Preprečevanje zlorabe finančnega sistema za namene pranja denarja in terorizma

 

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2015/849 – preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Namen Direktive (EU) 2015/849 (četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja) je boj proti pranju denarja* in financiranju terorizma* s preprečevanjem zlorab finančnega trga v te namene.
• Nadomešča predhodno Direktivo (ES) 2005/60/ES (tretja direktiva o preprečevanju pranja denarja), ki je začela veljati leta 2007.
• Njen namen je odpraviti vse nejasnosti iz predhodne direktive in povezane zakonodaje ter izboljšati doslednost pravil o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v vseh državah članicah Evropske unije (EU).
• Direktiva upošteva tudi priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje iz leta 2012, ki so bila revidirana leta 2023.
• Da bi odražala ta posodobljena priporočila, Uredba (EU) 2023/1113 o spremembi uvaja dodatne kategorije ponudnikov storitev virtualnih sredstev, ki prej niso bili zajeti v direktivi in so opredeljeni v Uredbi (EU) 2023/1114 o trgih kriptoimetij (glej povzetek). Uredba (EU) 2023/1113 o spremembi določa tudi pravila za zagotovitev, da lahko ponudniki storitev v zvezi* s kriptosredstvi* ustrezno zmanjšajo tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma, ki so jim izpostavljeni.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva se uporablja za:

• kreditne institucije;
• finančne institucije;
• določena nefinančna podjetja in poklice, kot so:
  • revizorji,
  • zunanji računovodje,
  • davčni svetovalci,
  • notarji in odvetniki, v določenih okoliščinah,
  • nepremičninski zastopniki, ko delujejo kot posredniki pri dajanju nepremičnin v najem, za katere mesečna najemnina presega 10 000 EUR,
  • trgovci z blagom (npr. dragih kovin in kamnov, ko gre za gotovinska plačila v višini 10 000 EUR in več),
  • trgovci z umetniškimi deli, kadar vrednost transakcije znaša 10 000 EUR ali več,
  • ponudniki storitev iger na srečo.

Direktiva:

• krepi pravila glede preglednosti v zvezi z identifikacijo strank, zlasti dejanskih lastnikov* podjetij in pravnih ureditev (skladi);
• zahteva, da se informacije o dejanskem lastništvu podjetij hranijo v posamezni državi članici v osrednjem registru, kot so trgovinski register, register podjetij ali javni register;
• izboljšuje poznavanje in odzivnost v zvezi s pomanjkljivostmi glede pranja denarja/financiranja terorizma – poleg ocen tveganja, ki jih izvedejo države članice, Evropska komisija izvede tudi oceno tveganj pranja denarja/financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg in so povezana s čezmejnimi dejavnostmi (prvo poročilo je bilo objavljeno junija 2017);
• uvaja usklajeno evropsko politiko za obravnavanje držav zunaj EU (tretje države), ki imajo neučinkovite ureditve AML/CTF, da se zaščiti finančni sistem EU – prvi seznam EU „tretjih držav z visokim tveganjem“ je Komisija sprejela z delegiranim aktom julija 2016, seznam pa je bil od takrat večkrat spremenjen;
• krepi in izboljšuje sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami (FIU), ki so eden od ključnih akterjev v boju proti pranju denarja/financiranju terorizma – sistematična izmenjava informacij med FIU bi morala potekati prek naprednih tehničnih infrastruktur z uporabo FIU.net, decentralizirane računalniške mreže, ki uporablja visoko razvito tehnologijo za primerjanje;
• določa, da je treba sume pranja denarja ali financiranja terorizma prijaviti javnim organom, običajno FIU;
• od tistih, na katere je naslovljena, zahteva, da uvedejo:
  • podporne ukrepe, na primer zagotavljanje ustreznega usposabljanja zaposlenih in vzpostavitev primernih notranjih preventivnih politik in postopkov;
  • dodatne zaščitne ukrepe, na primer okrepljeno skrbno preverjanje strank za primere z višjim tveganjem, kot je trgovanje z bankami zunaj EU in predvsem poslovanje s fizičnimi ali pravnimi subjekti v državah zunaj EU, ki jih je Komisija opredelila za tretje države z visokim tveganjem;
• bankam poleg prepovedi vodenja anonimnih računov in bančnih hranilnih knjižic prepoveduje tudi, da vodijo anonimne sefe;
• vključuje ukrepe za preprečevanje tveganj, povezane s predplačniškimi karticami in virtualnimi valutami, z:
  • znižanjem praga za identifikacijo imetnikov predplačniških kartic z 250 EUR na 150 EUR,
  • omogočanjem nacionalnim FIU, da pridobijo informacije, ki jim omogočijo izslediti identiteto imetnika virtualne valute;
• krepi sodelovanje med FIU tako, da jim omogoča obsežnejšo izmenjavo informacij;
• Evropskemu bančnemu organu (EBA) od 1. januarja 2020 daje naloge glede preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter glede vodenja, usklajevanja in spremljanja prizadevanj vseh ponudnikov finančnih storitev v EU in pristojnih organov na tem področju (glej povzetek).

Uredba o spremembi (EU) 2023/1113

Uredba (EU) 2023/1113 ustvarja sistem za obravnavo izmenjav kriptosredstev, da se zagotovi, da se ne uporabljajo nezakonito, na primer za izogibanje sankcijam ali za financiranje terorizma ali vojne. Za izpolnjevanje mednarodnih standardov o prenosih kriptosredstev in za zagotovitev sledljivosti teh sredstev zahteva, da ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi zberejo in, kjer je primerno, organom razkrijejo nekatere informacije o lastnikih in upravičencih vseh prenosov teh sredstev, ki jih opravijo, ne glede na njihovo vrednost.

Uredba (EU) 2023/1113 je spremenila Direktivo (EU) 2015/849 tako, da:

• vključuje vse kategorije ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2023/1114 v okviru opredelitve „finančnih institucij“ iz Direktive (EU) 2015/849 (člen 3);
• od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahteva, da uporabijo blažilne ukrepe, sorazmerne s tveganji, povezanimi s prenosi, ki vključujejo naslove brez gostitelja, in da po potrebi izvajajo ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja (člen 19a);
• od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahteva uporabo ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja pri vzpostavljanju čezmejnih korespondenčnih odnosov, ki zajemajo izvrševanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, z respondenčnim subjektom, ki nima sedeža v EU (novi člen 19b);
• državam članicam omogoča, da od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo sedež na njihovem ozemlju v oblikah, ki niso podružnice, in katerih glavni sedež je v drugi državi članici, zahtevajo, da imenujejo osrednjo kontaktno točko na njihovem ozemlju (odstavek 9 člena 45);
• razveljavlja zahteve za registracijo glede tistih kategorij ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katere bo veljala enotna ureditev izdajanja dovoljenj v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114 (člen 47, odstavek 1) – te spremembe Direktive (EU) 2015/849 tudi od Evropskega bančnega organa zahtevajo, da izda smernice o vrsti vprašanj, vključno z:
  • merili in elementi, ki jih morajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevati pri oceni svojih čezmejnih korespondenčnih odnosov, ki zajemajo izvajanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, skupaj z ukrepi za blažitev tveganj, povezanimi z respondenčnimi subjekti, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti s strani ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, če respondenčni subjekt ni registriran ali nima dovoljenja (novi člen 19b),
  • spremenljivkami tveganja in dejavniki tveganja, ki jih morajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevati pri sklepanju poslovnih odnosov ali izvajanju transakcij s kriptosredstvi (člen 18),
  • ukrepi, ki jih morajo vzpostaviti ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, da opredelijo in ocenijo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, povezano s prenosi kriptosredstev, ki so usmerjena na naslov brez gostitelja* ali z njega izvirajo (novi člen 19a),
  • način, kako se uporabljajo ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja stranke in ustrezni ukrepi za blažitev tveganj, ki jih je treba sprejeti, ko pooblaščeni subjekti izvajajo storitve kriptosredstev z neregistriranimi subjekti ali subjekti brez dovoljenja, ki zagotavljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi (novi člen 24a).

Dopolnitev Direktive (EU) 2015/849

Delegirani akt, delegirana uredba (EU) 2019/758, določa sklop dodatnih ukrepov, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih morajo kreditne institucije in finančne institucije sprejeti za učinkovito obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na ravni podružnic ali hčerinskih družb v večinski lasti, ki so del skupine in imajo sedež v tretji državi, kadar pravo države zunaj EU ne dovoljuje izvajanja politik in postopkov na ravni skupine.

OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?

Direktiva (EU) 2015/849 se uporablja od 25. junija 2015, države članice pa naj bi jo prvotno v nacionalno pravo prenesle do 26. junija 2017. Ta rok pa je podaljšalo več sprememb, zlasti Direktiva (EU) 2018/843, ki jo je bilo treba v nacionalno zakonodajo v celoti prenesti do 10. januarja 2020. Isti datum je veljal za vzpostavitev registrov iz člena 30 Direktive (EU) 2015/849, kot je bila spremenjena, medtem ko naj bi bili registri iz člena 31 te direktive vzpostavljeni do 10. marca 2020.

Spremembe, uvedene s spremembo Uredbe (EU) 2023/1113, se uporabljajo od 30. decembra 2024.

OZADJE

Direktiva je del svežnja zakonodajnih ukrepov EU, namenjenih preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki vključuje Uredbo (EU) 2015/847 o sledljivosti prenosov denarja (glej povzetek). Je tudi del širše strategije EU za reševanje problematike finančnega kriminala, ki vključuje delo:

• strokovne skupine za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki se redno srečuje in izmenjuje mnenja ter pomaga Komisiji pri pripravi zakonodaje ali oblikovanju politik;
• Odbora za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki lahko oblikuje mnenja o izvrševanju ukrepov, predlaganih s strani Komisije;
• mreže FIU;
• skupnega odbora evropskih nadzornih organov.

Več informacij je na voljo na strani:

• Okvir EU na področju preprečevanja pranja denarja in boju proti financiranju terorizma (Evropska komisija)
• Boj proti financiranju terorizma (Evropska komisija)
• Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma (Svet Evropske unije)
• Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (Evropski bančni organ).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2015/849 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2023/1113 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in nekaterih kriptosredstev, in spremembi Direktive (EU) 2015/849 (UL L 150, 9.6.2023, str. 1).

Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/ EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40).

Direktiva (EU) 2019/2177 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2019 o spremembi Direktive 2009/138/ES o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L 334, 27.12.2019, str. 155).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2022) 554 final z dne 27. oktobra 2022).

Priporočilo Komisije (EU) 2020/1039 z dne 14. julija 2020 o pogojevanju državne finančne podpore podjetjem v Uniji s tem, da niso povezana z nekooperativnimi jurisdikcijami (UL L 227, 16.7.2020, str. 76).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2019) 370 final z dne 24. julija 2019).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni okvira za sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami (COM(2019) 371 final z dne 24. julija 2019).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (UL L 125, 14.5.2019, str. 4).

Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2017) 340 final z dne 26. junija 2017).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (UL L 254, 20.9.2016, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 04.12.2023