostni verigi podjetja, ne glede na obstoj ali naravo pogodbenega razmerja s podjetjem. V ESRS se za delavce v vrednostni verigi štejejo vsi delavci v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja, na katere podjetje pomembno vpliva ali bi nanje lahko pomembno vplivalo. To vključuje vplive, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja, in vrednostno verigo podjetja, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter prek poslovnih odnosov. To vključuje vse delavce, ki ne spadajo v lastno delovno silo (lastna delovna sila vključuje osebe, ki so v delovnem razmerju s podjetjem (zaposleni), in delavce, ki niso zaposleni v lastni delovni sili podjetja in so posamezni pogodbeni izvajalci, ki opravljajo delo za podjetje („samozaposleni“), ali osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem zaposlovalne dejavnosti (oznaka NACE N78). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Plača |
Bruto plača, razen spremenljivih komponent, kot so nadure in spodbujevalno plačilo, in dodatkov, če niso zajamčeni. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odpadki |
Vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči (40). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Hierarhija ravnanja z odpadki |
Prednostni vrstni red pri preprečevanju nastajanja odpadkov in ravnanju z njimi (41):
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Ravnanje z odpadki |
Zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom takih postopkov in dejavnostmi po prenehanju obratovanja mest za odstranjevanje odpadkov, ter vključno z dejavnostmi trgovca ali posrednika (42). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odpadne vode |
Vode, ki zaradi svoje kakovosti, količine ali časa nastanka niso več neposredno pomembne za namen, za katerega so bile uporabljene ali za katerega so bile proizvedene. Odpadne vode enega uporabnika so lahko vir za drugega uporabnika. Hladilna voda se ne šteje za odpadne vode. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Poraba vode |
Količina vode, ki je bila vnesena v meje podjetja (ali objekta) in se ni odvajala nazaj v vodno okolje ali k tretji osebi v obdobju poročanja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odvajanje vode |
Vsota končne odpadne vode in drugih voda, ki v obdobju poročanja zapustijo meje organizacije in se izpustijo v površinske vode, podzemno vodo ali k tretjim osebam. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Vodna intenzivnost |
Metrika, ki izraža razmerje med količinskim vidikom vode in enoto opravljene dejavnosti (proizvodi, prodaja itd.). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Voda (reciklirana in ponovno uporabljena) |
Voda in odpadne vode (očiščene ali neočiščene), ki so bile uporabljene več kot enkrat pred odvajanjem iz meja podjetja ali skupnih objektov, tako da se zmanjša potreba po vodi. To je lahko v istem postopku (reciklirane) ali drugem postopku v istem (lastnem ali skupnem) objektu ali v drugem objektu podjetja (ponovno rabljene). |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Pomanjkanje vode |
Količinska abundanca ali pomanjkanje sladkovodnih virov. Pomanjkanje povzroča človek; je funkcija količine človeške porabe vode glede na količino vodnih virov na danem območju. Zato se sušna regija z zelo malo vode, vendar brez porabe vode za ljudi, ne bi štela za regijo s pomanjkanjem vode, temveč za sušno regijo. Pomanjkanje vode je fizična in objektivna realnost, ki jo je mogoče dosledno meriti po regijah in skozi čas. Pomanjkanje vode odraža fizično abundanco sladke vode in ne njeno primernost za uporabo. Regija ima lahko na primer številne vodne vire (in se zato ne šteje za regijo s pomanjkanjem vode), vendar je onesnaženost tako velika, da so te zaloge neprimerne za človekovo ali ekološko rabo. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Odvzem vode |
Vsota vseh količin vode, ki se črpa v meje podjetja iz vseh virov za kakršno koli rabo v obdobju poročanja. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Predstavniki delavcev |
Predstavniki delavcev pomeni:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja |
Zadovoljivo stanje ravnovesja med posameznikovim poklicnim in zasebnim življenjem. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v širšem smislu poleg ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem s povezanimi družinskimi obveznostmi in odgovornostmi za oskrbo obsega tudi razporejanje časa med delom in dejavnostmi v zasebnem življenju poleg družinskih obveznosti. |
||||||||||||||||||||||||||||||||
Z delom povezana nevarnost |
Z delom povezana nevarnost je lahko:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
Z delom povezan incident |
Dogodek, ki nastane zaradi dela ali med njim in povzroči ali lahko povzroči poškodbo ali zdravstvene težave. Incidenti so lahko na primer posledica električnih težav, eksplozije, požara, prelivanja, prevračanja, iztekanja, toka, zloma, poka, razbitja, izgube nadzora, zdrsa, spotikanja in padca, telesnih gibov brez stresa, telesnih gibov s stresom, šoka, strahu, nasilja ali nadlegovanja na delovnem mestu (npr. spolno nadlegovanje). Incident, pri katerem pride do poškodbe ali zdravstvenih težav, se pogosto imenuje „nezgoda“. Incident, pri katerem bi lahko prišlo do poškodbe ali zdravstvenih težav, vendar do tega ne pride, se pogosto imenuje „skorajšnja nezgoda“. |
(1) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(2) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
(3) Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
(4) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).
(5) Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED).
(6) Izvedbeni sklep Komisije z dne 10. februarja 2012 o določitvi pravil v zvezi z navodili o zbiranju podatkov, pripravi referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanju njihove kakovosti v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (UL L 63, 2.3.2012, str. 1).
(7) Člen 3(10) Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED).
(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442 9.12.2021, str. 1).
(9) Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED).
(10) 2013/488/EU: Sklep Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1).
(11) Priloga I, točka 21, k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/1288 z dne 6. aprila 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino in prikaz informacij o načelu, „da se ne škoduje bistveno“, vsebino, metodologije in prikaz informacij o kazalnikih trajnostnosti in škodljivih vplivih na trajnostnost ter vsebini in prikazu informacij o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb v predpogodbenih dokumentih, na spletnih mestih in v periodičnih poročilih (UL L 196, 25.7.2022, str. 1).
(12) Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED).
(13) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(14) Člen 2(20) Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(15) Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).
(16) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).
(17) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(18) Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(19) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1288 z dne 6. aprila 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino in prikaz informacij o načelu, „da se ne škoduje bistveno“, vsebino, metodologije in prikaz informacij o kazalnikih trajnostnosti in škodljivih vplivih na trajnostnost ter vsebini in prikazu informacij o spodbujanju okoljskih ali socialnih značilnosti in ciljev trajnostnih naložb v predpogodbenih dokumentih, na spletnih mestih in v periodičnih poročilih (UL L 196, 25.7.2022, str. 1).
(20) Člen 2(g) Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlagališčih odpadkov (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).
(21) Člen 3(1) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).
(22) Člen 2(10) Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.
(23) Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED).
(24) Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED).
(25) Člen 3(15) Direktive 2008/98/ES o odpadkih.
(26) Člen 2(1) Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
(27) Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (UL L 170, 12.5.2021, str. 149).
(28) Člen 3(21) Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED).
(29) Uredba Komisije (EU) 2018/2026 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 325, 20.12.2018, str. 18).
(30) Izvedbeni sklep Komisije z dne 10. februarja 2012 o določitvi pravil v zvezi z navodili o zbiranju podatkov, pripravi referenčnih dokumentov BAT in zagotavljanju njihove kakovosti v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah.
(31) Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).
(32) Direktiva 2009/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (UL L 125, 21.5.2009, str. 75).
(33) Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(34) Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah (IED).
(35) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(36) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(37) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (okvirna direktiva o vodah).
(38) Uredba (EU) 2019/2088 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev.
(39) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(40) Člen 3(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih.
(41) Člen 4(1) Direktive 2008/98/ES o odpadkih.
(42) Člen 3(9) Direktive 2008/98/ES o odpadkih.
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/2772/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)