1.1

„Tip vozila“ je kategorija motornega vozila, ki se v predelu pred A-stebričkom v svojih bistvenih značilnostih ne razlikujejo po:

če se sodi, da lahko vplivajo na veljavnost rezultatov udarnih preskusov, predpisanih v tej direktivi.

Za namene obravnave v zvezi s homologacijo prednjih zaščitnih sistemov kot samostojnih tehničnih enot se lahko vsako sklicevanje na vozilo razlaga kot sklicevanje na okvir, na katerega je nameščen sistem za preskus in ki naj bi predstavljal zunanje mere prednjega dela nekega tipa vozila, za katerega se sistem homologira.

1.2

„Normalni vozni položaj“ je položaj vozila v voznem stanju na tleh, pri čemer so pnevmatike napolnjene do priporočenega tlaka, sprednja kolesa usmerjena naravnost naprej, vse tekočine, potrebne za delovanje vozila, nalite do vrha, je v vozilu vsa standardna oprema, ki jo je predvidel proizvajalec vozila, sta voznikov in sovoznikov sedež obremenjena z maso 75 kg in pri čemer je vzmetenje vozila nastavljeno na vozno hitrost 40 km/h ali 35 km/h pri normalnih voznih pogojih, ki jih navaja proizvajalec (zlasti pri vozilih z aktivnim vzmetenjem ali samodejnim uravnavanjem višine).

1.3

„Zunanja površina“ je zunanja površina vozila pred A-stebričkoma, vključno s prednjim pokrovom, blatnikoma, svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami ter vidnimi deli za ojačitev.

1.4

„Radij zaobljenja“ je radij krožnega loka, ki se najbolj približa zaobljenju dotičnega dela.

1.5

„Skrajni zunanji rob vozila“ je v primeru stranskega dela vozila ravnina, ki leži vzporedno z vzdolžno sredinsko ravnino vozila in se dotika najširšega dela vozila, in v primeru sprednjega in zadnjega dela vozila pravokotna prečna ravnina vozila, ki se dotika sprednjih in zadnjih zunanjih robov, pri čemer se ne upošteva naslednjih delov:

1.6

„Odbijač“ je sprednja, spodnja, zunanja struktura homologiranega vozila. Vključuje vse strukture vozila, ki ščitijo vozilo ob čelnem trčenju z drugim vozilom pri nizki hitrosti, in vse dodatke k tej strukturi, kot so deli za pritrditev registrske tablice. Ne vključuje opreme, ki se namesti na vozilo po homologaciji in daje vozilu dodatno prednjo zaščito.

1.7

„Prednji zaščitni sistem“ je samostojna struktura, kot je na primer „bull bar“ ali dodatni odbijač, ki ščiti zunanjo površino vozila, nad in/ali pod odbijačem iz prvotne opreme, pred poškodbo v primeru trčenja. Strukture z največjo maso manj kot 0,5 kg, namenjene le zaščiti svetil, so izključene iz te opredelitve.

1.8

„Referenčna črta sprednjega roba prednjega pokrova“ je geometrijska sled stičnih točk med 1 000-milimetrskim ravnilom in sprednjo površino pokrova motorja, kadar se ravnilo, vzporedno z navpično vzdolžno ravnino vozila in nagnjeno nazaj za 50o ter s spodnjim skrajnim delom 600 milimetrov nad tlemi, prečno vodi ob sprednjem robu prednjega pokrova in se ga dotika. Za vozila, pri katerih je zgornja površina prednjega pokrova nagnjena dejansko za 50o, tako da se je ravnilo dotika nepretrgoma ali večkrat in ne le na eni točki, se določi referenčno črto z ravnilom, nagnjenim nazaj za 40o. Pri vozilih take oblike, kjer se spodnji skrajni del ravnila prvi dotakne prednjega pokrova, je ta stik referenčna črta sprednjega roba prednjega pokrova na tem bočnem mestu. Pri vozilih take oblike, kjer se zgornji skrajni del ravnila prvi dotakne prednjega pokrova, se kot referenčna črta sprednjega roba prednjega pokrova uporablja 1 000-milimetrska oklepajoča razdalja iz točke 1.13. Zgornji rob odbijača je tudi zgornji rob prednjega pokrova za namene te direktive, če se ga ravnilo med tem postopkom dotika.

1.9

„Zgornja referenčna črta prednjega zaščitnega sistema“ je zgornja meja značilnih točk stika med pešcem in prednjim zaščitnim sistemom ali vozilom. Opredeljena je kot geometrijska sled zgornjih dotikališč med 700-milimetrskim ravnilom in prednjim zaščitnim sistemom ali prednjim delom vozila (odvisno od tega, s katerim pride do stika), kadar se ravnilo, vzporedno z navpično vzdolžno ravnino vozila in nagnjeno nazaj za 20o, vodi prečno ob prednjem delu vozila ter ob tem ohranja stik s tlemi in s površino prednjega zaščitnega sistema ali vozila.

1.10

„Spodnja referenčna črta prednjega zaščitnega sistema“ je zgornja meja značilnih točk stika med pešcem in prednjim zaščitnim sistemom ali vozilom. Opredeljena je kot geometrijska sled spodnjih dotikališč med 700-milimetrskim ravnilom in prednjim zaščitnim sistemom, kadar se ravnilo, vzporedno z navpično vzdolžno ravnino vozila in nagnjeno naprej za 25o, vodi prečno ob prednjem delu vozila ter ob tem ohranja stik s tlemi in s površino prednjega zaščitnega sistema ali vozila.

1.11

„Zgornja višina prednjega zaščitnega sistema“ je navpična razdalja med tlemi in zgornjo referenčno črto pri prednjem zaščitnem sistemu, določeno v točki 1.9, za vozilo v normalnem položaju za vožnjo.

1.12

„Spodnja višina prednjega zaščitnega sistema“ je navpična razdalja med tlemi in spodnjo referenčno črto prednjega zaščitnega sistema, določeno v točki 1.10, za vozilo v normalnem položaju za vožnjo.

1.13

„Oklepajoča razdalja 1 000 mm“ je geometrijska sled, ki jo na zgornji sprednji površini opiše en konec 1 000 milimetrov dolgega gibljivega traku, ki se namesti v navpični sprednji in zadnji ravnini vozila ter vodi prečno ob sprednjem delu odbijača prednjega pokrova in prednjega zaščitnega sistema. Trak je med postopkom napet, pri čemer je en konec v stiku s tlemi, navpično pod sprednjo stranjo odbijača, in druga stran v stiku s sprednjo zgornjo površino. Vozilo je v normalnem položaju za vožnjo.

1.14

„Referenčna črta sprednjega roba prednjega zaščitnega sistema“ je opredeljena kot geometrijska sled stičnih točk med 1 000-milimetrskim ravnilom in sprednjo površino prednjega zaščitnega sistema, kadar se ravnilo, vzporedno z navpično vzdolžno ravnino vozila in nagnjeno nazaj za 50o, vodi prečno ob prednjem robu prednjega zaščitnega sistema in se ga dotika z njim. Za vozila, pri katerih je zgornja površina prednjega zaščitnega sistema nagnjena dejansko za 50o, tako da se ravnilo dotika nepretrgoma ali večkrat in ne le na eni točki, se določi referenčno črto z ravnilom, nagnjenim nazaj za 40o.

1.15

„Kriterij obremenitve glave (HPC)“se izračuna z uporabo formule:

kjer „a“ pomeni posledični pospešek v težišču glave (m/s2, izražen kot mnogokratnik „g“, zapisan glede na čas in filtriran pri razredu frekvence kanala 1 000 Hz; t1 in t2 sta časa, ki označujeta začetek in konec obdobja zapisovanja, v katerem je HPC-vrednost najvišja vrednost med prvim in zadnjim trenutkom dotika. Pri izračunu najvišje vrednosti niso upoštevane HPC-vrednosti, katerih časovni interval (t1 – t2) presega 15 ms.

2.1

Prednji zaščitni sistemi

Naslednje zahteve veljajo enako za prednje zaščitne sisteme, nameščene na nova vozila, in prednje zaščitne sisteme, ki se prodajajo kot samostojne tehnične enote za namestitev na določena vozila.

Vseeno se lahko šteje, da so k izpolnitvi zahtev iz odstavka 3, ob soglasju pristojnega homologacijskega organa, delno ali v celoti prispevali kateri koli enakovredni preskusi, izvedeni na prednjem zaščitnem sistemu v skladu z drugo homologacijsko direktivo.

2.1.1

Deli prednjega zaščitnega sistema morajo biti izdelani tako, da so vsi togi deli, ki se jih lahko dotakne s 100-milimetrsko kroglo, zaobljeni s polmerom najmanj 5 milimetrov.

2.1.2

Skupna masa prednjega zaščitnega sistema, vključno z vsemi nosilci in držali, ne sme znašati več kot 1,2 % mase vozila, za katerega je bil sistem izdelan, vsekakor pa ne sme presegati 18 kg.

2.1.3

Višina prednjega zaščitnega sistema, nameščenega na vozilo, na nobenem mestu ne sme presegati več kot 50 milimetrov nad referenčno črto sprednjega roba prednjega pokrova določenega v točki 1.8, merjeno v navpični vzdolžni ravnini skozi vozilo na tem mestu.

2.1.4

Prednji zaščitni sistem ne sme presegati širine vozila, na katerega je nameščen. Če celotna širina prednjega zaščitnega sistema presega 75 % širine vozila, morajo biti skrajni deli zakrivljeni navznoter proti zunanji površini vozila za zmanjšanje možnosti zapletanja. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če je prednji zaščitni sistem vglobljen ali integriran v karoserijo ali je skrajni del sistema zakrivljen tako, da se ga ne dotika 100-milimetrska krogla ter rega med skrajnim delom sistema in karoserijo na tem mestu ne presega 20 milimetrov.

2.1.5

Ob upoštevanju točke 2.1.4 razdalja med deli prednjega zaščitnega sistema in pod njimi nahajajočo se zunanjo površino ne sme biti večja od 80 mm. Morebitnih prekinitev splošnega obrisa spodaj ležeče karoserije (npr. odprtine v mrežah, odprtine za dovod zraka itd.) se ne upošteva.

2.1.6

Za ohranitev prednosti odbijača vozila ne sme vzdolžna razdalja med najbolj sprednjim delom odbijača in najbolj sprednjim delom prednjega zaščitnega sistema presegati 50 mm na katerem koli bočnem mestu preko širine vozila.

2.1.7

Prednji zaščitni sistem ne sme bistveno zmanjšati funkcionalnosti odbijača. Ta zahteva je izpolnjena, če odbijača ne pokriva noben vodoravni del in ne več kot dva navpična dela prednjega zaščitnega sistema.

2.1.8

Prednji zaščitni sistem ne sme biti nagnjen naprej od navpičnice. Zgornji deli prednjega zaščitnega sistema se ne smejo razširiti navzgor ali nazaj (proti vetrobranskemu steklu) za več kot 50 mm od referenčne črte sprednjega roba pokrova motorja vozila, kot je opredeljena v točki 1.8 pri odstranjenem prednjem zaščitnem sistemu. Meritev v kateri koli točki se opravi v navpični vzdolžni ravnini vozila skozi to točko.

2.1.9

Skladnost z zahtevami drugih direktiv o homologaciji vozil z vgradnjo prednjega zaščitnega sistema ne sme biti ogrožena.

2.2

Prednji zaščitni sistemi kot samostojne tehnične enote se ne smejo distribuirati, ponujati za prodajo ali prodajati, razen če so opremljeni s seznamom tipov vozil, za katere je prednji zaščitni sistem homologiran, in z jasnimi navodili za montažo. Navodila za montažo morajo vsebovati posebna navodila za vgradnjo, vključno z načini pritrditve za vozila, za katera je bil ta enota homologirana in ki omogočajo, da se odobrene sestavne dele vgradi na to vozilo na takšen način, ki je v skladu z ustreznimi določbami točke 2.1.

3.1

Prednji zaščitni sistemi morajo za pridobitev homologacije uspešno opraviti naslednje preskuse:

3.1.1

Model spodnjega dela noge na prednji zaščitni sistem: Ta preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Največji dinamični upogibni kot kolena ne sme presegati 21,0o, največji strižni premik kolena ne sme presegati 6,0 mm, pospešek na zgornjem koncu golenice ne sme presegati 200 g.

3.1.1.1

Vseeno pa se, v zvezi s prednjimi zaščitnimi sistemi, homologiranimi kot samostojne tehnične enote za uporabo samo na določenih vozilih, katerih skupna dovoljena masa ne presega 2,5 tone in ki so bila homologirana pred 1. oktobrom 2005, ali na vozilih, katerih skupna dovoljena masa presega 2,5 tone, lahko določbe točke 3.1.1 nadomestijo z določbami točke 3.1.1.1.1 ali 3.1.1.1.2.

3.1.1.1.1

Ta preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Največji dinamični upogibni kot kolena ne sme presegati 26,0o, največji strižni premik kolena ne sme presegati 7,5 mm, pospešek na zgornjem koncu golenice ne sme presegati 250 g.

3.1.1.1.2

Preskus se izvaja na vozilih z vgrajenim in nevgrajenim prednjim zaščitnim sistemom pri hitrosti trka 40 km/h. Oba preskusa se izvedeta na enakovrednih lokacijah, kot je dogovorjeno z ustreznim preskuševalnim organom. Zabeležijo se vrednosti za največji dinamični upogibni kot kolena, največji strižni premik kolena in pospešek na zgornjem koncu golenice. V vsakem primeru vrednost, zabeležena za vozilo, ki ima vgrajen prednji zaščitni sistem, ne sme presegati 90 % vrednosti, zabeležene za vozilo brez prednjega zaščitnega sistema.

3.1.1.2

Če spodnja višina prednjega zaščitnega sistema presega 500 mm, je treba ta preskus nadomestiti s preskusom modela zgornjega dela noge na prednji zaščitni sistem, kot je določeno v točki 3.1.2.

3.1.2

Model zgornjega dela noge na prednji zaščitni sistem. Ta preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Vsota sočasnih sil udarca ne sme presegati 7,5 kN in upogibni moment udarnega telesa ne sme presegati 510 Nm.

Preskus „model zgornjega dela noge na prednji zaščitni sistem“ je obvezen, če spodnja višina prednjega zaščitnega sistema v predelu odbijača v preskusnem položaju presega 500 mm.

3.1.2.1

Vseeno pa se, v zvezi s prednjimi zaščitnimi sistemi, homologiranimi kot samostojne tehnične enote za uporabo samo na določenih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 2,5 tone in ki so bila homologirana pred 1. oktobrom 2005, ali na vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 2,5 tone, lahko določbe točke 3.1.2 nadomestijo z določbami točke 3.1.2.1.1 ali 3.1.2.1.2.

3.1.2.1.1

Ta preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Vsota sočasnih sil udarca ne sme presegati 9,4 kN in upogibni moment udarnega telesa ne sme presegati 640 Nm.

3.1.2.1.2

Preskus se izvaja na vozilih z vgrajenim in nevgrajenim prednjim zaščitnim sistemom pri hitrosti trka 40 km/h. Oba preskusa se izvedeta na enakovrednih lokacijah, kot je dogovorjeno z ustreznim preskuševalnim organom. Zabeležijo se vrednosti za vsoto sočasnih sil udarca in za upogibni moment udarnega telesa. V vsakem primeru vrednost, zabeležena za vozilo, ki ima vgrajen prednji zaščitni sistem, ne sme presegati 90 % vrednosti, zabeležene za vozilo brez prednjega zaščitnega sistema.

3.1.2.2

Če spodnja višina prednjega zaščitnega sistema ne presega 500 mm, ta preskus ni potreben.

3.1.3

Model zgornjega dela noge na prednji rob prednjega zaščitnega sistema. Ta preskus se izvaja pri hitrosti do 40 km/h ob trku. Vsota sil udarca v določeni časovni točki na zgornji in spodnji del udarnega telesa naj ne presega možne ciljne vrednosti 5,0 kN in upogibni moment udarnega telesa naj ne presega možne ciljne vrednosti 300 Nm. Oba rezultata se zabeležita samo za namene spremljanja.

3.1.4

Model glave otroka in/ali odrasle osebe na prednji zaščitni sistem. Preskus se izvaja pri hitrosti 35 km/h ob trku, pri čemer se uporabi 3,5 kg težak model glave preskusnega telesa otroka/majhne odrasle osebe. Kriterij obremenitve glave (HPC), izračunan na podlagi časovnih zapisov merilnika pospeška, v skladu z odstavkom 1.15, v nobenem primeru ne sme preseči 1 000.

1.1

Vloga za ES-homologacijo za tip vozila v povezavi z vgrajenim prednjim zaščitnim sistemom

1.1.1

Vzorec opisnega lista, ki ga predpisuje člen 3(1) Direktive 70/156/EGS, se nahaja v Dodatku 1.

1.1.2

Tehnični službi, pristojni za homologacijo, je treba predložiti vzorčno vozilo za tip vozila z vgrajenim prednjim zaščitnim sistemom, za katerega je vložen zahtevek za homologacijo. Na zahtevo tehnične službe je treba predložiti tudi uporabljene specifične dele ali vzorce uporabljenih materialov.

1.2

Zahtevek za ES-homologacijo prednjih zaščitnih sistemov, ki so opredeljeni kot samostojne tehnične enote

1.2.1

Vzorec opisnega lista, ki ga predpisuje člen 3(4) Direktive 70/156/EGS, se nahaja v Dodatku 2.

1.2.2

Tehnični službi, pristojni za homologacijski preskus, je treba predložiti vzorec tipa prednjega zaščitnega sistema, za katerega je vložen zahtevek za homologacijo. Tehnična služba lahko zahteva predložitev dodatnih vzorcev. Vzorci morajo biti jasno in trajno označeni s tovarniško ali blagovno znamko vlagatelja in oznako tipa. Treba je sprejeti določbe za kasnejše obvezno nameščanje oznake ES-homologacije.

2.1

Vzorci potrdil o ES-homologaciji, ki jih predpisuje člen 4(3) in po potrebi 4(4) Direktive 70/156/EGS, se nahajajo v:

3.1

Vsak prednji zaščitni sistem, ki ustreza tipu, homologiranem v skladu s to direktivo, mora nositi oznako ES-homologacije.

3.2

To oznako sestavlja:

3.2.1

pravokotnik, v katerem je črka „e“, ki ji sledi številčna ali črkovna oznaka države članice, ki je podelila homologacijo:

3.2.2

V bližini pravokotnika se mora nahajati „osnovna številka homologacije“, navedena v delu 4 homologacijske številke v skladu s Prilogo VII k Direktivi 70/156/EGS, pred katero stojita dve številki, ki predstavljata zaporedno številko zadnje večje tehnične spremembe te direktive v trenutku podelitve ES-homologacije. V tej direktivi je zaporedna številka 01.

Zvezdica za zaporedno številko označuje, da je bil prednji zaščitni sistem homologiran po preskusu za udarno telo modela noge, ki ga dovoljuje odstavek 3.1.1.1 ali 3.1.2.1 Priloge I. Če homologacijski organ ne odobri tega preskusa, se zvezdico nadomesti z razmikom.

3.3

Oznako ES-homologacije je treba namestiti na prednji zaščitni sistem tako, da je oznaka tudi po vgradnji sistema na vozilo trajno vidna in dobro čitljiva.

3.4

Primer oznake ES-homologacije je v Dodatku 5.

1.

V Prilogo I se vstavijo naslednje točke:

2.

V Prilogo III, del 1, oddelek A se vstavijo naslednje točke:

3.

V Prilogo IV, del I, se doda naslednje:

4.

Priloga XI se spremeni na naslednji način: