(1)

Člena 168 in 168a Direktive 2006/112/ES določata, da ima davčni zavezanec pravico odbiti davek na dodano vrednost (DDV), obračunan pri dobavi blaga in storitev, prejetih z namenom, da jih uporabi v svojih obdavčenih transakcijah. Nemčiji se je dovolila uvedba ukrepa odstopanja, namenjenega izključitvi pravice do odbitka DDV na blago in storitve, kadar se zadevno blago in storitve uporabljajo več kot 90-odstotno za zasebne namene davčnega zavezanca ali njegovih zaposlenih ali na splošno za neposlovne namene ali negospodarske dejavnosti.

(2)

Prvotno je bilo z Odločbo Sveta 2000/186/ES (2) Nemčiji dovoljeno, da uvede in uporablja posebna ukrepa, ki odstopata od členov 6 in 17 Direktive Sveta 77/388/EGS (3), do 31. decembra 2002. Z Odločbo Sveta 2003/354/ES (4) je bilo Nemčiji dovoljeno, da uporablja ukrep, ki odstopa od člena 17 Direktive 77/388/EGS, do 30. junija 2004. Z Odločbo Sveta 2004/817/ES (5) je bilo dovoljenje podaljšano do 31. decembra 2009.

(3)

Z Odločbo Sveta 2009/791/ES (6) je bilo Nemčiji dovoljeno, da še naprej uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 168 Direktive 2006/112/ES, in sicer do 31. decembra 2012. Z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/705/EU (7) je bilo Nemčiji dovoljeno, da uporablja posebni ukrep, ki odstopa od členov 168 in 168a, do 31. decembra 2015, z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2015/2428 (8) pa do 31. decembra 2018.

(4)

V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 10. septembra 2018, je Nemčija zaprosila za dovoljenje za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od členov 168 in 168a Direktive 2006/112/ES, da bi iz pravice do odbitka v celoti izključila DDV na blago in storitve, ki se več kot 90-odstotno uporabljajo za zasebne ali neposlovne namene davčnega zavezanca, vključno z negospodarskimi dejavnostmi. Zahtevi je priložila poročilo o izvajanju posebnega ukrepa, ki vsebuje pregled stopnje razdelitve, ki se uporabi za pravico do odbitka DDV, kakor je določeno v členu 2 Odločbe 2009/791/ES.

(5)

V skladu z drugim pododstavkom člena 395(2) Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 14. septembra 2018 zahtevo Nemčije posredovala drugim državam članicam. Z dopisom z dne 17. septembra 2018 je Komisija uradno obvestila Nemčijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.

(6)

Po mnenju Nemčije se je posebni ukrep izkazal za zelo učinkovitega pri poenostavitvi obračunavanja DDV ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom. Ukrep zmanjšuje upravno breme za podjetja in davčne uprave, saj ni potrebe po kakršnem koli spremljanju poznejše rabe blaga in storitev, za katere se odbitek ni uveljavljal v času njihovega nakupa. Nemčiji bi bilo zato treba dovoliti, da posebni ukrep uporablja še naprej za nadaljnje omejeno obdobje do 31. decembra 2021.

(7)

Če bo Nemčija menila, da je potrebno podaljšanje po letu 2021, bi morala Komisiji do 31. marca 2021 predložiti zahtevo za podaljšanje, skupaj s poročilom o izvajanju posebnega ukrepa, ki bi moralo vsebovati pregled uporabljene stopnje razdelitve.

(8)

Posebni ukrep ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz DDV.

(9)

Odločbo 2009/791/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –