EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02020R0852-20200622
Consolidated text: Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02020R0852 — SL — 22.06.2020 — 000.008
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) 2020/852 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198 22.6.2020, str. 13) |
popravljena z:
UREDBA (EU) 2020/852 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 18. junija 2020
o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
Ta uredba se uporablja za:
ukrepe, ki jih sprejmejo države članice ali Unija, o določitvi zahtev za udeležence na finančnem trgu ali izdajatelje v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki so na voljo kot okoljsko trajnostne;
udeležence na finančnem trgu, ki dajejo na voljo finančne produkte;
podjetja, za katera velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju ali konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju na podlagi člena 19a oziroma člena 29a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„okoljsko trajnostna naložba“ pomeni naložbo v eno ali več gospodarskih dejavnosti, ki se v skladu s to uredbo štejejo kot okoljsko trajnostne;
„udeleženec na finančnem trgu“ pomeni udeleženca na finančnem trgu, kot je opredeljen v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 in vključuje proizvajalca pokojninskega produkta, za katerega se je država članica odločila uporabiti navedeno uredbo v skladu s členom 16 navedene uredbe;
„finančni produkt“ pomeni finančni produkt, kot je opredeljen v točki 12 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088;
„izdajatelj“ pomeni izdajatelja, kot je opredeljen v točki (h) člena 2 Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
„blažitev podnebnih sprememb“ pomeni postopek zadržanja povečanja povprečne svetovne temperature občutno pod 2 °C in prizadevanja za omejitev povečanja na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu;
„prilagajanje podnebnim spremembam“ pomeni proces prilagajanja dejanskim in pričakovanim podnebnim spremembam in njihovim vplivom;
„toplogredni plin“ pomeni toplogredni plin iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );
„hierarhija ravnanja z odpadki“ pomeni hierarhijo ravnanja z odpadki, kot je določena v členu 4 Direktive;
„krožno gospodarstvo“ pomeni gospodarski sistem, v katerem se, kolikor je mogoče dolgo, ohranja vrednost proizvodov, materialov in drugih virov v gospodarstvu, pri čemer se povečuje njihova učinkovita uporaba v proizvodnji in pri uporabi, s čimer se zmanjša vpliv njihove uporabe na okolje ter čim bolj zmanjšata količina odpadkov in izpust nevarnih snovi v vseh fazah njihovega življenjskega cikla, vključno z uporabo hierarhije ravnanja z odpadki;
„onesnaževalo“ pomeni snov, vibracijo, toploto, hrup, svetlobo ali drug onesnaževalec v zraku, vodi ali tleh, ki je lahko škodljiv za zdravje ljudi ali okolje, kar lahko povzroči materialno škodo, ali ki lahko škoduje ali posega v izkoriščanje in druge dovoljene rabe okolja;
„tla“ pomeni vrhnjo plast zemeljske skorje med kamninami in površino ter jo sestavljajo mineralni delci, organske snovi, voda, zrak in živi organizmi;
„onesnaževanje“ pomeni:
neposredno ali posredno vnašanje onesnaževal v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti;
v okviru morskega okolja, onesnaževanje, kot je opredeljeno v točki 8 člena 3 Direktive 2008/56/ES;
v okviru vodnega okolja, onesnaževanje, kot je opredeljeno v točki 33 člena 2 Direktive 2000/60/ES;
„ekosistem“ pomeni dinamičen kompleks rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki so povezani v funkcionalno celoto;
„ekosistemske storitve“ pomeni neposredne in posredne prispevke ekosistemov h gospodarskim, socialnim, kulturnim in drugim koristim, ki jih ljudje pridobijo iz teh ekosistemov;
„biotska raznovrstnost“ pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so, ter vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov;
„dobro stanje“ pomeni v zvezi z ekosistemom, da je ekosistem v dobrem fizičnem, kemijskem in biološkem stanju ali ima dobre fizične, kemijske in biološke elemente kakovosti in je zmožen samoreprodukcije ali samoobnove, pri čemer niso ogrožene sestava vrst, struktura ekosistema in ekološke funkcije;
„energetska učinkovitost“ pomeni učinkovitejšo rabo energije na vseh stopnjah energetske verige od proizvodnje do končne porabe;
„morske vode“ pomeni morske vode, kot so opredeljene v točki 1 člena 3 Direktive 2008/56/ES;
„površinska voda“ pomeni površinsko vodo, kot je opredeljena v točki 1 člena 2 Direktive 2000/60/ES;
„podzemna voda“ pomeni podzemno vodo, kot je opredeljena v točki 2 člena 2 Direktive 2000/60/ES;
„dobro okoljsko stanje“ pomeni dobro okoljsko stanje, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Direktive 2008/56/ES;
„dobro stanje“ pomeni:
za površinske vode imeti „dobro ekološko stanje“, kot je opredeljeno v točki 22 člena 2 Direktive 2000/60/ES, in „dobro kemijsko stanje površinske vode“, kot je opredeljeno v točki 24 člena 2 navedene direktive;
za podzemne vode imeti „dobro kemijsko stanje podzemne vode“, kot je opredeljeno v točki 25 člena 2 Direktive 2000/60/ES in „dobro količinsko stanje“, kot je opredeljeno v točki 28 člena 2 navedene direktive;
„dober ekološki potencial“ pomeni dober ekološki potencial, kot je opredeljen v točki 23 člena 2 Direktive 2000/60/ES.
POGLAVJE II
OKOLJSKO TRAJNOSTNE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Člen 3
Merila za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti
Za namene določitve stopnje okoljske trajnostnosti naložbe se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, kadar ta gospodarska dejavnost:
bistveno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem iz člena 9 v skladu s členi 10 do 16;
ne škoduje bistveno okoljskim ciljem iz člena 9 v skladu s členom 17;
se izvaja v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, določenimi v členu 18, in
izpolnjuje tehnična merila za pregled, ki jih je Komisija določila v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2).
Člen 4
Uporaba meril za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti v javnih ukrepih ter v standardih in oznakah
Države članice in Unija uporabijo merila iz člena 3 za določanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna za namene kakršnega koli ukrepa, ki določa zahteve za udeležence na finančnem trgu ali izdajatelje v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki so na voljo kot „okoljsko trajnostni“.
Člen 5
Preglednost okoljsko trajnostnih naložb v predpogodbenih razkritjih in periodičnih poročilih
Kadar je finančni produkt iz člena 9(1), (2) ali (3) Uredbe (EU) 2019/2088 naložba v gospodarsko dejavnost, ki prispeva k okoljskemu cilju v smislu točke 17 člena 2 navedene uredbe, informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s členoma 6(3) in 11(2) navedene uredbe, vključujejo:
informacije o okoljskem cilju ali okoljskih ciljih iz člena 9 te uredbe, h katerim prispeva finančna naložba, na kateri temelji finančni produkt, in
opis, kako in v kolikšnem obsegu gre za naložbe, na katerih temelji finančni produkt, v gospodarske dejavnosti, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne po členu 3 te uredbe.
V opisu iz točke (b) prvega pododstavka tega člena se določi delež naložb v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, izbranih za finančni produkt, vključno s podrobnostmi o deležih omogočitvenih in prehodnih dejavnosti iz člena 16 oziroma člena 10(2), kot odstotek vseh naložb, izbranih za finančni produkt.
Člen 6
Preglednost finančnih produktov, s katerimi se spodbujajo okoljske značilnosti v predpogodbenih razkritjih in periodičnih poročilih
Kadar finančni produkt iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2019/2088 spodbuja okoljske značilnosti, se smiselno uporablja člen 5 te uredbe.
Informacijam, ki jih je treba razkriti v skladu s členoma 6(3) in 11(2) Uredbe (EU) 2019/2088, se priloži naslednja izjava:
„Načelo, da se ne škoduje bistveno, se uporablja samo za tiste naložbe, na katerih temelji finančni produkt, pri katerih so upoštevana merila EU za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.
V naložbah, na katerih temelji preostali del tega finančnega produkta, niso upoštevana merila EU za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.“.
Člen 7
Preglednost drugih finančnih produktov v predpogodbenih razkritjih in periodičnih poročilih
Kadar se za finančni produkt ne uporablja člen 8(1) ali člen 9(1), (2) ali (3) Uredbe (EU) 2019/2088, se informacijam, ki se razkrijejo v skladu z določbami sektorske zakonodaje iz členov 6(3) in 11(2) navedene uredbe, priloži naslednja izjava:
„V naložbah, na katerih temelji ta finančni produkt, niso upoštevana merila EU za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.“.
Člen 8
Preglednost podjetij v nefinančnih izjavah
Nefinančna podjetja morajo razkriti zlasti naslednje:
delež svojih prihodkov, ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3 in 9, ter
delež svojih naložb v osnovna sredstva in delež svojih stroškov poslovanja, ki se nanašajo na sredstva ali procese, povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3 in 9.
Člen 9
Okoljski cilji
Za namene te uredbe so okoljski cilji naslednji:
blažitev podnebnih sprememb;
prilagajanje podnebnim spremembam;
trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
prehod na krožno gospodarstvo;
preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
Člen 10
Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb
Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, kadar ta dejavnost, skladno z dolgoročnim ciljem iz Pariškega sporazuma glede temperatur, bistveno prispeva k stabilizaciji koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki preprečuje nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov ali povečevanjem odvzemov toplogrednih plinov, tudi z inovativnimi procesi ali proizvodi, in sicer:
z ustvarjanjem, prenašanjem, shranjevanjem, distribucijo ali uporabo energije iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001, vključno z uporabo inovativne tehnologije, s katero bi bilo v prihodnje mogoče doseči znatne prihranke, ali s potrebno okrepitvijo ali razširitvijo omrežja;
z izboljšanjem energetske učinkovitosti, razen za dejavnosti proizvodnje električne energije iz člena 19(3);
s povečanjem čiste ali podnebno nevtralne mobilnosti;
s prehodom na uporabo obnovljivih materialov iz trajnostnih virov;
z intenzivnejšo uporabo tehnologij za okoljsko varno zajemanje in uporabo ogljika ter tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika, ki zagotavljajo neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;
s krepitvijo talnih ponorov ogljika, tudi s preprečevanjem krčenja in propadanja gozdov, obnovo gozdov, trajnostnim upravljanjem in obnovo njivskih površin, travišč in mokrišč, pogozdovanjem in regenerativnim kmetijstvom;
z vzpostavitvijo energetske infrastrukture, ki je potrebna za omogočanje dekarbonizacije energetskih sistemov;
s proizvodnjo čistih in učinkovitih goriv iz obnovljivih ali ogljično nevtralnih virov ali
z omogočanjem katere koli od navedenih dejavnostih iz točk (a) do (h) tega odstavka v skladu s členom 16.
Za namene odstavka 1 se gospodarska dejavnost, za katero ne obstaja tehnološko in ekonomsko izvedljiva nizkoogljična alternativa, šteje za gospodarsko dejavnost, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, kadar podpira prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, v skladu s procesom za omejitev povečanja temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko stopnjo, vključno s postopno odpravo emisij toplogrednih plinov, zlasti emisij iz trdnih fosilnih goriv, ter kadar ta dejavnost:
ima raven emisij toplogrednih plinov, ki ustreza najboljšim rezultatom v sektorju ali industriji;
ne ovira razvoja in uporabe alternativ z nizkimi emisijami ogljika in
ne povzroča odvisnosti od sredstev z visokimi emisijami ogljika, ob upoštevanju ekonomske življenjske dobe teh sredstev.
Komisija za namen tega odstavka in določitev tehničnih meril za pregled na podlagi člena 19 oceni potencialni prispevek in izvedljivost vseh zadevnih obstoječih tehnologij.
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 23 za:
dopolnitev odstavkov 1 in 2 tega člena z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, in
dopolnitev člena 17 z določitvijo tehničnih meril za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali gospodarska dejavnost, za katero so tehnična merila za pregled določena na podlagi točke (a) tega odstavka, bistveno škoduje enemu ali več od teh ciljev.
Člen 11
Bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam
Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost:
vključuje prilagoditvene rešitve, s katerimi se znatno zmanjša tveganje za škodljiv vpliv sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja na to gospodarsko dejavnost ali znatno zmanjša ta škodljiv vpliv, ne da bi se pri tem povečalo tveganje za škodljiv vpliv na ljudi, naravo ali sredstva, ali
zagotavlja prilagoditvene rešitve, ki poleg tega, da izpolnjujejo pogoje iz člena 16, bistveno prispevajo k preprečevanju ali zmanjševanju tveganja škodljivega vpliva sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja na ljudi, naravo ali sredstva, ne da bi se pri tem povečalo tveganje za škodljiv vpliv na druge ljudi, naravo ali sredstva.
Prilagoditvene rešitve iz točke (a) odstavka 1 se ocenijo in prednostno razvrstijo na podlagi najboljših razpoložljivih podnebnih napovedi in morajo vsaj preprečevati ali zmanjševati:
škodljive vplive podnebnih sprememb na gospodarsko dejavnost, ki so odvisni od lokacije in okoliščin, ali
morebitne škodljive vplive podnebnih sprememb na okolje, v katerem se gospodarska dejavnost opravlja.
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 23 za:
dopolnitev odstavkov 1 in 2 tega člena z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam, in
dopolnitev člena 17 z določitvijo tehničnih meril za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali gospodarska dejavnost, za katero so tehnična merila za pregled določena na podlagi točke (a) tega odstavka, bistveno škoduje enemu ali več od teh ciljev.
Člen 12
Bistven prispevek k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov
Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, kadar ta dejavnost bodisi bistveno prispeva k doseganju dobrega stanja vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodnimi telesi, ali k preprečevanju poslabšanja vodnih teles, ki so že v dobrem stanju, bodisi bistveno prispeva k doseganju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali k preprečevanju poslabšanja morskih voda, ki so že v dobrem okoljskem stanju, z:
varovanjem okolja pred škodljivimi učniki odvajanja komunalne in industrijske odpadne vode, vključno z onesnaževali, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost, kot so farmacevtski izdelki in mikroplastika, na primer z zagotavljanjem ustreznega zbiranja, čiščenja in odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda;
varovanjem zdravja ljudi pred škodljivim vplivom kakršne koli kontaminacije vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in snovi, ki predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, ter z izboljšanjem dostopa ljudi do čiste pitne vode;
izboljšanjem upravljanja z vodo in učinkovitosti, vključno z varovanjem in izboljševanjem stanja vodnih ekosistemov, spodbujanjem trajnostne rabe vode prek dolgoročne zaščite razpoložljivih vodnih virov, med drugim prek uporabe ukrepov, kot je ponovna uporaba vode, z zagotavljanjem postopnega zmanjšanja emisij onesnaževal v površinske in podzemne vode, prispevanjem k blažitvi posledic poplav in suš ali s katero koli drugo dejavnostjo, ki varuje ali izboljšuje kakovostno in količinsko stanje vodnih teles;
zagotavljanjem trajnostne uporabe storitev morskega ekosistema ali prispevanjem k dobremu okoljskemu stanju morskih voda, tudi z varovanjem, ohranjanjem ali obnovo morskega okolja ter preprečevanjem ali zmanjševanjem odpadkov v morsko okolje, ali
omogočanjem katere koli dejavnosti iz točk (a) do (d) tega odstavka v skladu s členom 16.
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 23 za:
dopolnitev odstavka 1 tega člena z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, ter
dopolnitev člena 17 z določitvijo tehničnih meril za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali gospodarska dejavnost, za katero so tehnična merila za pregled določena na podlagi točke (a) tega odstavka, bistveno škoduje enemu ali več od teh ciljev.
Člen 13
Bistven prispevek k prehodu na krožno gospodarstvo
Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem odpadkov, ponovno uporabo in recikliranjem, kadar ta dejavnost:
bolj učinkovito uporablja naravne vire, vključno s trajnostnim virom biomase in drugih surovin, v proizvodnji, tudi z:
zmanjšanjem uporabe primarnih surovin ali povečanjem uporabe stranskih proizvodov in sekundarnih surovin ali
ukrepi za učinkovito rabo virov in energije;
poveča trajnost, popravljivost, nadgradljivost ali ponovno uporabo proizvodov, zlasti pri oblikovanju in proizvodnji;
poveča možnost recikliranja izdelkov, vključno z možnostjo recikliranja posameznih materialov, ki jih vsebujejo ti izdelki, med drugim z nadomestitvijo ali zmanjšano uporabo proizvodov in materialov, ki jih ni mogoče reciklirati, zlasti pri oblikovanju in proizvodnji;
bistveno zmanjša vsebnost nevarnih snovi in nadomesti zelo problematične snovi v materialih in proizvodih skozi njihovo celotno življenjsko dobo, v skladu s cilji, določenimi v pravu Unije, tudi z zamenjavo takšnih snovi z varnejšimi alternativami in zagotavljanjem sledljivosti;
podaljša uporabo proizvodov, vključno s ponovno uporabo, zasnovo za dolgoživost, spremembo namena, razstavljanjem, ponovno izdelavo, nadgradnjo in popravilom ter souporabo proizvodov;
poveča uporabo sekundarnih surovin in njihovo kakovost, vključno z visokokakovostnim recikliranjem odpadkov;
preprečuje ali zmanjšuje nastajanje odpadkov, vključno z nastajanjem odpadkov, ki nastajajo pri ekstrakciji mineralov ter odpadkov pri gradnji in rušenju zgradb;
povečuje priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov;
pospešuje razvoj infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za preprečevanje, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje, pri čemer zagotovi, da se predelani materiali reciklirajo kot visokokakovostne sekundarne surovine v proizvodnji, s čimer se prepreči zmanjšanje kakovosti materiala pri recikliranju;
čim bolj zmanjšuje sežiganja odpadkov in se izogiba odstranjevanju odpadkov, tudi na odlagališčih, v skladu z načeli hierarhije ravnanja z odpadki;
preprečuje in zmanjšuje smeti ali
omogoča katere koli dejavnosti iz točk (a) do (k) tega odstavka v skladu s členom 16.
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 23 za:
dopolnitev odstavka 1 tega člena z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k prehodu na krožno gospodarstvo, in
dopolnitev člena 17 z določitvijo tehničnih meril za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali gospodarska dejavnost, za katero so tehnična merila za pregled določena na podlagi točke (a) tega odstavka, bistveno škoduje enemu ali več od teh ciljev.
Člen 14
Bistven prispevek k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja
Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, če ta dejavnost bistveno prispeva k varstvu okolja pred onesnaževanjem:
s preprečevanjem ali, kadar to ni izvedljivo, z zmanjševanjem emisij onesnaževal, razen toplogrednih plinov, v zrak, vodo ali tla;
z izboljšanjem ravni kakovosti zraka, vode ali tal na območjih, na katerih poteka gospodarska dejavnost, ob istočasnem čim večjemu zmanjševanju škodljivega vpliva na zdravje ljudi in okolje ali tveganj za zdravje ljudi in okolje;
s preprečevanjem ali čim večjim zmanjševanjem kakršnega koli škodljivega vpliva na zdravje ljudi in okolje zaradi proizvodnje, uporabe ali odstranjevanja kemikalij;
s čiščenjem smeti in drugega onesnaževanja ali
z omogočanjem katere koli dejavnosti iz točk (a) do (d) tega odstavka v skladu s členom 16.
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 23 za:
dopolnitev odstavka 1 tega člena z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, in
dopolnitev člena 17 z določitvijo tehničnih meril za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali gospodarska dejavnost, za katero so tehnična merila za pregled določena na podlagi točke (a) tega odstavka, bistveno škoduje enemu ali več od teh ciljev.
Člen 15
Bistven prispevek k varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov
Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju ali obnavljanju biotske raznovrstnosti ali doseganju dobrega stanja ekosistemov ali varovanju ekosistemov, ki so že v dobrem stanju:
z ohranjanjem narave in biotske raznovrstnosti, vključno z doseganjem ugodnega stanja ohranjenosti naravnih in polnaravnih habitatov in vrst ali preprečevanjem njihovega poslabšanja, kadar že imajo ugodno stanje ohranjenosti, ter varovanjem in obnavljanjem kopenskih, morskih in drugih vodnih ekosistemov, da bi izboljšali njihovo stanje in zmogljivost za zagotavljanje storitev ekosistemov;
s trajnostno rabo zemljišč in trajnostnim gospodarjenjem z njimi, vključno z ustrezno zaščito biotske raznovrstnosti tal, nevtralnostjo pri degradaciji tal in sanacijo kontaminiranih območij;
s trajnostnimi kmetijskimi praksami, vključno s tistimi, ki prispevajo h krepitvi biotske raznovrstnosti ali k zaustavitvi ali preprečevanju degradacije tal in drugih ekosistemov, krčenja gozdov in izgube habitatov;
s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, vključno s praksami in rabami gozdov in gozdnih zemljišč, ki prispevajo h krepitvi biotske raznovrstnosti ali k zaustavitvi ali preprečevanju degradacije ekosistemov, krčenja gozdov in izgube habitatov, ali
z omogočanjem katere koli dejavnosti iz točk (a) do (d) tega odstavka v skladu s členom 16.
Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 23 za:
dopolnitev odstavka 1 tega člena z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ter
dopolnitev člena 17 z določitvijo tehničnih meril za pregled za vsak zadevni okoljski cilj, da se ugotovi, ali gospodarska dejavnost, za katero so tehnična merila za pregled določena na podlagi točke (a) tega odstavka, bistveno škoduje enemu ali več od teh ciljev.
Člen 16
Omogočitvene dejavnosti
Za gospodarsko dejavnost šteje, da znatno prispeva k enemu ali več okoljskim ciljem iz člena 9, če neposredno omogoča drugim dejavnostim, da znatno prispevajo k enemu ali več od teh ciljev, pod pogojem, da taka gospodarska dejavnost:
ne povzroča odvisnosti od sredstev, ki ogrožajo dolgoročne okoljske cilje, ob upoštevanju ekonomske življenjske dobe teh sredstev, in
ima pomemben pozitiven vpliv na okolje na podlagi vidikov življenjskega cikla.
Člen 17
Bistveno škodovanje okoljskim ciljem
Za namene točke (b) člena 3, ob upoštevanju življenjskega cikla proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo z gospodarsko dejavnostjo, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ta dejavnost bistveno škoduje:
blažitvi podnebnih sprememb, kadar ta dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;
prilagajanju podnebnim spremembam, kadar ta dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar ta dejavnost škoduje:
dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:
ta dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;
ta dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar ta dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti, ali
varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je ta dejavnost:
znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
Člen 18
Minimalni zaščitni ukrepi
Člen 19
Zahteve za tehnična merila za pregled
Tehnična merila za pregled, določena na podlagi členov 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2):
opredeljujejo najpomembnejše potencialne prispevke k danemu okoljskemu cilju ter upoštevajo načelo tehnološke nevtralnosti, pa tudi kratkoročni in dolgoročni vpliv dane gospodarske dejavnosti;
določajo minimalne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da bi se izognili bistvenemu škodovanju zadevnim okoljskim ciljem ter da se upoštevajo kratkoročni in dolgoročni vpliv dane gospodarske dejavnosti;
so kvantitativna in kot taka vsebujejo prage, kolikor je to mogoče, sicer pa so kvalitativna;
kadar je primerno, temeljijo na sistemih Unije za označevanje in potrjevanje, metodologijah Unije za ocenjevanje okoljskega odtisa in sistemih statistične klasifikacije Unije ter upoštevajo ustrezno obstoječo zakonodajo Unije;
kadar je izvedljivo, uporabljajo kazalnike trajnostnosti iz člena 4(6) Uredbe (EU) 2019/2088;
temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih in previdnostnem načelu iz člena 191 PDEU;
upoštevajo življenjski cikel, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, ter tako okoljski vpliv same gospodarske dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta gospodarska dejavnost zagotavlja, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev;
upoštevajo naravo in obseg gospodarske dejavnosti, tudi:
ali gre za omogočitveno dejavnost iz člena 16, ali
ali gre za prehodno dejavnost iz člena 10(2),
upoštevajo potencialni tržni vpliv prehoda na bolj trajnostno gospodarstvo, vključno s tveganjem, da bi nekatera sredstva zaradi takega prehoda ostala neizkoriščena, in tveganje za ustvarjanje neskladnih spodbud za trajnostne naložbe;
zajemajo vse zadevne gospodarske dejavnosti v določenem sektorju in zagotavljajo, da se te dejavnosti obravnavajo enako, če enako prispevajo k okoljskim ciljem iz člena 9 te uredbe, da se prepreči izkrivljanje konkurence na trgu, in
so preprosta za uporabo in določena na način, ki olajša preverjanje njihovega izpolnjevanja.
Kadar gospodarska dejavnost spada v eno od kategorij iz točke (h), tehnična merila za pregled jasno navedejo to dejstvo.
Komisija v zvezi s tem pred spremembo ali nadomestitvijo delegiranega akta oceni izvajanje teh meril in pri tem upošteva rezultate njihove uporabe s strani udeležencev na finančnem trgu in njihov učinek na kapitalske trge, vključno z njihovim učinkom na usmerjanje naložb v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti.
Za zagotovitev, da se z gospodarskimi dejavnostmi iz člena 10(2) še naprej uresničuje načrt za verodostojen prehod, skladen s podnebno nevtralnim gospodarstvom, Komisija vsaj vsaka tri leta pregleda tehnična merila za pregled za te dejavnosti in po potrebi spremeni delegirani akt iz člena 10(3), v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem.
Člen 20
Platforma za trajnostno financiranje
Komisija vzpostavi platformo za trajnostno financiranje (v nadaljnjem besedilu: platforma). Platformo na uravnotežen način sestavljajo naslednje skupine:
predstavniki:
Evropske agencije za okolje;
ESA;
Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada ter
Agencije Evropske unije za temeljne pravice;
strokovnjaki, ki zastopajo ustrezne deležnike iz zasebnega sektorja, vključno z udeleženci na finančnem in nefinančnem trgu ter poslovnimi sektorji, ki predstavljajo zadevne industrijske panoge, ter osebe s strokovnim znanjem na področju računovodstva in poročanja;
strokovnjaki, ki predstavljajo civilno družbo, vključno z osebami s strokovnim znanjem s področja okoljskih in socialnih vprašanj, dela in upravljanja;
strokovnjaki, imenovani za delovanje v svojem imenu, ki imajo dokazano znanje in izkušnje na področjih, ki jih zajema ta uredba;
strokovnjaki iz akademskih krogov, tudi z univerz, raziskovalnih inštitutov in iz drugih znanstvenih organizacij, vključno z osebami s strokovnim znanjem na svetovni ravni.
Platforma:
svetuje Komisiji o tehničnih merilih za pregled iz člena 19 in o morebitni potrebi po posodobitvi teh meril;
analizira učinek tehničnih meril za pregled v smislu potencialnih stroškov in koristi njihove uporabe;
pomaga Komisiji pri analiziranju zahtev deležnikov glede oblikovanja ali revizije tehničnih meril za pregled za dano gospodarsko dejavnost;
kadar je ustrezno, svetuje Komisiji glede morebitne vloge trajnostnih računovodskih standardov in standardov poročanja pri podpiranju uporabe tehničnih meril za pregled;
spremlja in redno poroča Komisiji o trendih na ravni Unije in držav članic glede kapitalskih tokov v trajnostne naložbe;
svetuje Komisiji glede morebitne potrebe po razvoju nadaljnjih ukrepov za izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti podatkov;
svetuje Komisiji o uporabnosti tehničnih meril za pregled in pri tem upošteva potrebo po preprečevanju nepotrebnih upravnih bremen;
svetuje Komisiji o morebitni potrebi po spremembi te uredbe;
svetuje Komisiji pri ocenjevanju in razvoju trajnostnih finančnih politik, tudi v zvezi z skladnostjo politik;
svetuje Komisiji pri obravnavanju drugih trajnostnih ciljev, vključno s socialnimi cilji;
svetuje Komisiji glede uporabe člena 18 in morebitne potrebe po dopolnitvi zahtev iz navedenega člena.
Člen 21
Pristojni organi
Člen 22
Ukrepi in kazni
Države članice določijo pravila o ukrepih in kaznih, ki se uporabljajo za kršitve členov 5, 6 in 7. Ti ukrepi in kazni morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
Člen 23
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 24
Strokovna skupina držav članic za trajnostno financiranje
POGLAVJE III
KONČNE DOLOČBE
Člen 25
Spremembe Uredbe (EU) 2019/2088
Uredba (EU) 2019/2088 se spremeni:
vstavi se naslednji člen:
„Člen 2a
Načelo, da se ne škoduje bistveno
člen 8 se spremeni:
vstavi se naslednji odstavek:
v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
doda se naslednji odstavek:
ESA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo različne vrste finančnih produktov, njihove značilnosti in razlike med njimi ter cilj, da morajo biti razkritja točna, poštena, jasna, nezavajajoča, preprosta in jedrnata, ter pri uresničevanju tega cilja po potrebi pripravijo osnutek sprememb regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 3 tega člena. V osnutku regulativnih tehničnih standardov se upoštevajo zadevni datumi uporabe iz točk (a) in (b) člena 27(2) Uredbe (EU) 2020/852 v zvezi z okoljskimi cilji iz člena 9 navedene uredbe.
ESA predložijo Komisiji osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka:
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (a) in (b) člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 do 1. junija 2021 ter
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (c) do (f) člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 do 1. junija 2022.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.“;
člen 9 se spremeni:
vstavi se naslednji odstavek:
v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
doda se naslednji odstavek:
ESA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo različne vrste finančnih produktov, njihove cilje, kot so navedeni v odstavku 4a tega člena, in razlike med njimi ter cilj, da morajo biti razkritja točna, poštena, jasna, nezavajajoča, preprosta in jedrnata, za dosego tega cilja pa po potrebi pripravijo osnutek sprememb regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 5 tega člena. V osnutku regulativnih tehničnih standardov se upoštevajo zadevni datumi uporabe iz točk (a) in (b) člena 27(2) Uredbe (EU) 2020/852 v zvezi z okoljskimi cilji iz člena 9 navedene uredbe.
ESA predložijo Komisiji osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka:
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (a) in (b) člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 do 1. junija 2021 ter
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (c) do (f) člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 do 1. junija 2022.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.“;
člen 11 se spremeni:
v odstavku 1 se dodajo naslednje točke:
za finančni produkt, za katerega velja člen 5 Uredbe (EU) 2020/852, informacije, zahtevane v navedenem členu;
za finančni produkt, za katerega velja člen 6 Uredbe (EU) 2020/852, informacije, zahtevane v navedenem členu.“;
v odstavku 4 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:
doda se naslednji odstavek:
ESA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka upoštevajo različne vrste finančnih produktov, njihove značilnosti in cilje ter razlike med njimi ter po potrebi pripravijo osnutek sprememb regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 4 tega člena. V osnutku regulativnih tehničnih standardov se upoštevajo zadevni datumi uporabe iz točk (a) in (b) člena 27(2) Uredbe (EU) 2020/852 v zvezi z okoljskimi cilji iz člena 9 navedene uredbe. ESA posodabljajo regulativne tehnične standarde glede na regulativni in tehnološki razvoj.
ESA predložijo Komisiji osnutek regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka:
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (a) in (b) člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 do 1. junija 2021 ter
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (c) do (f) člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 do 1. junija 2022.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.“;
v členu 20 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena se:
členi 4(6) in (7), 8(3), 9(5), 10(2), 11(4) in 13(2) uporabljajo od 29. decembra 2019;
členi 2a, 8(4), 9(6) in 11(5) uporabljajo od 12. julija 2020;
člena 8(2a) in 9(4a) uporabljata:
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (a) in (b) člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 od 1. januarja 2022 ter
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (c) do (f) člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 od 1. januarja 2023;
člen 11(1), (2) in (3) uporablja od 1. januarja 2022.“.
Člen 26
Pregled
Komisija objavi poročilo o uporabi te uredbe do 13. julija 2022 in nato vsaka tri leta. V tem poročilu med drugim oceni:
napredek pri izvajanju te uredbe, kar zadeva oblikovanje tehničnih meril za pregled za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti;
morebitno potrebo po reviziji in dopolnitvi meril iz člena 3, na podlagi katerih se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna;
uporabo opredelitve okoljsko trajnostne naložbe v pravu Unije in na ravni držav članic, vključno z določbami, potrebnimi za vzpostavitev mehanizmov za preverjanje izpolnjevanja meril iz te uredbe;
učinkovitost uporabe tehničnih meril za pregled, določenih na podlagi te uredbe, pri usmerjanju zasebnih naložb v okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, zlasti v zvezi s kapitalskimi tokovi, vključno z lastniškim kapitalom, v zasebna podjetja in druge pravne subjekte, tako prek finančnih produktov, ki jih zajema ta uredba, kot prek drugih finančnih produktov;
dostop udeležencev na finančnem trgu, ki jih zajema ta uredba, in dostop vlagateljev do zanesljivih, pravočasnih in preverljivih informacij ter podatkov o zasebnih podjetjih in drugih pravnih subjektih, vključno družb, v katere se vlaga, in ki sodijo tako v področje uporabe uredbe kot zunaj njega, in v obeh primerih tudi, kar zadeva lastniški in dolžniški kapital, upoštevajoč s tem povezano upravno breme, pa tudi postopkov za preverjanje podatkov, ki so potrebni za določanje stopnje usklajenosti s tehničnimi merili za pregled in zagotavljanje skladnosti s temi postopki;
uporabo členov 21 in 22.
Komisija do 31. decembra 2021 objavi poročilo, v katerem opiše določbe, ki bi bile potrebne za razširitev področja uporabe te uredbe izven okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, in opiše določbe, ki bi bile potrebne, da se zajamejo:
gospodarske dejavnosti, ki nimajo bistvenega vpliva na okoljsko trajnostnost, in gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo okoljski trajnostnosti, ter pregled ustreznosti posebnih zahtev po razkritju v zvezi s prehodnimi in omogočitvenimi dejavnostmi, ter
drugi trajnostni cilji, kot so socialni cilji.
Člen 27
Začetek veljavnosti in uporaba
Členi 4, 5, 6, in 7 ter člen 8(1), (2) in (3) se uporabljajo:
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (a) in (b) člena 9 od 1. januarja 2022 ter
v zvezi z okoljskimi cilji iz točk (c) do (f) člena 9 od 1. januarja 2023.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 289.6.2013, str. 19).
( 2 ) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).
( 3 ) Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
( *1 ) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).“;