Zaščita oseb, ki prijavijo kršitve prava EU

 

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Ta uredba določa pravila in postopke za zaščito „žvižgačev“, tj. oseb, ki prijavijo* informacije o kršitvah* prava EU na ključnih področjih politike, ki jih pridobijo v delovnem okolju. Kršitve vključujejo nezakonita dejanja ali opustitve dejanj ter zlorabe.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva se uporablja za prijave:

• kršitev pravil na naslednjih področjih (ta so podrobno navedena v delu I Priloge):
  • javno naročanje;
  • finančne storitve, produkti in trgi; preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma;
  • varnost in skladnost izdelkov;
  • varnost v prometu v železniškem sektorju, sektorju cestnega prometa, pomorskem sektorju in sektorju celinskih plovnih poti;
  • varstvo okolja, od ravnanja z odpadki do kemikalij;
  • zaščita pred sevanjem in jedrska varnost;
  • varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali;
  • javno zdravje, vključno s pravicami pacientov in nadzorom nad tobačnimi izdelki;
  • varstvo potrošnikov;
  • varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, varnostni in informacijski sistemi;
• kršitev, ki vplivajo na finančne interese EU;
• kršitev, ki se nanašajo na notranji trg, vključno s kršitvami pravil EU o konkurenci in državni pomoči, ter kršitev nacionalnih pravil o davku od dohodkov pravnih oseb.

Direktiva dopolnjuje posebno zakonodajo EU, ki že vključuje pravila o žvižgaštvu (zlasti o finančnih storitvah, pranju denarja, financiranju terorizma, varnosti v prometu in varstvu okolja).

Direktiva ne:

• vpliva na odgovornost vlad EU za zaščito lastne nacionalne varnosti;
• vpliva na pravo EU ali nacionalno pravo o varstvu tajnih podatkov, varstvu poklicne skrivnosti odvetnikov in zdravnikov, tajnosti sodnih posvetovanj ali pravilih kazenskega postopka;
• razveljavlja nacionalnih pravil o pravicah zaposlenih do posvetovanja z njihovimi predstavniki ali sindikati.

Zakonodaja zajema širok razpon oseb, zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, vključno z osebami, ki podajo prijavo, ko se je njihovo delovno razmerje že končalo:

• to so zaposleni, samozaposleni, delničarji, osebe v upravnem, upravljalnem ali nadzornem organu podjetja, prostovoljci, pripravniki in prosilci za zaposlitev;
• osebe, ki pomagajo žvižgačem na zaupen način, osebe, povezane z žvižgačem, ki bi lahko utrpele povračilne ukrepe* na delovnem mestu, in pravne subjekte, povezane z žvižgačem.

Posameznikom, ki javno razkrijejo svoje pomisleke, se zagotovi zaščita, pod pogojem, da:

• so najprej podali (notranjo in) zunanjo prijavo, vendar se ni ukrepalo;
• utemeljeno menijo, da obstaja neposredna ali očitna nevarnost za javni interes oziroma tveganje povračilnih ukrepov ali da je malo možnosti, da bodo njihovi pomisleki ustrezno obravnavani.

Ureditve na področju prijav vključujejo:

• notranje kanale: vsa zasebna podjetja s 50 ali več zaposlenimi in načeloma vsi javni subjekti morajo vzpostaviti učinkovite kanale za prijavo, pri čemer zagotavljajo zaupnost; izjema so lahko javni subjektu z manj kot 50 zaposlenimi in občine z manj kot 10 000 prebivalci;
• zunanje kanale: ustrezni nacionalni organi morajo vzpostaviti kanale za prijavo, ki omogočajo zaupno podajanje prijav;
• nadaljnje postopke in roke za prijave prek notranjih in zunanjih kanalov. Ti vključujejo:
  • dolžnost, da se ne razkrije identiteta žvižgača, razen v strogo omejenih okoliščinah;
  • skladnost z zakonodajo EU o varstvu podatkov;
  • evidence o vseh prejetih ustnih ali pisnih prijavah.

Pravno varstvo

Da bi bili upravičeni do pravnega varstva, morajo posamezniki:

• na podlagi utemeljenih razlogov meniti, da so prijavljene informacije zajete v zakonodaji in resnične ob prijavi;
• poročati o kršitvah pristojnim organom prek zagotovljenih notranjih ali zunanjih kanalov. Žvižgače se spodbuja, da najprej podajo notranjo prijavo (znotraj organizacije), če je kršitev mogoče učinkovito obravnavati na notranji ravni in kadar menijo, da ni tveganja povračilnih ukrepov. Vendar lahko izbirajo med možnostjo, da najprej podajo notranjo prijavo, ali možnostjo neposredne zunanje prijave pristojnim organom.

Žvižgači:

• so zaščiteni pred vsemi oblikami povračilnih ukrepov, kot so odpustitev, premestitev na nižje delovno mesto in uvrstitev na črno listo;
• imajo dostop do ustreznih podpornih ukrepov, zlasti neodvisnih informacij in nasvetov ter pravne pomoči v skladu s pravili EU o pravni pomoči v kazenskih in čezmejnih civilnih postopkih;
• imajo dostop do ustreznih popravnih ukrepov, kot so začasni ukrepi in imuniteta pred odgovornostjo zaradi kršitve klavzul o nerazkritju v njihovih pogodbah.

Države EU morajo:

• zagotoviti vzpostavitev ustreznih notranjih in zunanjih kanalov za prijavo;
• sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje morebitnih povračilnih ukrepov zoper žvižgače;
• spoštovati pravico do učinkovitega pravnega sredstva, nepristranskega sojenja, domneve nedolžnosti in pravice do obrambe oseb, na katere se nanašajo navedbe v prijavah;
• zagotoviti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve nekaterih pravil iz direktive, na primer za osebe, ki ovirajo prijave ali ki uvedejo povračilne ukrepe proti žvižgačem;
• prenesti direktivo in uradno obvestiti Evropsko komisijo o ukrepih za prenos do 17. decembra 2021, z možnostjo izjeme za prenos določb o obveznosti zasebnih podjetij s 50 do 249 zaposlenimi glede vzpostavitve notranjih kanalov za prijavo do 17. decembra 2023;
• zagotoviti Komisiji letne podatke o številu prejetih prijav in odprtih preiskav ter njihovih rezultatih ter finančnih posledicah.

Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu:

• prvo javno in enostavno dostopno poročilo o vključitvi direktive v nacionalno pravo držav EU do 17. decembra 2023 in
• drugo poročilo o izvajanju direktive in morebitnih potrebnih spremembah do 17. decembra 2025.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 16. decembra 2019, države pa jo morajo v nacionalno pravo prenesti do 17. december 2021.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Zaščita žvižgačev: Komisija določa nova pravila na ravni EU (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17–56).

Nadaljnje spremembe Direktive 2019/1937/EU so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 02.05.2023